Amerikanski Slovenec. ---—-- -------- ------------------- SUPPLEMENT. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. DRUGI DEL. 17. številka. •Toilet. Illinois*, 10. atpiiln leta loo:i Imetnik XII, AMERIKANSK1 SLOVENEC. 10. APRILA 1903. O Veliki noči. fi Ruski spisal V Korolenko, poslov F. S. Pavletov VELIKE sobote je bilo leta 187*. Mračen večer se je že davno spustil na molčečo zemljo, ki je vsrkavala in dihala s polnimi prsi. Podnevno solnce jo je bilo razgrelo in sedaj jo je obvejalo krepko dihanje pomladnega nočnega mraza. Iz dihanja, ki se je igralo v žarkih veličastnega žarečega zvezdnatega neba, so vstajale belkaste megle kakor dimnati oblački kadila ter se ^^^^ razglasiti geslo zmage, miru, ljube zni in bratstva . . . Na temnih vratih neprijazne zidine je zahreščala ključavnica. Oddelek vojakov je izšel rožljaje z orožjem, da zamenja nočne straže. Korakali so na ogle, za trenutek postali in se vredili v vrsto. Iz množice v temo zavitih ljudij je stopila postava, a govest tudi semkaj dejansko glas svobode, so se odpirala črna vrata celic druga za drugimi. Ljudje v sivih halah z osodepolnimi krpami na hrbtih so korakali proti cerkvi, ki je žarela vsled množice sveč. Z desne in leve so prihajali gori in doli. Od časa do časa se je čulo sredi bučnega ropota žvenketanje orožja in prelivajoče rožljanje verig. Pri stopu v prostorno cerkev se je vlivala tolpa na predeljene, omrežene prostore in potihnila. Tudi cerkvena okna so bila omrežena z močnimi, železnimi mrežami . . . ■Jetniščnica se je izpraznila. Le v ogelnih stolpih so korakali v neve-likih, okroglih, trdozaprtih celicah štirje jetniki in zrli mračno, temno predse. Od časa do časa so se vstavili pri vratih, prisluškovali in žejno usrkavali komaj slišne glasove petja, ki je prihajalo iz cerkve . . . V eni skupnih celic je ležal bolnik na trdi postelji. Paznik, kateremu so sporočili o nenadno obolelem jetniku, je prišel k njemu potem, ko so ostali odšli v cerkev.rSklo-ii i I se je nad njim in mu pogledal v oči, ki so mu mrzlično žarele in strmele topo, neumno v daljavo. "Ivanov! . . . Ivanov, sliši«?" je zaklical paznik bolniku. A jetnik ni premaknil glave. Le nerazumno je godrnjal. Njegov glas je bil hripav. Vroči ustni ste mu trepetali mučno, s silo . . • "Jutri mora v bolnico!" — je odločil paznik in izšel. Na vratih celice je pustil enega izmed kondor-nikov (podpaznik). Z zanimanjem je ta motril mrzlic nega bolnika ter odmajeval z glavo. "Ej, potepuh ti! S teboj je pri kraju!" Korodornik je odšel prepričan, da nima tu ničesar vec iskati, po linil. Bolnikove oči so se razširile, prsa so se mu dvigale svobodneje . . . Radostnejse, veselejše slike so prevejale njegove možgane . . • . . . Gozd šumi . . . On pozna gozdne glasove, razumejo govor drevja . . . Veličastno zveni smreka visoko, visoko v temnem zelenju. Zategnjeno odmevajoče šušte jelke. Veseli, jarki listovci majejo gibke veje, jelša vstrepetava s tresočim, bojazljivim perjem . . . Radostno žvrgoli prosta ptička, kramljaje sc .drvi urni potoček po kameniti strugi in pomladni oblački —- jata klepetavih srak — lete po ozračji nad kraji, koder često blodi po nepredornih gozdih ubežnik . . . Dihijaj svobodnega, pomladnega vetra je zavel proti bolniku, vspel se je po konci in teiko je sopel; oči so mii zrle z zanimanjem okrog — nenadoma so zablestele neverjetno veselo . . . On pohajač, ujeti ubežnik je zapazil nekaj nenavadnega: odprta vrata . . . Mogočni nagon do rešitve je spravil podse ves oslabljeni in od bolezni razdrapani organizem. Simptomi mrzlice so se ntnadoma umaknili. Vse misli so se družile okoli enega pojava, ki je prodrl z vso silo iz tega kaosa: "Sam! . . . Odprta vrata!" V trenotku je stal na tleh. Ves žar razpaljenih možganov se je hipno zlil v oči; zrle so v eno smer, uporno, strašno. Nekdo je izšel iz cerkve in za časek odprl vrata. Valovi harmoničnega, oddaljenega petja so doneli do jetnikovih ušes in zopet nemo zamolknili. Na njegovem bledem obrazu je zasijala ginjenost, oči so mu /atemnile solze in