ERi$k/t Domovina ESIIIAERIC-/IK-HOIIIE N IN SPIRIT LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0, WEDNESDAY MOENINQ, JUNE 23, 1948 LETO L. - VOL U I ML SLOVEIHIJE SPET SUROV NAPAD NA Marsikomu bo komunist, Slove-DUHOVNIKA. — Sovraštvo ko-1 nec in surovež postalo enako. Po-munistov ne pozna ne mere ne i ročati moramo spet pa o divja-pameti. S svojimi napadi res te- škem in zahrbtnem napadu na rorizirajo perbivalstvo, toda ob- duhovnika Smrkolja iz Doline enem s svojimi nastopi tudi od- j pri Trstu. Napad je bijajo prebiyalstvo od sebe. Pred j značilen, ker je čisto jasno, svetom pa blatijo slovensko ime. | mn« n« I. a*«" tem bolj da N0.VI GROBOVI Rev. John A. Stefanii Dne 12. junija je umrl v Canton, Ohio, Rev. John A. Ste-fanič, star 66 let. Truplo so prepeljali v Clinton, Iotva, kjer je bil pokapan v njegovem roj stnem kraju. V mašnika je bil posvečen 16 junija 1907. Študiral je v Pon tifical kolegiju, Columbus, O Njegova iprva duhovniška »luž ba je bila pri sv. Lovrencu Clevelandu, potem je kapla noval nekaj časa tudi na župni ji sv. Cirila in Metoda v Lorai nu, Ohio. Zatem je bil za župni ka v Avon, potem v Banberto nu in od leta 1924 v Canton, 0 V Iowi zapušča tri sestre Clevelandu pa brata dr. Ed-warda Stefaniča. Ana Milavec V nedeljo zvečer je umrla v Fairportu, O. Mrs. Ana Milavec, stara 65 let. Bila je rodom iz Ogrskega. V Fairportu z; ----j~ ci, in eno nečakinjo, v Detroitu pa po pol sestro. Pogreb je danes dopoldne ob 9 v Fairportu. Martin Firen V torek opoldne je umrl Martin Firen iz 7806 Vineyard, v starosti 66 let. Rojen je bil v vasi Slivje na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 49 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Gerk, sinove: Joseph, Frank, Stanley in Rudolph. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v petek ob 8:30 in v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri ter na Kalvarijo pokopališče. Pok. A. Schiffrer Cpl. John Lindič I 24. let in 7 mesecev in 6 dni je bil star Cpl. John Lindič, ko 1 je eksplodirala mina v Bougain-j ville in mu prekinila nit živjenja. I Srečno je poprej izvršil številne težavne in nevarne naloge. .To se je zgodilo 7. januarja 1944. Bil je rojen v Euclid, Ohio. Ko je bil še mlad deček, so se njegovi starši preselili na farmo V Clhardon, Ohio. Tam je zrastel v visokega in krepkega moža 6 čevljev in 3 inče v višino in težak 200 funtov. Obiskoval je Hambden grade šolo in kasnije Chardon High School. Ko je bil v tretjem letniku, se je družina preselila nazaj v Cleveand in stanovala v Collinwoodu 386 E. 156. St., kjer je še sedaj njih dom. Cpl. John zapušča starše Petra in Evo, rojeno Kruzetic, brate Jožefa, Petra in F tanka, ki je dvojec umrlega in sestro Mr j. Margaret Milavec. Truplo pokojnega bodo pripe ljali v Cleveland v sredo popoldne. Ležalo bo na mrtvaškem odru Grdinovega pogrebnega zavoda do pogreba, ki bo v petek ob desetih dopoldne v cerkvi Marijinega Vnebovzetja Holmes Ave. Veteranska1 skupina Col-ilnwod Post št. 2926 bo postavila častno stražo in pokojnemu iz kazala poslednje vojaške časti. O pokojnem župniku Anton _ ____ _______ Schiffrerju, ki je umrl v pon-jPokopan bo na pokopališču Kal-deljek večer -v Milwaukee, Wis. varija. smo dobili še naslednje podat-'.. , , . ke. Ob smrti je bil star 63 let in N°va ofenziva proti ko-rojen v Stari Loki. Pri hiši se j rnurustom v Grčiji je reklo pri Blažetkovih, Gim-1 Atene.—_Gi Republikanci za sodelovanje narodov in odločno borbo proti komunizmu Mrs. Frances P. Bolton • za Tafta Philadelphia. — Na konvenciji republikanske stranke je govorila gospa Frances P. Bolton, congressman za Cleveland. Govorila je kot politik, kot žena in mati. Pozvala je žene Amerike naj v novembru gotovo vse glasujejo za republikanske kandidate. “Žene morajo biti na straži, da očuvamo naše ameriške demokratske svoboščine. Konec mora biti vsakemu združevanju oblasti v rokah izvršilnih organov vlade.” Gospa je povedala prizore, ki jih je sama videla v Evropi. Pozvala je žene naj zasledujejo komunistično nevarnost kjerkoli se pojavi, neprestano ponoči in podnevi, naj jo preprečujejo in odstranjujejo. Toplo se je zavzela za begunce, v Evropi in pohvalila Congress, ki je odprl ameriška vrata 200,000 brezdomcem, ki so žrtve tiranije. Gospa je končno rekla, da ima mnogo upanja, da bo Senator Taft izvoljen za predsedniškega kandidata. Sen. Martin je predsednik konvencije - Hoover je imel velik govor - Dewey dobiva nove skupi Rame drobne novic« b Clevelanda b ta okolie« Zaroka— Mr. in Mrs. Louis Kastelic iz 5087 Stanley Ave,, Maple Heights, O., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Ber- Philadelphia. — Gov. Dwight Green, Illinois, je imel slavnostni začetni govor na republikanski konvenciji. Poslušalo ga je okoli 13,000 navdušenih delegatov in radovednih prijateljev republikanizma. Dvorana je odmevala ob dobravanju, ko je Green napadal demokrate, ki da so “prekršili vse obljube, sc po nepotrebnem bratili s komunisti, ki so pustili vsa povojna vprašanja v neredu, ki s S izpolnjevali samo en dogovor, tisti, ki so ga dogovorili s Stalinom.” Green je dejal, da je brezpogojno potrebno za Ameriko, da dobi republikansko administracijo, da bo ta: rešila mir, vpo-sčavila upanip in zaupanje v a-meriško diplomacijo, postavila svet na lastne noge, ne na ameriške rame, da bo ohranila svobodno ameriško gospodarstvo, spoštovala ustavno oblast kongresa, odstranila parasite s plačilnih list vlade in odstrani; ženo silo, da pozdravlja novo izr aelsko državo, ki mora ostati in se urediti v celoti kakor je določena. n. ciljih glede bodoče politike. [Cleveland (CollinwoodJ. Pozdrave pošiljajo— Iz Cherokee, Kansas, pošiljajo pozdrave: Mary Line iz 18676 Abby Ave., Frances Nosan, John, Stella in Carol Hostnik. Pravijo, da je tam zdaj deževno in dokaj hladno. — Iz New Yorka pa pozdravlja Mary Urbas. Vesela vest— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. John Pajk, 6812 Edna Ave. 12. junija krepkega fantka v Glenvile bolnišnici. To je njih drugi otrok. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Pajk že šestič stari ata in stara mama. glasovanjih glasovali tudi vsi | Čestitke! prijatelji Vandenberga, ki $e ' Srebrna poroka— boje Taftovega izolacionizma. | Danes praznujeta 25-letnico Drugi kandidat je senator,srečnega zakonskega življenja Taft. Zanj govori izvrstna iz- dobro poznana John in Jennie veibanost v senatu in parlaJ Stibil iz 1254 Norwood Rd. mentu, odlično poznavanje do-|Hčerka Shirley Jean, sin Con-mačih in z y nanj e političnih nie John ter starši od Mrs. Sti-vprašanj ter velika iskrenost in j bil, Mr. in Mrs. Jos. Tekavec, odkritosrčnost. Proti njemu go.l 1254 Norwood Rd., sorodniki in vori 5»mo bojazen, da bi odbil [številni prijatelji jima izreka- Kako sedaj stoje najmočnejši kandidati Republikanske kandidature za predsednika stoje sedaj tako: Dewey se smatra pri vseh za najmočnejšega kandidata med delegati. Če bo njegovo število glasov ipri prvih glasovanjih tako močno kot se pričakuje bodp verjetno zanj v končnih je študiral v Št. Pavlu. Bogo- ti ozemlje ob albanski mej slovje je študiral v Montrealu, napadu sodeluje 60,000 vojakov. Kanada, 'kjer je bil tudi posve- Napad se je začel s težkim bom-čen. bardiranjem gerilskih postojank. Poslan je bil v Rock Springs,! Gerilci objavljajo, da-bodo nu-Wyo„ kjer je ustanovil župni- dili močan odpor in se napada gate. Dala je novo ojačen je ward Martin je odstopil kot kan- [nazaj, ne bomo se povračali na didat ža predsednika in izjavil, da bo podpiral governerja Dew-eya. Izjava je presenetila