ALENKA MARKUŽ,
24-LETNA
PROFESORICA
Jezikovna
kultura
peša
če bi Alenko Markuž iz Savskega naselja mimogrede srečali na ullci, bi težko uganili, da je že profesorica. Lani je diplomirala na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete in takoj odJla »s trebuhom za kruhom-.
»V Ljubljani je zelo težko dobiti službo,- pravi Alenka in ve, da ni povedala nič novega. Zato sploh ni oklavala, ko je izvedela za prosto delovno mesto profesorice slovenskega jezika na Gradbenem šolskem centru Borisa Kraigherja v Mariboru. čeprav je zaposlitev le začasna.
Alenko smo pravzaprav obiskali zato, ker je februarja letos prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete v Ljubljam za raziskovalno nalogo z naslovom »Slovenski jezik med narodnoosvobodilno borbo-. »To je skupinsko delo, ki ni bilo namenjeno tekmovanju za nagrado,-hiti pripovedpvati. »Skupaj s kolegico Polono Starmanovo sva si to zanimivo temo izbrali za diplomsko nalogo.
S Polono sva v vojaškem arhivu Initituta za zgodovino delavskega gibanja pregledali nekaj tisoč originalnih dokumentov, predvsem ra-zliinih dopisov med štabi in bataljoni med vojno. Izmed vseh teh sva izbrali 200 jezikovno najbolj zanimivih in v sklopu sploSne raziskave: Kultura med narodnoosvobodilno borbo in s pomočjo profesorice dr. Brede Pogorelčeve ugotavljali kako sta vojna in podružbljanje oblasti vplivala na slovenski jezik. Prej na primer slovenščina ni poznala vojaških izrazov. Očitna je tudi demokratizacija jezika, saj ja bilo vse. veL Ijudi, kl so ne glede na svojo predhodno izobrazbo pisali zapisnike, dopise, poročila, povelja, odredbe, navodila, okrožnice. čestitke, zah-vale. in resolucije. V njih sva s Polono ocenjevali predvsem besedje in skladnjo.
»Jezik je živ«, pravi Alenka,« in samo naši jezikovni kulturi moramo pripisati njegov razvoj. Ta kultura pa je zadnje čase med srednješolci vse slabša- Mogoie tudi zaradi preobsežmh učbenikov. V prvem letniku jih namreč uporablja Alenka za svoje poučevanje kar pet hkrati, ki imajo vsi skupaj okoli 600 strani
Alenkini prvošolci so za slovensko šolsko nalogo pisali o maju. Pisali so o Titu, mladosti, Ijubezni in pomladi. Tudi sama se, ieprav je na šoli »ta stara«, še vedno počuti kot ena izmed njih.
Besedilo in slike: VIDA PETROVČIČ IVAN ŠUČUR