pred njegov duh je živo stopila podoba, ki jo je že davno gojil v svoji do misiji ji: tihs> noč, šepet smrek, ki se s tankimi vrhovi sklanjajo nad —M—MtaM^MM««! JEZUS VZAME SLOVO OD SVOJE MATERE. dvigali na vsprejem prihajajočemu prazniku. Tišina je vladala. Malo gubernij sko mesto N., popolnoma zavito v mračen hlad, je ležalo mirno in pričakovalo minute, ko bo zazvenel prvi udar iz zvonika katedrale. A vendar mesto ni spalo. Pod odejo vlažnega mraka, v senci molčečih, neobljudenih ulic, se je čulo zadržano pričakovanje. Le pored koma je liitei zapoznel delavec, ki ga je praznik prehitel pri težkem, mučnem delu; zaropotal izvoščekov voz . . . in zopet molčeča tišina . . . Življenje se je umaknilo iz ulic v hiše, v visoke hiše bogatinov in v skromne koče. Nad mestom, nad poljem se je čulo nevidno vejanje nastopajočega praznika vstajenja in obnov-ljenja. Luna se še ni bila prikazala in mesto je ležalo v široki senci hriba, na katerem je stala temna, velika, neprijazna zidina. Čudne, preme in stroge črte zidine so se mračno risale na zvezdnatem nebu; temna vrata so se komaj, komaj videla in skoro izginjala v temi in v senci zida; štirje stolpi na oglih so štrleli s svojimi koničastimi vrhovi visoko v ozračje. Tu je zazvenel iz zvonika katedrale prvi udar in se nežno razlil po vzdubu snivajoče noči, za njim drugi, tretji . . . Črez trenutek so zazveneli, so se razlili in zapeli zvonovi in zvoki na raznih krajih,v raznovrstnih načinih in se zlivali v mogočno svojeobra-zno harmonijo. Tiho so pluli in kakor bi krožili v ozračji ... Iz temnega ozidja, ki je obsenčevalo mesto, se je tudi začulo bolno zlomljeno trepetanje kakor bi se trepetaje v slabotni nemoči hotelo dvigniti z mogočnim akordom v etrove višine. Zvonjenje je potihnilo . . , zvoki so se bili davno razlili po ozračju. Nočna tišina je polagoma stopala v svoja prava. Toda dolgo se je slišal moten zamirajoč odmev, lahno trepetati je nevidne, v ozračju napete strune. Luči v hišah so pogasnile. Cerkvena okna pa so se svetila. Zemlja se je 187* kot pripravljala prejšnji stražnik je odstopil in skoraj izginil v tej neopredeljeni temni množini. Zatem so se obrnili v pol-obratu, korakali dalje in obšli vi soke zidove jetniščnice. Na zapadni strani je iztopil mlad vojak, da izmeni na straži svojega tovariša. Iz njegovega kretanja še ni izginila vaška okornost. Njegov mladi obraz je izražal napeto pazljivost novinca, ki je prvič prevzel odgovorno mesto. Postavil se je z obrazom proti zidu, vrgel puško na ramo, stopil dva koraka naprej, obrnil se in stal na strani prejšnjega stražnika. Ta je nagnil glavo nekolika proti njemu in čital s strogim, službenim glasom obična določila: "Od ogla, do ogla. Pazi in ne spi, niti ne dremaj!" je čital vojak urno. Novinec pa ga je poslušal. Iz njegovih sivih oči j je proseval izraz globoke žalosti. "Si cul?" — je vprašal desetnik. "Na povelje!" "Torej pazi!" mu je zabičal se enkrat strogo. Zatem pa je izpre-menil svoj glas in pristavil dobrodušno. "Ne boj se, Tadejev! Saj si vendar mož! Strahov ali kaj da bi se ti bal?" "Kaj strahov?" je naivno odvrnil Tadejev in zatem zamišljeno pristavil: "Tako nekako čudno mi je pri srcu, bratci ..." Pri tej prostodušni izjavi se je začni iz oddelka vojakov tih smeh. "Poglejno strahopetca!" — je nekako zaničljivo pristavil desetnik in potem w?zko zavpil: "Puške krami! . . . ^topom sto-paj!" Stražni oddelek je stopal enakomerno. Kmalu je izginil za oglom. Stopinje so polagoma utihnile. Novinec pa je vzel puško na ramo in začel polagoma hoditi ob zidu gori in doli . . . * * * Z zadnjimi udarom zvona se je pričelo v jetniščnici nenavadno življenje. Mračna in žalostna noč že dolgo ni videla tu notri tolikega živ-Ijenja. Kakor da je prinesla bla- hodniku k cerkvi, vstavil se na l'rl prtih vratih in poslušal pri Od časa do časa se je sklonil k tlom ter jih poljuboval. Tišino celice je le po redk«ina motilo zmešano govorjenje. Ni bil še ravno star, a močen, krepek (!'0' vek je bil. Z nova je blodil in Pre" življal nedavno prošle