deie- Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekorailte cesto samo pri signalni hiil! Tri na dan Deweyu, ki je že itak zbral za svojo kandidaturo največje število delegatov. Senator Martin je pozval vse delegate Pennsyl-vanije, ki so hoteli voliti njega, naj takoj pri prvem glasovanju že glasujejo za Deweya. jo sv. Cirila in Metoda. Tam je ne boje. Ameriški opazovalci organiziral tudi dramski klub javljajo, da z začetnimi uspehi ter se mnogo udejstvoval v tem; vojske niso zadovoljni, ker je bi: Bil je spreten risar in'je na- iasorganizacija napada preslaba, pravil več prav dobrih slik. j da pa upajo, da je uspeh vladnih Potem je bil premeščen za čet gotorin bo izid bitke že raz-kaplana v bolnišnico St. Mary’s viden v treh dneh. v Milwaukee, kjer je bil 7 let. Potem je bil pa nameščen kot župnik na fari sv. Janeza Evangelista v Milwaukee, kjer je de- ____ loval 13 let in zelo povzdignil j ya te(jen K vrj; „ Filadelfiji konvencija republikanske stranke, ki bo izbrala kandidata včeraj. Vsak včeraj nas je naučil samo, da imamo nove dolž. nosti za jutri.”: Philadelphia. — Odbor je sestavil resolucije o zunanji in notranji politiki. V zunanji politiki bo stranka izjavila, da hoče podpirati vse miroljubne narode in države, da je za močno Zvezo Narodov, ki naj dobi tudi lastno oboro- Glavni republikanski kandidati za predsednika Vandenberga. Vandenberg je še vedno najmočnejši mož, ki naj reši situacijo v slučaju, da bi nobeden izmed prvih dveh ne mogel združiti dovoljno število glasov. Sodijo, da bi Vandenberg zbral najmočnejše število neodvisnih volilcev in da bi najuspešnejše mogel krmariti zunanjo politiko Združenih držav. Zato veliko število delegatov ki gledajo manj np razpoloženje na konvenciji sami, pa bolj na razpoloženje povprečnega ameriškega volilca, sodi, da bi republikanska stranka pred volilci v župnijo s svojim modrim go"' za predsednika in podpredsednika. Spodaj vidite 6 glavnih kandidatov, ki bi bili vsi radi novembru nailažje z™gala z ssr:srr«£ N* Ob smrti je bil pri bratu ter V jugoslovanski vladi pričakujejo v kratkem drastično čistko. Tito išče namreč grešnega kožna ali kozle, na katere bo vrgel krivdo, ker pomoč grškim gerilcem ni prinesla zaželjenih uspehov in ker se program za nacionalizacijo doma hi obnesel. v • * s Ruska revija “Tehnika” piše, da so Rusi iznašli elektriko. To rusko iznajdbo, 'trdi revija, so zlorabili ameriški kapitalisti v to, da so napravili električni stol, na katerem morijo revolucionarne delavce. mu podelil zadnjo tolažbo sv, vere. Tudi vojaški kurat Louis Baznik je bil ob smrti pri svojem prijatelju, gospodu Antonu. Pokojni gospod zapušča nekaj sorodnikov v Rock Springs. Pogreb bo jutri ob 11 dopoldne v Milwaukee, po tamošnjem času. Na pogreb bosta odšla iz Clevelanda g. kanonik Oman in dr. Frank J. Kern, ki je ožji rojak in sošolec iz Kranja pokojnega Schiffrerja. Pokopan bo na Mt. Olivet pokopališču. Naj bo dragemu prijatelju Antonu lahka ameriška gruda. DAJ BRAT. DAJ BISTRA. SPOMNI Sl BEGUNCIV S KAKIM DOLARJIH ------0----- Thomas E. Dewey Arthur H. Vandenberg Robert A. Taft Prva žena republikanski Po našem mnenju si republi- SeHatOF kanska stranka ne upa imenova. ti za predsedniškega kandidata kakega Tafta, ker je razvpit kot zagrizen izolacionist, ki bi rad ogradil Ameriko z neprodirnim kitajskim zidom. Ameriško javno mnenje je za sodelovanje z vsem svetom, ker le v tem pravcu je bodočnost Amerike. ■LO VINSKI IZGNANCI SO 11 Ktam u golo irvui- NJR POMAGAJMO JDU Portland. — Republikanska stranka je nominirala gospo Margareth C. Smith za kandidata za senat. Mrs. Smith je dobila absolutno večino glasov preko 63,090 proti vsem trem drugim kandidatom stranke: gover-nerju Hildreth, bivšemu gover-nerju Seewall in Beverage. To je prva žena-kandidat za senat v USA. mlsm m mr Harold Joseph W. Martin __________leta- Poznana slovenska pionirka, Mrs. Frances Skully “Skulova mama,” ki je prej živela na 611. cesti, zdaj pa na 1105 E. 64. St. praznuje danes svoj 70. rojstni dan. Otroci, sorodniki in prijatelji ji želimo še mnogo zadovoljnih let. Poroka— V soboto 26. junija bosta poročena v cerkvi sv. Vida ob 10 dopoldne Miss Julia Ann Snyder in Mr. Frank Jay Petkovšek. Nevesta je hči Mrs. Justine Snyder iz 1170 E. 60. St., ženin je ipa sin Mr. in Mrs. Frank Petkovšek iz 1168 E. 60. St. Poročna slavnost bo zvečer ob pol osmih v SND ,na St. Clair Ave. V spodnji dvorani. Sorodniki in prijatelji ste vabljenj Novemu paru pa želimo vse najboljše v novem stanu. Dvojno praznovanje— John in Frances Novak, solastnika Oražmove konfekcij- gorečih, mlajših delegatov, ki trdijo, da bi med mlajšo generacijo Stassen dobil izmed vseh kandidatov največ opore in najbolj ipridne in učinkovite agitatorje za republikansko, stran-ko Sodijo da bi izmed vseh re. ^“^^rTsND"'na~~SL publi-kan-skih kandidatov Stassen dobil največje število delavskih glasov. Drugi kandidati so stopili v ozadje in se sodi, da v četrtek, ko se začne glasovanje, ne bodo več resno prihajali v poštev. General MacArlhur Clair Ave. praznujeta danes 25-letnico srečnega zakonskega življenja. John bo praznoval jutri tudi svoj rojstni dan. Mrs. Frances Novak je hči poznane in na društvenem polju aktivne Oražmove družine iz 6326 Carl Ave. Naše iskrene čestitke! K molitvi— Članice podružnice 15 SŽZ naj pridejo nocoj ob 8 v Fer-foliatov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Frances Cvit-ko. Šesta obletnica— V četrtek ob 8:30 bo (larova-nanje politike. Rekel je: “To je na v cerkvi sv. Vida maša za republikanska izjava! To je pra- pokojnega Johna Hlad v spo- Vandenberg srečen slavi zunanjo politiko republikancev Philadelphia. — Senator Arthur Vandenberg je v svoji izjavi pokazal polno veselja in zadoščenja, da je republikanska konvencija odobrila njegovo črto zu vi rejublikanski program! Hočemo mir in pravičnost, oboje hočemo doseči z vzajemno varnostjo in naprednim narodnim sodelovanjem. Značilen je ta sklep in zgodovinskega pomena za stajnost miru doma in drugod. Republikanska administracija, ki bo zvesta min 6. obletnice njegove smrti. ------o------- KAM JI TUKAJ DOBIO. ZATO S> m VSAKI riiUKI SPOMNI-MO NA BIG UNČI Vedite, da pri prehodu iez cesto ne boste nikdar prevei previdni. Posebna previdnost pa tem načelom in ciljem, bo zmo-1 )e potrebna v mraku In jtono. žna, da nam ustvari mir.” a. »p« Ameriška Domovina mc-ziin-iioiiii (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUir At*. HEndenon 0628 Cleveland I. Ohio __________Publlihed dally except Saturdays, Sundays «nd Holiday«_____ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 "a leto; za pol leta $5.00; za leta $3.00. , Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 četrt mb JUNE »4» % A T V f f * 12 3 4 5 6 7 8 9 M) U 12 13 14 13 16 17 W » 20 21 22 23 24 23 26 27 28 29 30 SUBSCRIPTION RATES United gtatea $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Marshallovem načrtu, je sovjetski komandant enostavno razglasil, da v gospodarskem oziru Berlin'spada v sovjetsko okupacijsko cono in j? novi denar, ki so ga zapadni zavezniki upeljall v svojem delu Nemčije, v Berlinu neveljaven. Zapadni zavezniki so v silno težkem položaju. Iz Berlina oditi ne smejo, sicer bo cela protikomunistična borba v zapadni Evropi utrpela težak poraz. Ni misliti na to, da bi Rusi opustili svoje načrte. Nedvomno hočejo izsiliti na račun Berlina, še kake koncesije za sovjetski imperij v Evropi. Računajo na to, da se jim vojske sedaj ne izplača začeti in da bodo zapadni zavezniki še kaj plačali, da se ohrani v Evropi mir. Morda imajo pa najbolj prav tisti, ki menijo, da