dogodke-Obraz njegov je izražal notra"j° muko. Zlo mu je bila odmenila us°"a" Tisoče vrst je prešel, prebival v prepadih in gorskih slemenih, ne" šteto nevarnostij in pomanjkanja je prestal gnan od žgočega domotožja> gnan od ene same želje: "Videti svojce ... le en nic«e0 — teden prebiti med njimi ... ^ potem, potem bi šel rad nazaj P° tej poti!" Komaj sto vrst je bil oddaljen od domače vasice, ko so ga prijel1 111 vrgli v to ječo . . . Zmešan govor je nenadoma ,ltl" CERKEV BOŽJEGA GROBA V JERUZALEMU. Vsako Velikonoč so vrše v ti cai'l. na(l. P>'&vim grobom Jezusovim. Ker je v ti cerkvi zastopanih več krščanskih sekt" PncJo Posebno ob Velikinoči med njimi do hudega spopada. polju. Sploh on je bil še popolnoma kmečki sin, ki ni pojmil še vsega, kar mora vojak umeti. Sodrugi mu niso zastonj nagajali "kmetom." Vsaj ni dolgo temu, ko je bil še prost, gospod, vladar svojega polja, svojega dela; a sedaj strah, ki je ukoval mlado, roboto, kmetiško nature v stroge vezi službe. Strah, ki mu je sledil za vsako stopinjo in ga silil razjasniti si in zagovarjati vsako dejanje. Sani jo bil v tem trenotku. Videlo se je, kakor bi ga dolgočasni pusti razgled, ki se je širil pred njegovimi očmi, in švist vetra po suhi travi uspavala. . . Pred očmi mladega vojaka so vstajale domače, znane podobe. Tudi on je videl domačo ' vas; cerkev se žari od lučie in temne veje smrek se sklanjajo z zelenimi vrhovi nad njo. Od časa do časa se je vzdramil in tedaj se je izražavalo v njegovih sivih očeh vprašanje: Kaj je neki to? — Polje, puška, zid. . . Za nekaj trenotkov se je spominjal sedanjosti, a kmalu ga je zopet speljal nočni veter s svojim opojnim šušte-njem v prejšnji sail, v domače slike. In zopet je dremal mladi vojak oprt na puško. Ne daleč od prostora, kjer je stal stražnik, se je pokazal na grebenu zida temen predmet: človeška glava. Begun je zrl v daljno polje proti komaj vidnemu robu gozda. Prsi so se mu širile, pohlepno je vsrkaval sveži svobodni zrak matere noči. Zatem se je spustil na roke in tiho spolznil ob zidu nizdoli. * * * Radostno zvonenie je budilo no čno tišino. Cerkvena vrata so se odprla, po dvorišču se je razvil velikonočni sprevod. Harmonični, valoviti glasovi petja so se razlili iz cerkve. Vojak se je zdrznil, postavil po konci, snel čapko, prekrižal se in odstal s sklonjenimi rokami. Begunje dosegel zemljo in naglo skušal ubežati v proio stepo. "Stoj, stoj!.. . Duša draga!" je zavpil stražnik in prestrašen dvignil puško. Vse, čegar se je bal, pred čemur je trepetal, se je dvignilo v njegovem umu, brez forme, strašno — ko je za zrl bežečo postavo pohajala. "Služba, odgovornost!" mu je šinilo v um. Dvignil je puško in nameril na bežečega. Z žalostnim pogledom je zamižal in sprožil Nad motom pa je zapel znova zvon prelivajoče harmonično in dvigal svoj glas visoko v ozračje. Zopet. je zatrepetal «las zvona v jetni-šnici iii skušal dvigniti se v ozračje, a zlomljeno je pal kakor obstreljena ptica. Izza zidovja so se širili da leč v polje prvi zvoki vesele pesmi: "Gospod je vstal, aleluja!" Za zidom pa se je začul strel, ki je prevplil ostalo.. . .Slab, nemočen odmev mu je žalostno odgovoril, a zatem je za trenutek potihnilo vse. Le daljni odmev s pustega polja s žalostnim grmenjem zadnje prasketanje puškinega strela. . . Pripomoček zoper križe. Kdo na tem božjem svetu je br® vsakega križa? Vsak ga ima; nekateri še po več. Kdo je pa tudi) ki bi si ne želel otresti se križal Gotovo nihče! Toda kako? To j« prav lahko! Le poslušaj! — 0«e je ležal na smrtni postelji. Svoji® otrokom, ki so jokali poleg postelj6) pravi: "Otroci moji! Bogastva nimam, da bi ga vam zapustil! Obdelujte pridno to malo posestvo,!«11' tero vam zapuščam v edinosti i" medsebojni ljubezni. Kadar vam bo pa posebno slabogodilo^a"1 pa zapuščam ta-le zavojček, katei* ga takrat odprite in našli bodete* njem pomoii. Ne dolgo po očetovi smrti pobila je toča vse poljske p1'1' delke. Otroci so prišli v velik0 stisko. Zato so sklenili odpreti vojček, misleč, da je v njem dena'' Toda kako se začudijo, ko najdej" v njem samo tri podolgovate košek« papirja. Na najdaljšem je bilo izpisano: "Božja volja". Na drugem, nekoliko krajšem: "Lastn" volja". Na tretjem so pa stale sede: "Položite listek z lastno voljo počez na božjo voljo, pa se vam naredi križ. Položite pa lastn" voljo pod božjo voljo tako, dajo pokrila, ste pa brez križa. Zdaj p9 naredite kakor hočete. Ako se vaš» volja križa z božjo voljo, naredi vam križ, katerega morate nosit'-Ako pa svojo voljo poležite p0^ božjo voljo, bode vsaka težava lahka in križ ne bode za vas križ."—Ak0 te, dragi bravec, teži kak križ,štor' po tem nasvetu,pa bodeš brez križa- Pred božjim grobom. Iva' o tu počivaš mirno, Gospod! Ko takrat tam v grobu kamnitem, Ko ljudstva te črt je besni zatrl, V preganjanju krutem, srditem •■• • A duh tvoj splaval je s križa tja, Tolažit nesrečne očete, Naznanjat veseli jim veliki dan, Rešitev iz teme k lete. . . . Vse ko tedaj .... Tu leži ti telo, Roke in noge ti predrte, A duh tvoj plava po cerkvi tod, Blažeč, tolažeč potite.. .. Milan Branko Ž«»MS«*« V ZjvucSmV 'Ii."»ki o tri t tli. Življenje vsake ženske je od do 25. leta sedemletna vojska nj0' nega srca s pametjo. Od 25. do 55. leta je tridesetletna vojska ženskine narave s krojačem-Od 55. leta napre j pa je trdovratna bramba rušeče se razvaline p1'0" naskakuj-oči starosti. Muhe na deželi. Meščan tia deželi: "Moj Bog' Kako lepo in prijetno bilo bi P'1 vas na deželi, ako bi ie ne imeli t°" liko sitnih muh." Kmet: "Da, veste gospod, muhe so same meščanske muhe, se pri tepejo črez leto k nam na zdra zrak; kajti pozimi ni videti pri 1,8 na deželi ni jedne muhe." staro cerkvijo rodne vasice . . • množica rojakov; ognji ob reki in ravnoisto radostno, veselo, velikonočno petje . . . Pohitel je, da se ,m» spolni vse to tam pri svojih . . . Med tem se je priklanjal pri cerkvenih vratih na hodniku kori-dornik in prisrčno molil . . . 1M1 • * * Mladi novinec je stopal s puško ob zidovju. Pred njim gc je raztezalo ravno, daleč segajoče polje, ki se je nedavno prikazalo izpod snega. Lahen vetrič je begal po Polji, se igral v stari travi in vel v vojakovo dušo hrepeneče žalostne misli, Suha stepna trava je še le-stela. Mladi stražnik se je vstavil ob zldu, postavil puško na tla, položil roki na cev in naslonil glavo nanje ter se globoko zamislil. Ne, on ne more še pojmiti, čemu stoji tu v tej praznični noči pred praznikom, s puško v roW, naproti pustemu FARMA Z VELIKONOČNIMI LILIJAMI. Slika nam kaže zanimiv prizor z bermudskih otokov, kjer so cela polja l'°s v jana s temi krasnimi cveticami. Otoki leže južnovshodno od Združenih Atlantskem morju ter so pod angleško oblastjo. V sedanjem času se izvažaj" , lilije v vsliodne ameriške države kjer se dobro prodajo. Vesela Velikanoč. Poslovenil Rožan. □ O OZKI, z mahom poraščeni stezi je šel na veliko soboto leta 1820. starejši gospod, z glavo "agujeno na prsi. Premišljeval je, je že lepa vrsta let minula, odkar 'epega kraja ni več videl, in vsedel Se je na širok kamen, da se spočije. Dolgo je tako zamišljen sedel, opominjal se je na krasna mlada 'eta, katera je tukaj preživel. In zdaj prihaja, da bi se potolažil, da ^ ostal, da bi našel. Ali bo našel, tai' išče? Grozna misel mu sine po glavi, pa, če ne živi več? Tako pre-^isljevaje, sedi in ne zapazi, da gre "Unio njega boso dekle, z vrčem v r°ki. Za trenutek se vzdrami in Sleda za dekletom. "Ali bi jo vpra-aV' mislil je. Konečno se je osrčil 1,1 dekle nagovoril. "Ali ste tukaj doma?" vprašal je mi bi mogla kaj povedati?" ^'trašeno dekle je obstalo, zakaj Pfej tuj ca ni bilo zapazilo. A takoj Je odgovorilo: "Nisem in tudi ni- ko- upala, da Jožef živi. Če sama ne bom dočakala, saj inoj sin naj bi ga spoznal. Od edini more vse poravnati." "Bog daj" rekla je Dvorka, "da bi še dočakala tega veselja. Tvoja usoda je prehuda. Pa zaupaj v Boga. A moram že iti," končala je svoj govor "otroci pridejo iz šole. Z Bogom!" "Zdravi bodite, z Bogom" in žene ste šli narazen. "Tedaj za mrtvega me imajo!" In premišljeval je, kaj naj stori. Izdati se