je končni cilj sovjetskega pritiska v Berlinu kolikor mogoče za Sovjete dobra mirovna pogodba glede Avstrije in Nemšije, ki bi zavezniške čete spravila iz Evrope. Boljše-viki računajo, da bodo v izstradanih nemških deželah imeli plodna tla za setev in žetev komunizma in so jim Anglosa-si v Berlinu, na Dunaju in v Trstu najbolj neprijetne ovire za ofenzivo na zapad. kod imam denar, da lahko plačujem. Naša vlada in njena ljudska sodišča vse zelo za nas skrbijo, pa vedno so v pravem, tudi takrat, kadar ljudem krivico dela-jo. Pri nas je sedaj zelo veliko bolezni, posebno jetika se je razmnožila. Vzrok temu v vseh slučajih je nezadostna in slaba hrana, pomanjkanje obleke in obuvala pri mnogih pa tudi posledica od življenja v internaci- ftVtUJAMF AL PA NE entered as secona-ciasa matter January om, nw, ----- Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. ^m*>83 . No. 123 Wed., June,23, 1948 Berlin ognjišče sporov z boljševiki *«m*| H*41 III 11III BESEDA IZ NARODA 444 H 111 l"W 1111111 H-44 lITTWtWtWHIHlWHI um Če pogledamo na zemljevid Evrope, se takoj na prvi pogled pokaže kot ena najbolj nemogoših stvari sedanji polo- ^ Vsa severnovzhodna Nemčija je ruska. Ruska okupacijska cona sega še daleč na zapad od Berlina. Berlin je otok v ruskem ozemlju. Otok v tem oziru, da edino Berlin upravljajo vse štiri zavezniške sile Amerika, Anglija Francija m Rusija, dočim vso zemljo okoli tega otoka vlada Rusija sama. Položaj Amerikancev in Angležev je v Berlinu mnogo težji in mnogo,neprijetnejši kot je na primer na drugih dveh bolečih točkah v Evropi: v Trstu in na Dunaju. V Trstu so si zapadni zavezniki vsaj ohranili zapadni del mesta in dokler v Italiji ni komunističnega režima, imajo od tam svoboden dostop in pa obvladajo dostop do morja. V obeh slučajih na Dunaju in v Trstu imajo zapadni zavezniki tudi to prednost, da je Rusija mnogo manj neposredno, zainteresirana zapadni zavezniki pa imajo popolnoma zavrovan hrbet in vse simpatije in garantirano morebitno potrebno podporo večine domačeza prebivalstva. Stanje kakršno je v Berlinu, ko morajo zavezniki na stotine milj potovati preko ruske- cone Nemčije, da pridejo v svoj del Berlina, je res .najmočnejši mogoč dokaz za to da so ob koncu vojne zapadni zavezniki mislili, da bodo z Kusi, Sovjeti, komunisti, boljševiki v miru mogli ostati vsaj taki’ prijatelji kakršni so bili v vojski. , ■D Sedaj se ta zmota vsak dan kaznuje. Okupacija Berlina pozapadnih silah je strahovito draga reč,.ki prinaša zlasti Ameriki vsak dan nove-težave in ponižanja. Užaljeni m premagani Nemci so pa najbolj pripravni ljudjezarusko igro v -škmhi HmgUrt—«d»-—----------------------- Slovenke se oglašajo iz Kanade Že nekaj mesecev sem izgleda kot da je berlinsko vpra- šanje v ruski igri tisto mesto, kjer bo svetovni boljševizem začel novo tretjo svetovno, vojsko. Morda pesimisti, ki so to napovedovali, nimajo prav, vsaj ne še za letos in še ža nekaj let vendar pa bi bilo popolnoma napačno misliti, da so sov-jetske šikane; v Berlinu samo slučajne napake dnevne voja-ške uprave ali pa neizogibna trenja, ki jih pri komplicirani upravi štirih velesil ni mogoče bistveno zmanjšati. 20 marca je maršal Sokolovski zapustil zavezniški nadzorstveni svet. Že to je bil dovolj jasen znak, da so Sovjeti storili dobro premišljen odločilen prvi korak za politiko ki ima preračunan namen. Resnično je od tedaj sovjetski komandant nastopal in delal kakor da je sam popoten gospodar Berlina. Ker Amerikanli in Angleži ven ne gredo, Sovjeti ne začenjajo vojne, jih ne streljajo, a vladajo pač tako, kakor, da jih v Berlinu ni. Sovladanje Berlina je od tedaj samo še fikcija. Ko so se zapadni zavezniki omejili samo na bombastične, diplomatske in propagandne proteste, so Rusi meni nič tebi’ nič v aprilu napravili nadaljni korak in v tistem delu ruske cone Nemčije, ki Berlin obkroža, upeljali vsak teden Ostrejšo prometno kontrolo ne samo za Nemce e nesovjet-skega dela Nemčije, ampak tudi za zaveizniške vojaške uradne ljudi in pošiljatve. Čeprav s tem Sovjeti kršijo vse mednarodne dogovore po duhu in po besedilu, jim to vse nič ni mar, oni zaustavljajo zavezniške vlake, vojaške transporte po cestah in store vse kar morejo, da omeje celo zračno zvezo med Berlinom in zavezniškimi bazami na zapadu. Po sovjetskih pojmih in po dejanskem položaju, kakršnega so ustvarili Sovjeti na lastno pest, so Amerikanci, Francozi m Angleži v Berlinu samo še; neprijetni tujci, ki tam gostujejo dokler jih gospodar ne nažene. , * . Zapadni zavezniki skušajo vzdržati z neverjetno mirnostjo in potrpljenjem vsaj v tistih delih uprave Berlina,, v katerih Rusi imajo svoje posebne razloge, da jih še trpe. Rusi si ne marajo prehitro nakopati odgovornost za silno težko in dragoceno prehrano Berlina. Zato jim pride kar prav, da so Angleži in Amerikanci do nadaljnega v tem oziru še so odgovorni oziroma popolnoma odgovorni za svoje dele Ber- lina Rusom gre prav dojaro v račun, da Angleži n Amerikanci v Berlinu dobavljajočim več blaga za dnevno prehrano in preskrbo prebivalstva in za obnovitev mesta. Amerikdn-ci in Angleži to žrtev morajo prinašati sleherni dan, da vzdr-Je med težkim, nenaklonjenim pruskim prebivalstvom. Ko je ameriški komandant mesta polkovnik Howley skušal na rusko silo odgovarjati s protisilo in je Rušo* zaprl dohode v železniško direkcijo, ki leži v amerikanski coni so Rusi na videz deloma popustili, dejansko pa vprizori-li napad na britanski zrakop'ov, ki je zgorel na berlinskem aerodromu. V zadnjem času je berlinski spor vedno bolj kričeč. Zapadni zavezniki so se po dolgih letih neuspešnega pregovarjanja z Rusi odločili, da organizirajo zdpadno Nemčijo sami in določili tudi njeno politično obliko vsaj za prehodni šas. Komaj pa so storili prvi korak, finančno reformo, ki naj bi bila osnova gospodarske in finančne ozdravitve in priprava, da bi zapadna Nemčija bila sposobna sodelovati v obnovi po Guelph, Ont. — Pet mesecev je že poteklo, odkar smo stopile na kanadska tla. Bralci se gotovo še spominjajo našega prvega pozdrava. - Pet mesecev. . . Kaj je to, bodo rekli oni, ki so že po 10, 20 let v tujini. Vsakomur je najbrže začetek ostal najbolj v spominu. Tudi pri nas bo jiajbrže tako. Naenkrat smo bile postavljene v nov svet, čisto drugačno življenje. Ko smo se vozile od Halifaxa, smo skoraj razočarane zrle na prostrane ravnine, ki so se raztezale kot morje; kamor je seglo pko, nobenih hribov in belih snežnikov, kakršni so nas nekdaj obdajali v domovini in V Avstriji. Potem mesta in vasi, vse .drugačne kot so jih bile vajene naše oči. Pravijo, da dajejo vsaki naravni lepoti poudarek šele ljudje, še tako lepi kraji se nam pristudijo, če so ljudje v njih neprijazni. Tako je bilo za nas v Avstriji. Četudi bo ostala čudovito lepa Koroška in Tirole (vedno) neizčrpljiv vir pesnikom, pisateljem in slikarjem, si je vendar želel vsak begunec kamorkoli, samo proč od ljudi, katerim smo bili mi brezdomci kamen spodtike. Tukaj pa je ravno nasprotno! Vse nedostatke, ki smo jih opazile v .naravi, zakrijejo ljudje. Toliko naklonjenosti in, prijaznosti nismo pričakovale. Vse povsod so nam nudili svojo pomoč. Na stežaj so nam odprli vrata v njihovo zasebno in javno življenje. Uvajajo nas v njihove običaje in navade. Hvala Bpgu. smo srečno prebredle prve težave. Privadile smo se vsemu. Le jezik, ta je za nas še trd oreh, nsfti katerim lomimo svoj jezik. Pa upamo, da bomo kmalu tudi temu kas. Po prvih tednih bivanja v našem malem mestecu, smo, si zaželele zveze s zunanjim svetom. Našo težnjo je prav kmalu uganila seserta naše Zofke, gdč. Josie KlSnchar