ni hotel takoj. Ni pa dolgo premišljeval, vstal in šel je naravnost za slepo ženo. Pa kako se je ustrašil, ko je videl, da gre v skalo, v kateri so bile izklesane duri, in ki je bila prej votlini po dobna, kot človeškemu stanovanju. Ves potrt je obstal. — Tako tedaj uboga živi in jaz ji nisem mogel pomagati!. Tako se je tedaj uboga vlekla skoz življenje, brez tolažbe, brez pomoči, brez svojega moža. Kako grozno'življenje! In jaz sem ji bil v t- ili vzet. Prišli so vojaki, me po noči odpeljali, bilo je ravno veliko soboto, pripeljali nekam v mesto, vtaknili v vojaško obleko in moral sem v vojsko, moral na tuje suhih vej na rami. Ta kraje, da sam ne vem kam. In ko je tako zavrnila, kot ono prišla velika noč, kako me je srce bolelo, kako sem se spominjal na njo, ki je bila le kratek čas moja žeiu. Tako je minulo 30 let. Zvedel sem od doma, da je moja dobra umrla. Ni umrla, vidim jo. Vendar 'gar ne poznam." In šlo je naprej * Veselo pesmico na ustih. '•To sem veliko zvedel" mislil je. 'Počakam tukaj pri studencu, da 'J° prišel kdo drug." In ni čakal dolg o. Videl je prihajati ženo z toemenom 1116 ne bo ^ekle, je mislil. Starka je vrgla toerne raz sebe in šla k studencu I'"-- Od druge strani je videl, pri 'lajati drugo ženo s posodo v roki. Opazoval ju je. "Pojdi, le pojdi, Anka, posodiš bomo enkrat obhajali skupaj veselo vrč; hočem piti, "rekla je veliko noč, po tako dolgem križe- nečno rekel. "Dovolite, da se tukaj malo spočijem." Zdaj pa ni ve-del, kako bi začel in ji vse povedal. "Dobro, ljubi gospod, z veseljem vas sprejmem, vsedite se." V teh besedah je bilo toliko ljubeznivosti, da je -Jože tudi v tem spoznal svojo Ano. Sele zdaj je pogledal okoli sebe in videl, kako čisto je vse. "Bil sem radoveden, kdo stanuje in vstopil sem, "opravičeval se j( malo pozneje Jožef. "Kako dolgo stanujete že tukaj?" "Že več ko dvajset let." "Več ko dvajset let?" ponavlja Jožef. "In zakaj ne stanujete v vasi v kakšni bajtici?" "Ljubi gospod, morala bi dolgo pripovedovati in dolgočasilo bi vas poslušali. Sem tukaj radi bede." "Radi bede?" ponovil je Jože. "In kako se je to zgodilo?" "Bom vam tedaj povedala, a prosim vas, ko vam ne bo do. padlo, povejte in bom nehala. Ne morem na vašem obrazu videti, ali se vain dopade ali ne, ker sem slepa. Posim tedaj, le povejte in neham. Služila sem v gradu pri oskrbniku. Bila sem mlado in ka. kor so mi ljudje rekali, iepo dekle. In veste, dekle, sirota, brez starišev in prijateljev." Obmolknila je. "Le naprej, le naprej." vskliknil je Jožef nestspno. "Zaljubil se je v me logar, mlad, lep, jako lep mladenič. Rada, jako rada sva se imela. Dekleta v gradu mi ga pa niso privoščila. In zavist je bila še večja, ko me je logar pe. I jal k oltarju. Upeljal me je v svojo hišico in bila sem najbolj srečno bitje na svetu. In najino veselje je še zrastlo. Čutila sem se mater. Kako ljubeznivo me je gledal moj mož, kako rad je hitel iz gozda k meni; bil je dober človek, ta moj Jožek." Starka je utihnila, /jalosten KLUBOVO POSLOPJE vslužbencev olletskih jeklarn, nazlvano Atenej. ti4l'ka. "Rada vam posodim" odgo 8°v°ri dekle in ji poda vrč. "Danes "iste dolgo hodili, Dvorka." 'A saj veš, kako je zdaj. Predal me je logar, morala sem se "-1 in čakati, da je odšel. Sem že 'ko let tukaj in kaj takega se ne l'°"iinjam, pa tako hudobnega lo-^'ja tudi še nismo imeli. Škoda finega Jožefa, ta je bil dober. orali smo si drv, stelje in vsega ^ f?0i,'da, mogli smo delati, kar smo i. j,, gosposka vendar ni ubo-a'a- Ta le pa, če koga dobi v k°zdu, mora že srečen biti, da od-1(iBe zdrave ude." j res, Dvorka, dober je bil, . mu daj nebesa!" In začela J°kati vem potu, po tolikem žalostnem jenju. In moja draga Ančika ni se je z menoj zgodilo. J° molči," tolažila ^v°'"ka; "ti ne moreš tožiti. Imaš to pridnega sina. ki skrbi za te." "Al ■k *atit vedela, kai Gotovo, da je zame molila in se pri vstajenju vsako leto spominja svojega Jožefa. "Uboga, uboga," tožil je. Hotel je vstopiti, a je bil tako ganjen, trepetal je na celem telesu in ni mogel niti besedice spregovoriti. "Počakam še," rekel je sam pri sebi. "To je prenaglo." Za trenutek se je osrčil in stopil v votlino. Nagel hlad, mokrota in tema so mu za trenutek udarili v obraz, a ni se obotavljal in šel dalje. V tem je se slišal glas: "Kdo je odpeljali, ubili in kam zagrebli ali in kaj želi? Tujec je prišel, čutim vrgli v vodo, ne vem. Pozneje je je j to." Jožef ni odgovoril. "Dobro [ Prišel nov lo8ar '» morala sem se vem, če tudi sem slepa, da je nekdo izseliti. Nihče se me ni usmilil, vstopil. Slišala sem korake okoli 1'rejSnja nevošČljiVOKt 8e je nad spomin jo je obšel, Mrce se na polnilo z novo bolečino. "Le naprej, pripovedujte! prosil je tujec. "Nekoč sem se zbudila. Slišala sem vpitje, klicanje svojega moža; bala sem se, da so morda tat je vlomili v hišo. Na celem telesu sem trepetala, a ne vedela, kaj začeti. Konečno je vse utihnilo in ko sem prišla v moževo sobo, kjer je spal, videla sem duri odprte i„ moža proč. Proč je bil jn ni 8e več vr-nil.'' In starka je začela žalostno vzdihovati in jokati. j-, v se je ž njim zgodilo, nihče ne ve. Ali ga je za(lela kaka nesreča, aH so ga mje h da" vzdihnila je Anka. je priden. Moja nesreča je polna, ko sem oslepela in nisem 'Hla vei; (j mogla toliko zanj storiti. A ,0l)ro se uči! •del." ^ spominjaj nanj, Saj veš, da r> med živimi." odgovorila je °i'ka. "If j ,vani je pnsel, nihče ne ve. (l J° ga za mrtvega, a jaz vendar (j ' ">> da bo prišel enkrat srečen ^a ' 8v'^enja. Vsak dan molim J; K materi Božji se zatekam v nadlogah in težavah. Ona me krepča in jaz bom vedno mojega stanovanja." Čestokrat se je prigodilo, da so ljudje prihajali, obiskavši ta kraj, in prosili za posodo, da bi se studenca napil i. Tako je tudi danes uboga mislila, da nekdo prihaja prosit za posodo. Vzela je tedaj steklenico in jo je podajala Jožefu z besedami: "Želite si posodo, tukaj jo imate." Pristopila je bližje in Jožef ji je pogledal v obraz. "Ali da, da, to je ona," mislil je. Obraz je bil še se daj lep, a bilo je v njem videti sledove trpljenja. "Zahvalim, nočem piti," je ko- me-Pre- noj maščevala tudi v nesreči, ganjali so me z ,„oji,„ otrokom, nihče nam m dal „e skorje k).u]]a Jokala sem se dan i„ no6> da sem od joka oslepela. Kon usmilila uboga beračica z otrokom vzela k sebi. eno se me je m ta me je s oiroKuiu v**,a k sel,i. i)eH,a ■ z menoj ubogaj me. V kratkem je pa umrla. Zdaj sem se že sprijaznila s svojo usodo. Moj sin dela, živi „,e in skrbi za me. Imam vese]. v njim. "Kaj bi pa rekli, ko bi se vaš Jožef naenkrat povrnil; ali spoznali?" "Ah, dragi gospod, kako bi bi NOVO JOLIETSKO POŠTNO POSLOPJE. poznala. Molim zanj, vem, da me ni izdajsko zapustil, le nesreča ga je zadela. Tukajšnji gozd je velik m samo skalovje, morda so ga nekam vrgli ali ubili.'' Zdaj se Jože ni mogel več premagati. Rekel je: "Kaj pa če rečem: •!az sem Jožef, Ančika moja, katerega si zgubila. Prišel sem, da te poiščem, potolažim, in vselej pri tebi ostanem." "Jože! — Ančika!" in po dolgem easu sta se z jokom zopet objela. Ko sta se nekoliko pomirila, pripovedoval je tudi Jože o svoji do-godbi in med tem se je povrnil tudi sin. Obhajali so po dolgih letali veselo vstajenje Gojpodovo in veselo ve liko noč. In vsako leto vodi Jožef svojo slepo ženo v cerkev, oba klečita pri grobu Kristusovem in hvalita Boga, da je končal njuna trpljenja polno pot in trpljenje spremenil v veselo svidenje. ............................... prinesel 11 timue precej inoženja, katero si je prihranil, tako da jim ničesar ne primanjkuje. Sin se je dobro oženil in dela svojim starišeni veselje. Vodi svoje od starosti sključene stariše k vstajenju in plačuje jim ljubezen s hvaležnostjo. Vsak ga zato ljubi in v celem kraju spoštuje. O O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+O+U * Strašeti trenutek. S 5004(HtH(H(HCHCH(M(H(H(H S svojim tovarišem M. nazaj, a zadel sem v bližnji štor in čoln je obtičal v blatu. "Potisni, potisni! Gre se za najino življenje! kača naju gotovo ukonča!" klical je tovariš in kazal na glavo živali. Potiskal sem in po-napravil ; tiskal z vso močjo, pa zastonj! Čoln sem na otoku Celebes v Tihem morju I se ni ganil, obrnil se je k večjemu izlet na notranje kraje ,,o reki nav-jmalo na stran, zgor. Obrežje bilo je prav nizko. ' "Obtičala sva", pravim jaz. V Proti poldnevu veslala sva b kraju, j tem trenutku zasuče kača svojo jaz pa sem t-kočil takoj na suho. j glavo na drugo stran drevesa. Najin {lo za- Kornaj pa sem se dotaknil mehkih j čoln pa se ni ganil, če tudi sva natal, ko zaslišim glas, ki mi je pretre- pela vse svojo moči. Kaj je pač sel mozeg in kosti. Naglo se obrnem bilo? Blato samo naju ni in vidim tovariša, ki je bil bled ko drževati in vendar nisva ničesar smrt in tresel kakor listi na trepet- drugega opazila, kakor da tiči liki. "Za božjo voljo! sem mu zaklical. "Hitro, hitro nazaj zdihnil. ga ne Spreten lovec. Pri lovskem čuvaju, ki je imel več lovskih psov na prodaj, ustavi se lovec: "Želel bi kupiti lovskega psa, ampak prav pohlevnega, ki se nebo takoj jezil, če jaz nič ne. zadenem!" Nenavadno zdravilo. "Soseda, Vaši štruklji imajo pa nekak čuden ukus!" "Ne čudite se; zdravnik zapisal je našemu Janezku ribje olje, pa fant ga ni maral piti. Poskusila sem torej in spekla štruklje, katerim sem primesila ribjega olja — štruklje pa zdaj je naš Janezek in pa še prav rad. blatu. Kaj pa ti je?" J Znorel bi bil človek! Grozna žival, ki bi naju lahko stlačila kakor v čoln!" je I črviča, visela je tako blizu nad nama, da je naju prav lahko dosegla, "No, kaj pa je?" vprašal sem se- a midva si nisva mogla pomagati, daj prestrašen tudi jaz. j čoln se ni ganil. Če bi skočila iz ^ "Skoči hitro v čoln! Ne mudi se | čolna, bi nama. tudi ne bilo pomagamo: iN e glej ue na (tesno ne na levo! rno; voda nt bila poi metra globoka Gre se ti za življenje!" Takoj so mi prišle na m reel strupene kače in brez obotavljanja vrnil sein se v čoln. Ivo sem bil v njem, ozrl sein se nazaj na kraj, kjer sem pieje stal, a zapazil nisem ničesar. Že sem hotel prijatelja vprašati, kaj ga je vendar ta ko preplašilo, ko kakor slučajno pogledam na drevo nad menoj. Miaha sem zakričal in da bi ne bila taka nujna sila, zgrudil bi se bil nezavesten na tla. Na drevesu visela je krog in krog ovita, ravno nad krajem, kjer sem stal, grozna kaea,kakoršne še nikdar nisem videl, velika, kakor nikdar nisem slišal. *><-i so se ji svetile kakor dragi kameni v solnčni svetlobi. Do takrat se mi je zdelo docela nemogoče, da bi kače dosegle tako velikost. Drevo merilo je v premeru gotovo tri čevl je, torej kakih sedem v obsegu, in kača bila je krog njega petkrat ovita. Glava bila je prav nad nama, in jezno in poželjivo je sikala s svojim jezikom na naju. Zagrabim drog, da bi potisnil čoln in pod njo blato brez dna, z drogom nisva prišla do konca, najin pogin bi bil gotov. To so bili grozni trenotki! Velikansko truplo menjavalo in bleske-talo je v tisočerih barvah, ko se je kača premikala in se obrnila zopet na to stran drevesa. Potiskal sera in potiskal z drogom in napenjal svoje moči toliko časa, da nisem več dvomil, da ne premorem nič. Tudi moj tovariš mučil se je zastonj z veslom. Breg bil je pa tudi toliko oddaljen, da ga v skoku nisva mogla doseči. Naenkrat pade moj prijatelj vznak — nekaj črnega švignilo je kakor blisk mimo mene in potem so se mi oči neprisiljeno zaprle. Grozovit vzklik prijateljev me je zdramil. Ležal je pred menoj na hrbtu, kača imela je glavo na njegovih prsih. Kaj sem čutil v tem trenotku, ni mi mogoče opisati. Mislim, človeška duša hujših muk ne more prenesti. Kača legla je /. (Nadaljevanje na T. strani.) VIŠJA ŠOLA JOLIETSKE OBČINE. Poslopje jo Zidano v Tudor-gotičnem slogu ter je stalo okoli Četrt milijona dolarjev. Šola ima najpopolnejše laboratorije i/.med učnih zavodov druge vrste. V njenem avditoriju, opremljenem s prostornim odrom je sedežev za 1500 oseb. ima prostora dovelj za 1400 učencev. Hodniki so tlakovani z marmorjem, kakor tudi spodnji deli sten. V poslopju je 87 sob, vštevši telovadnico, knjižnjico, muzej, sobo za učitelje itd. Vsaka, soba je preskrbljena z električno in plinovo razsvetljavo. Število učencev v letošnjem učnem letu znaša 700, Načelnik šole je j:. .!. Stanley Krown. 