iz Clevelanda in nam začela pošiljati Ameriško Domovino. V gmotnem oziru nismo še toliko na trdnem, da bi, mogle list same naročiti, zato se že nekaj časa opiramo na dobrotljivost gdč. Klanctyjeve. Ko pride pošiljka, se zbere naša mala družinica, pet po številu. Ena bere na glas in druge pa poslušamo. Kadar nam je še takrat, ko smo brezskrbno uživale toploto domačega ognjišča, prišel ta list v roke, pač nismo slutile, da je to tista zlata vez, ki druži vse katoliško misleče Slovence daleč po svetu. Takrat vrednosti tega časopisa nismo poznale. Toliko bolj dragocen pa nam je sedaj. Saj tako najlažje izvemo, kaj se godi po svetu. Pazljivo sledimo dogodkom v naši domovin*. Občudujemo obenem stare priseljence, ki niso niti od daleč okusili komunizma, pa ga vendar tako odločno odklanjajo in zavračajo. Vsi, ki prihajamo v Kanado iz bednih taborišč, po katerih se je tudi že stezala ogabna Titova roka, lahjfo stokrat prisežemo na izpoved,onih, y so ušli iz žrela smrti, in vam poslali svoje izpovedi, da jih priobčite v “A-meriški Domovini.” Tudi sami bi vedeli povedati strahotnih zgodb brez konca in kraja. Rade prebiramo tudi kotiček “če verjamete a! pa ne.” Z Micko še prav posebno potegnemo. •Prav tako se nam zdi kot nekdanja “Kurenčkova Nežka” Slovencu. Našim očem tudi pe uidejo o-pisi deklet in fantov, s katerimi smo delili skupno usodo begunstva, sedaj pa so razkropljeni daleč po vsem svetu. Pošiljamo vam tudi sliko. Sami nasmejani obrazi, kaj ne? S smehom in prelepo slovensko pesmijo res ne štedimo, posebno še, ker jo tudi tukajšnji domačini radi poslušajo, čeprav ne razumejo besedila. Vsem čitateljem Ameriške Domovine pošiljajo prisrčne pozdrave slovenska dekleta iz Homewopd Sanatorium Guelph. ■o V našem kraju sedaj nekateri ljudje pijejo, pojejo, plešejo in prav clobro se jim godi, da še nikoli tako. Druge pa spremljajo nesreča in težave kot je že stara navada na svetu... Ko sem prečital to poročilo iz sedanje sovjetsko usmerjene Slovenije, sem se nehote spomnil na poročila iz gladne Rusije , letu 1921 ob neuspehu sovjetske vlade, o kateri je zapisal pesnik Merešovski tole resnico: ‘Dokler ne vržejo sovjetov, ni mogoče pohiagati vsem tem milijonom nesrečnikov, kakor ne moremo rešiti žrtve, če nismo izvili morilcu bodala. Lakota '“J“" je pa bodalo v rokah boljševikov. | velik špektakel. Potrebujejo jo, ker samo lakota1 ' r,nTn,niam jih še drži; svojim pristašem dajo jesti, vse druge pa držijo ob rodu prepada, v katerega zija smrt lakote. Zato se sredstvu lakote ne bodo nikdar odrekli. Lenin je upropastil milijone in tudi s temi žrtvami ne bo i-mel usmiljenja. On daje samo svojim ljudem, da druge potom lakote laže vlada.” Strašna obsodba! Resnicoljub. Na Menišiji smo imeli tri velike dogodke vsako leto tesno skupaj, da si drug brez drugega skoro misliti nismo mogli. Ti trije dogodki so bili: vojaški manevri, žegnanje in casarjev rojstni dan. Naš farni patron je sv. Jernej, ki “pade” na 24. aMgustal, cesarjev rojstni dan je bil 18. avgusta in ob tistih dneh so bile vselej velike vojaške vaje pri naa. Razlika je bila samo ta, da je bilo žegnanje samo za Meniševce, ker sv. Jernej je bil naš patron, dočim so morali vojaki praznovati rojstni dan svojega vrhovnega poveljnika. Se reče, tega smo bili deležni nekoliko tudi mi, kadar so napravili vojaki kak posebno 0 pojmovanju časi Ipominjam se posebno dveh takih dogodkov. Na vajah je bilo takrat pri nas tudi nekaj visokih “zverin,” ki so hotele posebno počastiti cesarja. Vojaki so postavili na Kudu, ki je visoka “krtina” nad vasjo, vse-polno lesenih kolov, na katere so pritrdili razne pokalice in bengalične luči. To so potem zvečer prižgali, da se je vse sve ga drugi dan komaj potegnili za noge ven. Torej, ker so vojaki tisti večer prav tam pokazali strmeči Menišiji 4koro prav tak ogenj, kot ga je takrat bruhal iz sebe oberkomandant spodnjih prostorov, je Susman v nedeljo večer izjavil pri Bonaču, da bodo vsi tisti, ki so zijali v tiste vražje luči na Kudu, dobili u-roke in da se jim v tem življenju ne bo prav izššlo. Edina, ki je s Susmanom potegnila, je bila Blažonova Mica, ki se je tudi križala in vpila, da bo ta soldaška svojat priklicala strašno nesrečo nad Menišijo s takimi lučmi, ki niso s tega sveta, ker nji, je rekla, ne bo nihče povedal, da so take leščerbe po pravici. ' * No, armada je vseeno praznovala z velikim slavjem cesarjev rojstni dan in pri Stergulcu so imeli ofidrji veliko pojedino. Ta bi za Menišijo ne bila poseb. nega pomena, če ne bi oficirski štab povabil na banket kot častnega gosta starega Milavca od Malnov. Ta je bil namreč edini veteran z Menišije, ki se je udeležil vojne v Bosni in Ijerce- zvecer prižgan, aa se je vae ovc- —_--- - t; tlikalo, žarelo in prasketalo, ko* govim, zato so ga povabili • v . ____.* ornc+iin Milavpr* vps l Gleveland, O. — Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze se prav pridno pripravljamo, da bo čim večji uspeh prireditve, ki se bo vršila 22. avgusta na Recher Ave., v Euclidu Članice imamo na rokah številke za lepa ročna dela; dobrodošla so pa tudi druga darila za naš “štant.” Ker bo šel ves preostanek te prireditve za reveže - begunce, ste tembolj prošeni, da sežete po številkah in na drugi strani po svoji moči pomagate. Resnica je, da kdor je usmiljen, bo usmiljenje dosegel. Kdor bi hotel darovati kako pecivo, naj to sporoči Elli.Starin, 17814 Dille-wood, ali jo pokličite po telefp-nu IV 6248, da bo imela ona vse v seznamu, kdo in kaj daruje. Cenjeno občinstvo pa je vljudno prošeno, da gre na roko vsem tem ženam, ki vas bodo poprosile za pomoč, ker one tudi žrtvujejo svoj trud in čas za to dobro delo, S pozdravom, Frances Perme. Geologija je veda, ki se b.avi s tem, kako se je izpreminjala in se izpreminja naša zemlja. Ta veda pa računa le z milijoni let. Koliko časa je na primer minilo od one davne dobe, ko se je izpremenila našd zemlja iz plina v trdo skorjo? Kdo bi mogel pojmiti to ogromno množino časa? Kaj je eno leto v primeri s tem časom? Eno leto je doba, v kateri pride naša zemlja enkkrat okrog sonca. Na drugi strani pa pomeni leto mnogo za človeško življenje. Pomislimo samo na leta 1939 1945! Kako so ta leta trdo posegla v človeško življenje! Še stoletja bodo -padale 'sence teh let na človeštvo. Poglejmo, kaj pomenijo leta v življenju človeštva in kaj je bilo pred sto ali dvesto leti? Pred sto leti je živel pesnik Prešeren, ipred 180 leti je bil pe-^ snik Goethe še otrok in pred 180 leti je bilo človeštvo še vkovano v verige tlačanstva in su- nismo Meniševci še nikoli prej videli. Stari Susman je rekel da to ne more biti samo ob sebi, zlasti še, ker je bila predstava izvršena ravno na kraju, kjer se mu je v mfadih letih prikazal sam bognasvaruj, ko je neke noči pasel konje. V podobi kozla se mu je postavil pred oči in iz gobca mu je bruhal silen pla- po žveplu, da je Susmana dušilo in je napol živ priletel do Ma-tericovega kozolca, kjer se je tako globoko zaril v seno, da so gostijo. Milavec je ves prejšnji dan porabil v to, da je tisto kolajno, ki jo je dobil za svojo hrabrost v hudih bojih, in na katero je bil tako ponosen in katero smo Meniševci s tako pobožnim bočudovanjem ogledovali v redkih časih, ko si jo je pripel na svoja junaška prša, čistil in drgnil, da se je močno zum ne more pojmiti, ne doseči in izračunati. Velika je veda, toda pridejo meje, ko mora razum obstati in onemeti. Tu so Skrivnosti, ki jih razume in doseže le en sam duh: to je ■Oni, ki je vse ustvaril — Bog. ■o Kakor v Sovjetiji, tako Jugoslaviji Iz svobodne demokratske Slovenije se mi tole poroča. . . Tvojo odpošiljatev, katero si odposlal meseca januarja, še nisem prejel, prejel pa sem dne 17. maja 1948 pošiljatev, katero‘si, odposlal meseca februarja. Ob-\ eščen sem bil od poštnega urada, da imam 7 kg težko pošiljatev iz Amerike, šel sem v poštni urad, tam so uradniki paket odprli, vse pregledali in ocenili vsebino — potem mi pa povedali, da je po vladnih odredbah vsebina vredna “brat bratu.” toliko, da moram od nje plačati 166 dinarjev carine. Plačal jem jih in dobil vse, v prihodnje mi pa ne pošiljaj nič več, ker pri tem si sam kolikor toliko odškodovan, jaz pa tudi nimam stotine dinarjev, da bi plačeval carino. In tudi, če bi jih imel, bi se moral prej ali slej zagovarjati pred ljudskim sodiščem, od ežnjrtva ter so prodajali vkle-na trgu kakor Gi- njene sužnje-----„— vino. Pred 180 leti so 'bile Zedinjene države Amerike še male španske, nizozemske in francoske kolonije. In danes? In kaj pomeni 180 let v zgodovini zemlje? V 160 letih pride planet Neptun okrog sonca in ta čas pomeni za Neptun eno leto. Neptun je pa le majhen člen našega sončnega sestava. Bog ve, koliko časa potrebujejo spremljevalci drugih ogromnih sonc, da pridejo okrog njih le enkrat. In kaj pomeni izven naše zemlje naše leto, kaj pomeni pohod naše zemlje okrog .sonca? Nič! Toda če pomislimo, koliko doživimo v enem letu, koliko že v enem samem trenutku, 'ki odloča za vse poznejše življenje, pomeni leto v našem življenju mnogo. In vendar ni tisto- leto, v katerem pride naša zemlja okrog sonca, vredno v ysemirj'u niti toliko, kolikor trenemo enkrat z očesom. Ce preiskujemo skorjo zemlje, naštejemo milijone in milijone let. V vseh teb milijonih letih se je naša zemlja samo malo sprmeenila. Vsi ti milijoni niso nič v primeri z onimi milijoni, v katerih je nastala naša zemlja iz plina in se strdila. Vsega tega človeški ra- MISLl BEGUNCA (Pesmica s Koroškega) Kje je tista hišica,. v cvetju in zelenju? Bela cesta mimo gre, dobri notri so ljudje. Kje so tista polja, plodna in dehteča? Mladi gozdi tam šume, .pridne gibljejo roke. Kje so tiste dušice, vedre in vesele vse’ So vesele? Žalostne? So še srečne ali ne? Kje so tiste urice, srečne in vesele? Al’ se vrnejo še kdaj ? ■So se obletele? Vode hitro nam teko, časa se kolo vrti — Ali res spomin samo nam ostane prošlih dni? Hiša, polja, dušice, srčno mi pozdravljene. Naj se vidimo al’ ne • v srcu mi ostanete. Misli i v glavi še pode: Zimi rajske vesne vsako leto še slede . . Ne obupaj mi srce! Pride vse in mine vse, kar želimo in kar ne. Preko vseh daljav 'n dni zlat mi up spomin budi. Božja roka loči nas, isti Bog nas združi vse. Božji sklepi se vrše. če SDOznam iih ali ne. malo. To kolajno si je pripel in oficirji so ga posadili za mizo na častno mesto ter mu stregli, da sam ni vedel, kaj bi raje vzel. Milavec je bil ponosen na to izredno čast, nekateri so mu bili nevošljivi, nekaterim je bilo pa hudo, ker niso imeli prilike, da bi se kdaj izkazali in dobili kolajne, da bi šli potem na slavnostne pojedine. Na dolgo in široko je moral potem pripovedovati, kaj vse so imelj na. mizi. Posebno ženske je lomil firbec, kakšne rihte so paradirale na mizo in če so jih nosili v velikih skledah, ki je bilo toliko ljudi okrog mize. Ko jim je Milavec povedal, da je imel vsak svoj krožnik, je v očeh naših Meni-ševk slavnost mnogo izgubila na veljavi, ker še niso slišale o taki potrati, da bi imel vsak za mizo svojo skledo, to menda zato, ker nišo poznali manir, da bi lepo drug za drugim jemali iz ene sklede na sredi mize. Je vse drugače na Menišiji, ko še celo v košnji ali kadar so mlatiči, 'ki jih res sede za mizo ducat ali več, pa se vsi lepo zvrstijo iz e-ne sklede, če vsak nekoliko počaka, da si sosed nagrmadi na žlico. To je spet novotarija in potrata, so uganile naše gospodinje, ki za Menišijo ni. V nedeljo večer so pri Bonaču uganili, da tista pojedina ni mogla biti kaj posebnega, če niti toliko vina niso imeli, da bi ga lahko polivali, da bi se lahko reklo, da je od mize teklo. “Ni bilo dosti prida pri cesarski pojedini,” je ugotovil nočni varuh Herblen, “saj mi je Milavec gam povedal, da so ga srkali iz kozarcev, kot konj, če ga zob boli. Ga znamo pa že mi vse drugače,” je rekel, dvignil poln kozarec, ga v dušku spil in trdo postavil kozarec na mizo. Potem se-je z rokavom obrisal okrog ust, nekoliko skremžil obraz, potem se pa globoko oddah-'1, kot vol, ki se s težavo vleže. To je prvo, ki mi je posebno ''iv spominu od tistih ča-0 drugem bom povedal pa ostalo sov. iutri. DACHAU lz dnevnika slovenskega jetnika 5 1 'I 1 Stari ujetniki so imenovali te transporte “nebeški transporti’’ — (Himmelsfahrttrans-port), ker so iz izkustev vedeli, da se s temi transporti ne more nič dobrega zgoditi. Neizkušeni novinci so pa verjeli, da bodo prišli v boljša taborišča, k boljšo brano in nego, da se bodo tam “popravili,” kakor je trdila taboriščna uprava, oz-i roma so trdili njeni hlapci, različni blokači in štubaki. V tem pogledu je bil naš štu-bak poštem. Ko je prišlo povelje, da morajo vsi invalidi in za delo nesposobni v, zbor, je to povelje sicer razglasil, ni pa nikogar silil, da gre iz sobe v zbor. Zato so pametni in previdni ostali, lahkoverni pa šli. Stubak je stal na vratih. Če je videl, da je silil v zbor kak ujetnik, ki ni bil invalid in je bil vsaj na oko za delo nesposoben, ga je zavrnil nazaj, češ, kaj siliš v zbor, ko pa nisi invalid. Tako je mnoge ujetnike rešil transporta in smrti. Te ujetnike so navadno prestavili na 30. blok. čez par dni so izvršili nad ujetniki tega bloka zdravniški pregled in iz odbranih sestavili transport, ki so ga poslalfv kako drugo večje taborišče, navadno v Mauthausen. Tu so izvršili nad u-jetniki enako proceduro, kot je bila običaj na'ob sprejemu v taborišče. Razlika je bila le v tem, da jih niso poslali v kopalnico, kjer je iz prh tekla voda, amipak v kopalnico, kjer je skozi prhe pritekel plin. U-jetniki so se zavedli - kaj se z njimi godi, ko se je začel valiti iz prh mesto vode plin. Takrat je bilo seveda prepozno. sva zlezla na pograd in legla. Tam naju je mogel opaziti le oni, ki je zlezel na pograd. Štu-bak je ob takih prilikah večkrat pregledoval pograde in podil s pogradov v zbor one, ki so se tam skrili. Če je naju videl, se je naredil, kot da naju ni opazil, ali pa je rekel: “Aha, vidva sta bolna. Kar tu ostanita!” Tako sva dolgo dobro orala. 'Nekoč pa to ni pomagalo. Morali smo vsi v zbor. Skozi sobe sta šla dva SS-ovca in pregledovala, da ni kdo zaostal. Tudi z Jožetom sva morala iti. Jože je imel eno napako. — Manjkalo mu je korajže in,odločnosti. Zato se, je v težkih trenutkih vedno prepustil mojemu vodstvu. Ubogal pa je rad. Vedno je naredil, kar sem mu naročil. “Jože, sedaj gre pa za res. Samo korajža naju more rešiti. Gledati morava, da prideva v zadnjo vrsto, naj stane, kar hoče. Ko se bodo vse štube v vrstah priključile in pomaknile proti blokovnim vratom, bojva v zadnji vršiti prišla ravno do vrat naše štube. Takrat pa morava paziti na ugodno priliko, ko bodo začeli SS-ovci pregledovati ljudi iz prVe štube. Smukniti morava iz vrste v štu-[J>o tako, da ne bo nihče opazil. V stubi se bova skrila pod pograde. Če se nama posreči, se rešiva transporta. Če se nama ponesreči, prideva v najslab-šem primeru na transport. Dvo. mim, da bi jih nama še 25 naložili. Riskirava torej ne veliko. Če ostaneva na zboru, naju bodo pa sigurno odbrali.” Rečeno, storjeno! Prerival in kregal sem se za | (Nadaljevanje e 1. strani) so ga izpeljali preoblečeni člani komunistične vaške zaščite. SOCERB (Italijani ga imenujejo S. Servolo) jd majhen kraj, ki leži v župniji Dolina, toda že v onem delu tržaške državice, ki je v jugoslovanski upravi. KAKO JE PRIŠLO DO NAPADA. — Naslednji opis priobčujem po pismu, ki mi je prišlo v rok^. K slučaju se še kasneje povrnem. V soboto 22. maja je prejel župnik v Dolini, kamor spada po-družna cerkev Socerb pismo, ki se je takole glasiol: “Socerb, dne 21. 