4 AMER1KANSKI SLOVENEC, 10. APRILA 1903. The Eagle Odprto do 8. ure zvečer. MATH. SIMONICH, vodja. Pečij in štedilnih ognjišč imamo v Jolieiu največjo zalogo. Naše cene vedno najnižje in peči garantirane. Cena $10 in višje. Železnih postelj ravno dobili celo karo, in ni jo v vrsti v celem mestu \ečje izbere od našo bodisi v kakovosti aii cenah. Prodajamo jih od $'2.75 in višje. fr. (.!._ 7 (iufjalnih stolov dibite pri nas kftkoršne hoCete; ravno tako tudi navadnih stolov, miz, naslonjal, zol' in več sto drug h stvarij v pohištvu. Kadar mislite kaj kupiti v ti vrsti, pridite k nam in prihranili si bodete denar. MADE BY L10EWENSTEIN &S0NS CHICAGO Velikanoč, tako slaven praznik za naše rojake, je tukaj. Kako smo se ga veselili doma, a nič manj se ga ne radujemo na tleh nove svobodne domovine! Svoje veselje pokažemo pa posebno s tem, da se tudi mi, kakor mati narava v tem času, preoblečemo v novo obleko. Vsakdo izmed rojakov je že opetovano imel priliko se prepričati, da se mu v naši slovenski trgovini postreže popolnoma v njegovo zadovoljnost, in to v vsem kar potrebuje za svojo opravo od glave do nog. Zdi se nam umestno, da spoštovanim rojakom navedemo tukaj nekaj svojih cen v oblekah, obutvi in drugih koristnih stvareh. Naše praznične obleke so neprekošene. (jene so jim od $10.00 do $22.50 ter so garantirane, da se dobro nosijo, drugače pa povrnemo denar. Imamo tudi cenejše vrste od $5.00 do $8.00. Otročji vozički najnovejše vrste, imamo jih več kol- sto različnih. Pridite si jih ogledat, gotovo vam bodo dopadli Cene so «(1 $8.00 višje. MADE BY LL0EWENSTE1N &S0NS Moška in deška oprava. Za ta praznik smo si omislili največjo izber ovratnikov, kravat, srajc, klobukov in drugih takih stvarij, da si vsakdo lahko izbere volji po svojem okusu. Cene vsemu so primerne. Matere, pripeljite k nam svoje dečke, in opravili vam jih bomo lepše in cenejše kakor kdo drugi v mestu. Oblek imamo na izber vsakih krojev, vsakih barv in vsakih cen od |2.00 in $3.00. Imamo tudi še jedno vrsto od $1.00 do $5.00. Naši čevlji so neprekošeni, napravljeni iz dobrega usnja in od zanesljive K firme. Poskusite naše čevlje (fr za $8 in $3,50 in uvideli bo-dote kako prostorni bodo. Imamo tudi druge po $1.25, $1.50, $2.00 in $2.50. Za ženske, dečke in deklice imamo in tudi lepo trpežne čevlje pozmernih cenah Jedini slovenski pogrebnimi zavod ter Konjušnica v JOLIETU- f* Anton Nemanich LASTNIK. f* Mat. Nemanich VODJA. Dobro je že poznan rojakom moj pogrebniški zavod in konjušnica ________.. . _ i .i.v „ „„ui„„s-----Skušal hm« ic Inltn .'o4...wv. i ul u v IIP III 11 sl OVC II vl.i. Ill II ii lil* i null' ii v uiilniim 'jmlnrnliniicl ali Livery Stable terse jim priporočam še nadalje v blagohotno naklonjenost. Skušal bom Še nadalje vstreči slavnemu slovenskemu občinstvu v splošno zadovoljnost, ter se jim priporočam ob vseh prilikah, kakor DRUŠTVENIH VESELICAH, PARADAH, KRSTIH, POROKAH IN POGREBIH. Cene v mestu: Kočija z dvema konjema k poroki................................. Kočija za h krstu............................................$2'00 Voz z dvema sedežema........................................... Voz z enim sedežem...........................................*1-50 Wagonet k pogrebu.........................................^4'00 Črni pogrebniški voz.........................................*6-00 Beli pogrebniški voz.................................... .$5.00 Priporočam tudi svojo dobrozaloženo GROCERIJSKO PRODAJALNICO, v kateri je dobiti vsekdar na izber različnih jestvin po zmernih cenah. Postrežba točna ter se odjemalcem odvaža blago po dvakrat na dan. V SVOJI GOSTILNI točim najboljša okrepčila, posebno pa priporočam ob praznikih domačega črnca, izvrstno kapljico iz najboljšega grozdja, ki ga prodajam tudi na galone po nizkih cenah. Oba telefona Northwestern št. 344, Chicago št. 2273. 205-207 Ohio Street ter 913-915 N. Scott Street, na voglu Ohio. JOLIET, ILL J®