5. 48. častiti gospod župnik! je pri tem sam skupil, kakor bomo kasneje videli. CERKVICA V JAMI. — V pondeljek 24. maja je šel iz Doline maševat v Socerb g. Smrkolj: Z njim je šel mlinar in cerkveni pevec Mahnič Pepi. šlo je tudi precej šolske mladine; več kot 60 otrok z dvema učiteljicama: Lidija Sancin in Edita Jercog. Sveta maša v jami se je začela ob 10:30. To je jama, v kateri je živel sv. Socerb. V jami so tudi kapniki, pa tudi prepadi in v njih žrtve “osvobodilne borbe,” žrtve partizanov. Pri maši je bilo kar precej ljudi, nekaj Socerbljanov, Prebenežanov in Dolinčanov. Sporočam Vam, da se je včeraj, Celo od sv. Ane iz Trsta jih je na vaškem sestanku sklenilo, naj bi bila tiha sveta maša na dan sv. Socerba 24. t. m. v sv. Jami. Za uro odločite Vi v oznanilih. Spoštljivo Vas pozdravljamo. Krmec Josip.” To pismo je pisal vaški mež-nar, ki ni vedel, kako je s tem služil komunistični stranki, ki je hotela to priliko porabiti, da se znebi agilnega duhovnika. Mož nekaj bilo. Pridiga je bila o življenju puščavnikov in tega svetnika, ki je v tej jami živel. NAPAD. — Po končani maši je Cerkvenik pospravil obleko, gospod je opravil zalivajo, ljudstvo je pa tudi še molilo v jami. Nato je šel duhovnik proti stop-njicam, ki vodijo iz jame in jih je kakih 30. Ko stopi na stopnji-ce, se zaženeta proti njemu dva para moških postav. Okrog duhovnika so bili otroci. Zraven ven. Strašn,»J* je bil Mahnič Pepi, ki je hotel si je skusal pomagati. V ko 7-A,, afs. .«rivn najmanjše ropotanje pa bi nas moglo izdati. Rus, ki je bil najbližji, ni dolgo pomišljal. Zlezel je izpod pdgrada, šel do Dalmatinca in ga odpel. V hipu sta bila oba zopet pod . pogradom. (Dalje prihodnjič) gospoda zaščititi., Zato sta se dva napadalca zagnala proti njemu, ga zgrabila, potisnila nazaj in začela pretepati,' Medtem sta druga dva napadla g. Smrkolja. Najprej mu je dal eden udarec na čelo, da mu je razbil očala. Gospod se je v tem obrnil v stran in zakril okrvavljeni obraz. Tedaj sta ga napadalca udarjala po glavi od zadaj. Prijela sta ga, da ga potisneta na drugo stran stopnjic in da ga pahneta v prepad. Smrkolj je seveda takoj, ko sta ga zgrabila, spoznal njun načrt in sunil napadalca od sebe. Naglo je stekel po stopnjicah navzgor. Ona dva za njim. Ko sta ga dosegla na prostem, sta ga s kamenjem pobila na tla. Ko je bil v krvi na tleh, se je sklonila k njemu v joku deklica iz 3. razreda, pa je napadalec hotel udariti še njo. Tedaj je gospod spregovoril prvo besedo: "Pustite nedolžnega otroka” Med tem sta druga dva napadalca, ki sta prej pretepala Mahniča, pretepla tudi Cerkvenika Krmeca, ki je bi! od vseh najbolj tepen. “ČERINI.” — Ko sta napadalca bila s kamenjem po duhovniku, je neka ženska zakričala: “Čerini gredo.” Na to besedo so napadalci takoj zbežali. (Čerini je v govorici tržaškega ljudstva civilna policija. Čerini bi pomenilo voščenke, žveplenke. Ti stražniki so imeli včasih črno obleko in bele kape, zato so. jih ljudje primerjali žveplenkam’. VAŠKA ZAŠČITA, — Priča temu pjrizoru je bilo kakih 100 ljudi. Vse je kričalo, jokalo. Ko so napadalci zbežali, čeprav ni bilo nobenih Čerinov blizu, so spravili ljudje gospoda v vaško gostilno Božič, Socerb 7. Tam so ga umili, malo obvezali in mu dali nekaj okrepčila. Kmalu je prišla komunistična vaška zaščita. Po. napadalcih niso nikogar vprašali. Ppč pa so ukazali duhovniku in ljudem v gostilni, da morajo ostati na mestu, da pride višja oblast iz Kopra. Čez nekaj časa so ukaz spremenili in dovolili ljudem, da odidejo, Duhovnika so obdržali. Zvčeer so ga odpeljali v Koper na “zaslišanje.” Niso odpeljali namreč napadalcev na zaslišanje, ampak Gostje iz vsemirja Navadno se je na južnem delu nelba pojavil komet, ki pa ga v naših krajih nismo videli. Videli so ga v Avstraliji in Južni Afriki, v Evropo pa so prišle slike, na podlagi katerih si lahko približno predstavljamo, kako je komet izgledal. Imel je dve jedri in pet repov. Ta pojav “razpadanja” kometa je reden pojav pri zvezdah repaticah. Sedaj bomo na podlagi računov dognali, ali gre za novo ali staro repatico (komet). Zdi se pa, da gre za popolnoma novo zvezdo repatico. Kometi niso redkost na nasprotno stran od sonca. Plini, ki se razvijajo iz jedra, naredijo najprej majhno pot proti Soncu, potem pa spremenijo pot na nasprotno stran in tako tvorijo rep. Tako popolnoma razvit komet sestoji iz treh delov: jedra, ki sestoji iz plinov, ki se razvijajo iz jedra, in sestoji iz plinov, ki se razvijajo iz jedra, in repa. Jedro je navadno majhno: v premeru ima največ sto kilometrov. Glava je sicer večja, toda tvarina v njej mnogo redkejša. Glava je večkrat večja od Zemlje. Velikost repa je zelo različna. Lahko doseže tudi do 250 milijonov kilometrov dolžine. ‘ Astronomi so ugotovili tudi Še pred nekaj desetletji bi kemijski sestav kometa. Poka- taki nebesni pojavi ljudi preplašili, kajti ljudje bi mislili, da prinaša nesrečo, kar je bilo takrat med ljudmi splošno razširjeno. Danes je to drugače. Ne samo strokovnjaka in učenjaka, ampak vsakega poedin-va zanima pot in pojava kometa. Za astronoma kometi niso nobena redkost. Navadnim ljudem običajno to ni tako znano, ker kometi potujejo daleč od njih jn jih lahko opazimo samo z daljnogledom. Šele kadar pride večji komet v bližino Zemlje z lepo svetlečim se repom in ga moremo Videti brez daljnogleda in postane predmet splošnega opazovanja. Manjših kometov, ki jih opazujejo in proučujejo samo astronomi, je vsako leto po več. Kaj so kometi? Kaj so kometi in odkod prihajajo? Kometi so' vsemirska telesa, člani družine našega Sonca kakor tudi naše Zemlje; ki pa sicer v ničemer niso podobni Zemlji ali kakšnemu drugemu planetu'. Kometi potujejo okrog Sonca v podobi elipse in se v tem razlikujejo od planetov (n. pr. Jupiter, Saturn, Sonce in drugi), katerih zalo se je, da so sestavljeni v glavnem iz ogljik^ in ogljikovih spojin. Našli so posebno dosti strupenega ogljikovega monko-sida. Večja količiiia je tudi dušika. DELO DOBIJO ženske za čiščenje Ure od 6 zjutraj do opoldne Plača Zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. (128) MALI OGLASI Naprodaj 'Naprodaj so nemške harmonike in banjo. Oglasite se pri John Vidic, 21206 Aurora Rd. Warrensville Heights, Bedford, O. —(124) napadanega. Tako je pod komu-[pot je skoraj podoben krogu, in vednp po isti noti Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 4 družine. Nahaja se v okolici Holmes Ave. Pokličite iza informacije — nil svojo nat Odtod ime port 1” Čeprav me je oprostil šut-bak zborov za delovne komande le za 14 dni, sem ostajal tudi še kasneje v štubi, ko je 14 0 Ko so se vrste priključile, je prišla zadnja 'vrsta celo dalj, kot sem računal. To je bilo še boljše! Tako bi me mogli o-opaziti kvečjemu tovariši iz zadnje vrste, ko hi se utrgal iz dni že davno preteklo. Listo je vrB^e v štubo. delal Jože. Kadar je bil zbor, SEDMIM Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Bolezni na mehurju in žlezah Ako Imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v nrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici 7 tej posebnosti DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bids- 850 Euclid Ave. Telefon MAin 6016 Dradne ure: 10 do 4 razen ob Kedah in po dogovoru Bo vou «rr rnouoh \VITAMINf? Mm mtt lest mi Mi r" PMimoiwM. i • **r. ....... 1 Muttpie loaoaopwbomnf la, duty Asya « r» » [me -MW ~ k M) b ms Oao-A-Ouy (broad) Multiple M Copobz. b-WOd bat MM aadaoMuk ONE |*|D AY »Kb mM lAtOtAIOUB, INC Pazil sem na ugodno priliko. En SS-ovec je odbiral, drugi pa pazil. Odbrani ujetniki so se morali javiti pri pišačih delovnega urada in bioka, odvrženi pa so morali iti v štubo. En ujetnik se je očividno zmo-tii — namerno ali iz nevednosti, to mi ni zanimalo—in je krenil v štubo, namesto k pisa-čem. Oni SS-ovec, ki je pazil, je začel za njim vpiti. “Sedaj ali nikoli,” sem še rekel Jožetu in se podal iz vrste proti vratom. Ko sem prestopil vrata, sem imel občutek, da me ni nihče opazil. Stekel sem v “Sohlafraum” in se skril v najbolj temnem kotu pod pogradi. Šele tedaj sem čutil, kako divje mi bije srce od razburjenja. Ležal sem na tleh z glavo proti vratom in čakal, kdaj pride Jože. Dolgo ni bilo nikogar;’ . . To me je še bolj razburilo. Ali je kje zaostal, ali šo ga opazili, ali pa ni šel za menoj? . . . Naenkrat so se odprla vrata. Le kdo prihaja tako počasi? Pa ja ni SS-ovec? Ne, bil je Jože. Tiho sem ga poklical in mu rekel, naj takoj zleze pod pograde. Moj glas ga je spravil k sebi. Od razburjenja je odrevenel. Zlezel je k meni pod pograd, legel na trebuh in si zakril o-braz z rokami. Tako je bil razurjen, da ni mogel govoriti. V teta trenutku je planil kar skozi okno v štubo najin sosed, oni mladi ruski oficir Leonid J. in ,se zagnal pod pograde. Takoj za njim je bil Dalmatinec. Ko je lezel pod pograd, se je zapel s hrbtom na eni deski tako, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Pol ga je bilo pod j pogradom, pol ga je gledalo prišli na cesto, ki pelje nad menjava. To pa zato, ker vpli- Prebenegom v^Dolino. . . Hitro so se preoblekli in bili spet štirje od “vaške zaščite” Ljudje so jih jih privlačujejo k dobro prepoznali. Nekatere mimoidoče so tudi še napadli in pretepli. Za nekaterimi pa so metali kamenje. Da je bil napad dobro premišljen, se vidi tudi vajo nanje druga nebesna telesa, ki so večja od kometov in sebi. Večkrat se zgodi, da popolnoma menjajo slvojo pot. Taki kometi ne ostanejo vedno v našem sončnem sistemu, amipak zavedno izgubijo v vsemir- iz tega, da so prišli ta dan v So- ju. TUko lahko pride tudi kak- i ■I Za na olimpijado v tem poletju. — Major Jane New-bold od ATS, to je zenski oddelek v angleški armadi, se bo poskusila na. olimpijadi za prvenstvo v metanju diska. Služila je v zadnji svetovni vojni 5 let v armadi in sedaj se je ponovm vpisala in služi kot telovadna inštruktorica v ženskih armadnih oddelkih. < cerb taki Dolinčani, ki se skrivajo radi svojih zločinov pred zavezniškimi oblastmi v jugoslovanski coni Trsta. Eden je prišel celo z Goriškega v Socerb. To je mani “Mlekar,” ki ima več ljudi na vesti iz partizanske dobe. I Otroke so učiteljice zbrale in I jih preplašene in objokane pripeljale nazaj v Dolino. Tam so I žalostni pripovedovali, kako se je njih izlet in romanje končalo v krvi, ki so jo slovenski razbojniki prelivali pri Socerbu. TUDI PREBENEŽANI TEPENI. — Popoldne tisti dan so prišli v Socerb možje iz Prebe-nega v gostilno. Tudi te so napadli in pretepli. Najbrž so-jih malo ozdravili od rdeče bolezni, ki je je precej v tej vasi. šen komet iz drugega sistema v bližino naše Zemlje in postane za krajši ali daljši čas član naše družine. Kako izgleda komet ? Kadar govorimo o kometih, običajni mislimo na svetle pojave: blestečfe se jedro, iz katerega gre dolg, svetel rep, zaradi katerega imenujemo komet tudi repatica. Slika večine kometov pa se ne sklada s tem, kan smo doslej napisali kometu. Dokler je komet daleč od Sonca, sploh nima repa, ampak izgleda nejasno, megle-in ga je težko spoznali. Lah- Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 185. St., za l družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 (x) I« : Stocker naprodaj Pocahontas avtomatičen, se polni iz premogovnice, kompleten z vsemi kontrolami; zraven tudi 2 in pol do 3 tone premoga za stocker. V perfektnem stanju. Kdor prvi ponudi primerno ceno, ga dobi. 'Pokličite EN 0670. (124) ko ga je zamenjati s kakšno lahko vsemirsko meglico. Zato je njegova' masa majhna in da ni sestavljen iz samo enega kosa, ampak je suipek vsemireke-ga kamenja. Tako in v taki obliki prevali komet večji del svojega pota okrog Sonca. Še. le kadar pride v bližino Zemlje, se segreje ka-mtnje, iz katere^ ga je sestavljen. Začnejo se razvijati Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 4 sob, opremljena, nahaja se na 104. cesti blizu Union Ave. Za podrobnosti pokličite Michigan 5716. (123) CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburr, Mkh The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and ,plmi, ki tvorijo rep. Met^ Ihntngroom with Amer- Mnogo kometov pa ne pride ta- j All sports: Rolf, dancing, tennis and ko blizu Zemlje, da bi se jiml sumfleboard, outboard games. Cater , ... i, I to overnight guests, mogel ralZiViti rep, ampaK St, Located in Christiana Lake in a grove jim razširi samo njihov ovoj of large trees. 100 acres ot Private megle. Ker je sila, ki drži sku-: plM'grlmnd^te ,or folder-paj dele 'kometa, razmeroma Turčija dobi štiri ameriške podmornice. — Slika nam predstavlja prizor ob priliki, ko je turška vlada prevzela štiri ameriške podmornice, m katerih so zavihrale turške zastave. sm je bila povite v Izmiritmtmišm V Tur,H ji.. , majhna, kometi razpadajo in poedini kosi letajo kot samostojna telesa okrog. Zaradi tega se danes nihče več ne boji, da bi Zemlja in kakšen komet trčila skup.aj. Pa če bi se tu-: di zgodilo, bi Zemlja ne utrpela j posebne škode. Kosi v repu kometa so tako majhni, da odbojna sila, ki nastane zaradi sončnega žarenja, deluje nanje močneje od privlačne sile sonca. Zaradi tega je rep obrnjen CHRISTIANA LODGE Dominic Krašovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburr, Well. Kadar potrebujete zavarovalnina proti ognju, viharju, ra jivtomoblte. Upe Itd. te lahko I obrnete n* L. Petrkh — IV1874 lieSl MLDEER AT«. k ^ ■ i JllllllllllllllllllllllllllllllllllH PREKLETA KRI ROMAN Karel Mauser Pa je res že zima v Zabrez-ju? Seveda je, pa še huda. Do Ambroža je nakosmatalo snega, da se je komaj skozi okno videlo. Akrabolt„ take zime pa že ne. Zlepa 'kdaj ni divjad pritisnila iz gmajn, tc leto pa je. Nič čudnega. V Zabrezje z zimo ni prišlo posebnega. Nekaj dni, ko je bi! sneg še mehak, so otroci divjali kot nori. Potlej so se pa unesli. Zdaj se dričajo po vseh klancih in kadar jih dovolj zebe, vekajo. Vezat ji so vozove zamenjali s sanmi. Kar prijetno jih je poslušati. Že otroci jih razločijo. “Naš ata peljejo drva na Breg.” Kraguljcki pričajo, da Zabrezje tudi pozimi živi. Nič- ne more ustajviti žviljenja. Ne zima, ne mraz, ne Piškotarjeva oblastiželjnost. Zabrezje živi. Piškotar dobrfl, bajtarji slabše. Za pra|znike bo kakšna orehova ali lešnikova potica. To- “Kako?” se nalašč čudi Piškotar. V njegovih očeh je po-rogljivoat, "Prenizke so.” "Saj nič ne šilim. Jaz imam zgubo. Kdor noče, lahko pusti. Mrkovec, tebi sploh ni nikoli všeč.” “Živeti moramo,” zgrabi jeza še Vižarja. “Tako je. Zgube nimaš, Piškotar, to nam ne pravi.” Piškotar pripira oči. Mrko-vec čuti, da bo usekal. Zdaj pride Piškotarjeva pest ob mizo. ‘‘Nobenega več ne potrebujem. Ste slišali, nobenega!” Potlej je vsem izplačal, kar je še dolgoval. “Tako! Morda boste drugje več zaslužili.” Nihče od možakarjev ni rekel besede. Eden za drugim je podpisoval, preštel denar in čakal. Kakor da je strela udarila mednje. Da se sploh v beše- otrokom. Pomlad je prihajala počasi. Matija je dobro udaril, led se je pa le še kar držal. Potlej je prišlo deževje. Iz megle je začelo pršiti prav na drobno, dokler se ni štrenasto ulilo. Po poteh je koj nastala brozga, dež pa ni odjenjal. Kar naprej je močilo mrzlino. Med stenami je bilo mrzlo, zunaj pa kar mlačno. Dišalo je po po mladi. Neko jutro je Mrkovec vstal in stopil na prag. Bregovi so brez snega, njive so rjave, lazi zelenorjavi. Pomlad 1 Torej je le prišla z Zabrezje. Človek bi rekel, skoraj kar čez noč. Kakor sonce po dežju. Mrkovec se je smehljal. Fronc je lovil Fonza okoli drvarnice. Kakor da je še sam ponorel, je planil za njima. Presneto, kako človeka zgrabi pomlad 1 . Mrkovec ima vse preračunano. Zemlja se hitro suši, motike so sklepane.' Delo čaka, “Jutri se bom lotil njive na Obočnici.” seboj.. Hudimanovo je zgoden. Strma je pot navzgor. Toda Mrkovčerva prša so močna kot volovska. Mar je Mrkovcu strmina! Kaj pa takrat, ko nese gnoj v košu 1 nova ail tesiimuva puLiv-a. -- '— ' . iiko, da ne gredo prazniki mi-i do ne bo spustil, tega si niso mi mo otrok. Drugače speko po- j slili. . . gačo Da je le bel kruh, koj' Piškotar jih gleda. Pritaje-zadiši po božiču. Kaj bi se na jeza je v njegovih očeh, ki človek onegavil, če se ne more! pa je noče pokazati. Piškotarka lahko napeče, koj Krotil jih bo, zlodje. Sami ima vsega čez mero. Drugim bodo prišli prosit. Tedaj bo pa ni dano. Mrkovcu že ne. izbiral. Mrkovec pri njem ne Na prefcvafo mora vse preračunati, da se steč?. Samo pri krompirju mu ni treba gledati. Tega je za vse leto. Dobre tri dni pred božičem je prP Mrkovcu zavekalo dekletce. “Nežika naj bo,” je določil Prekle- bo več vozil Puntar 1 Po vasi je završale ti Piškotar! Konji so stali v hlevu, gospodarji poklapani postopali okoli in hodili v vas drug k druge- Takole! , Naj per j bo treba posegkati leščevje, potlej pa izkopati korenine. Zemlja mora biti čista. Kako se je robidov-' je razraslo! Otrokom bo žal za črne maline. Kar malo hu- do je Mrkovcu, ko zamahne z motiko. Toda kruh, kruh. Za Nežika, najmlajšo. Saj sonce ni močno, pa vendar vse teče po Mrkovcu. Korenine so globoko in to vražje kamenje. Ne zmanjka ga, kakor da raste. Oče so vselej trdili, da je to res, toda Mrkovec Mirkoivčevka samo vdano pogleda. Saj je komaj dan. Res, petelini zamudniki so dobro odpeli, Mrkovec pa že tišči v breg. Motiko, kramp in sekiro nese s Fine texture? Here’* the finest yet For macaroni di*he*: If* in CREAMETTES-so plump, *o firm; Quick-cooking and delicious! Mrkovec in tako je ostalo. Na, |mu. pa so trije. Mrkovec kar na-j Dva dni potem so začeli volčin ta»8.* ,ččjiiujkiulue'i|z IJiJ-t !'tv j zlu utesni vuzar ba podaljšati. Ne pomaga nič. Stal pred hišo, Takole prijazno otroče bo zra- pu in jih uklinjal. Fronc bi ves dan samo kruh jedel. Fonze tudi. 'Nik- skrivaj šla prosit Piškotarja, dar nista sita. Še k mari nimata, da je zavoljo ajdove mo- naj ju vzame nazaj. “Morda drugo leto. ke'kruh mehak. Tudi če je tur- potrebujem nobenega več.” ščični, ki se kar drobi fanta ga natepavata kakor pogačo. No, Niežika se bo tudi brž potegnila. Ne bo dolgo, ko bo segla po kruhu. Od hiše gleda Mrkovec v breg. Tjale do hoj bi bilo treba populiti leščevje. trnje in robido. Kar čeden kos njive bi bilo. V hišo gre in se spet vrne. 'Breg ga drži. Ne more se otepsti misli na Nežiko. Toliko njive bi pridobil, da bi bilo za Nežikin kruh. Klanci v Zalbrezju so zdrčani, otrok je toliko, da se kar tarejo. Konjem spodletuje, da je ves klanec poln ivozarskih krikov in kletev. Kmalu po Novem letu je v Zabrezje planil nemir. Piškotar, Jeklic in Bobnar so imeli sestanek. Nekaj bo. V vozar-jih je pričakovanje. Na, kdo bi si mislil? Piškotar je spet porinil ceno navzdol. Kakor premišljaš, ne prideš nikamor. Cena lesu ni padla, le vožnje so se pocenile. Ne, za ta denar se pa ne bodo mučili po Belejevem klancu. Naj Piškotar kar sam vozi. Hudič ga vzemi. Mrkovec je kot na trnju. Vi-žar tudi. • “Pogajati se je treba z njim”, meni Dovernik. “Pogajati, pogajati,” se ro-•ga Mrkoivec. “Kaj boš pa dosegel? Nič!” “Poskusimo lahko”, ne odneha Dovernik. “Prav,” se nazadnje uda še Mrkoivec. “Toda za to ceno, ki jo je Piškotar nastavil, jaz ne bom vozil. Vam povem, ne bom vozil. Konja nisem ukradel.” Piškotar je vozarje sprejel z nasmefiom. “Kaj bo novega, možje?” “Zavoljo plač, Piškotar,” je golsnil Mrkovec. Sram ju je bilo pred Mrkoiv-cem, ko je zvedel in jima oponesel. “Saj veš. Otroci so.” “Veš, veš. Ali jih jaz nimam, kaj ?: Samo ne dam se Piškotar ju. Jaz ne.” In je še z nogo udaril ob tla. “Mrkovec nikoli.” Grmač in Dovernik sta na- John Zakrajšek ki je preminul'20. junija 1946. Dragi oče naš več ne bije glas se vaš, Dve leti je že minilo, odkar si zapustil nas. Zdaj Mrkovec zavoljo njive ni več premišljal. Samo čakal je še, da bo odlezel sneg. Potlej se bo zagnal v delo. Ce vse grmovje izruje, če si do kosti raztrga roke, Piškotarja ne bo proisil. Ga ne bo. Mrkovec se je zažrl vase. Ogibal se je Piškotarja in tiščal v svoje misli. Nekoč mora biti boljše. Vsaj Snivaj sanje sladke v zemlji tuji v Bogu tam, da se vidimo v nebesih izprosi milost nam. žalujoči ostali: PAULINE CENTA, hči; JOHN CENTA, zet; ter vnukinji. Cleveland 23. junija 1948. -AND THE WORST IS M TO ČOHE —in najhnjse šele pride ni verjel. Zdaj pa skoro. Nekaj košev ga je že odnesel, pa komaj spet udari z motiko, se že vali nov na dan. Mrkovec trpi kot živina. Ko na bregu zvoni poldne, odide na južino. Fonze se mu smuka okrog nog, dokler ga ne vzame na kolena. Potlej pa še Fronc sili. Ne meUle prot denarja! OBRABLJENE MAŠČOBE \ 'v so Se vedno potrebne! Wore Bolj rahli MACARONI . bolj slastni MAKARONI Bese Gnn Beauty £Lf>f>e POSTOJTE IN POMISLITE! Odrabljene maščobe so edini kuhinjski odpadki, ki jih lahko vnovčile ... in pri današnjih žlveinih cenah vsak centek prav pride! Zatorej, nadaljujta s hranjenjem in oddajanjem od rabljenih maščob. S tem ne pomagate le sebi, pač pa obenem pomagate lajšati pomanjkanje maščob in olj, ki je, kot pravi vlada, še vedno zelo občutno. SPECIALIZIRA V PERMANENT WAVING 7208 St. Clair Ave. UT 1-1168 Za splošno lepotilno postrežbo se toplo priporoča STEPHANIE SENYAKtROZMAN, lastnica SHRANILI BOSTE MNOGO VEČ MAŠČOB . . . da jo oddaste za gotovino . . . ako se spet poslužite, kakor v času voine, topljenja -mastnih mesnih odrezkov, posnemanja omak, skrbnega postrganja ponev! Še manjšo količino je vredno shraniti, ker potrebna je še vedno sleherna kaplja! ODDAJAJTE ODRABjUENE MAŠČOBE! American Fat Salvage Commit — ? V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRILJUBLJENEGA OČETA že- Plen iz globokega morja. — G. A. Lyon iz Detroita, Mich., najstarejši priglašenec « mednarodnem, ribiškem turnirju v Cat Bay, Fla., je uradno priglasil prvo trna ribo, ki jo je ujel v času turnirja in ki tehta 637 funtov. Borba je trajala celih 65 minut predno jo je potegnil na suho. PEACETIME FIRING—Big Lou Brissie, who wears a plastic cart on his war-injured lower left leg, winds BP ' OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se i vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. «lst St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRA VELA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. ' SUPERIOR BODY & PAINT (0. BIOS ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, laatollt. j Naiim naročnikom v Chicagu I naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi I za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu jfe znižana cena C O ftA in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Cleveland, O. 6113 St Clair Ave.