62. flevllko.
V Ljubljani.vtema. IZ. norca 1908,
XLI. leto,
(zhaja vsak dan zvečer izvzem&J nedelje in praznike ter velja po po i U prejema" za avatro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za^četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34.K, zalpoI§ieta£12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. —- Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso druge deiele in Ameriko i«!o leto/30 K. - Na naročbo brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat
— Dopisi naj se izvole frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tn npravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — t Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34. Posamezne Morilke po 10 ta. Upravništva telefon št 85. R
Po idrijski volltvl.
Izid rije, 10. marca.
Deželnozborske volitve so torej končane. Tro boj niča, ki je ponosno za vihrala raz stolp mestne hiše, nam priča, da je bilo poslanstvo klerikalca Arkota samo nelepa epizoda v zgodovini idrijskega mesta.
Vsled tega pustimo rekrimina-eije o pretekli dobi, skrbimo raje za sedanjost in prihodujost! Ravno mi-uole volitve so pokazale, da črni zmaj tndi v Idriji še ni strt, ampak še v precejšnji moči, in da mu v tej generaciji še tudi ni moči do živega. Premagan je sicer, pa ne še uničen. Klerikalci imajo na svoji strani najbolj zanesljive ljudi: tiste, ki se vsled svoje duševne omejenosti ter vsled telesne in duševne oslabelosti boje pekla, in pa tiste, ki so jim na ta ali oni način pripomogli do kruha.
Med prve je prištevati s častni mi izjemami skoro vse penzijoniste. Kakor hitro rudar ali kak drug era-ričen uslužbenec storpi v pokoj, zapade klerikalizmu. Medtedenskim mašam in vsakovrstnim božjim službam dajejo ti glavni kontingent. Kadarkoli zapoje cerkveni zvon, začno lest i iz vseh strani kakor polnočni duhovi iz svojih grobov. Kaj, takega moža ne bi volil, ki mi ga priporoča »gospod«, ki vsak dan poslušani njegovo mašo?! In pa zadnja ura; če bo takrat »gospod« dober zame, zakaj bi mi ne bil pri volitvah. To so misli večine penzijonistov, ki jih vedejo v klerikalni tabor, da ne upoštevamo vpliva še bolj omejenih zakonskih boljših polovic. Ti reveži ne pomislijo, da je Krist dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta«; da bi torej »gospodje«, ako hočejo biti njegovi namestniki na zemlji, morali imeti ves drug posel kakor pa agitirati ter sejati sovraštvo in prepir!
Toda ni naš namen delati pridig gluhim ušesom. Da se o prihodnjih generacijah ne bo moglo pisati tako žalostno, tu bode treba zastaviti lopato; ledine, ki so ni izorana, je dosti; neizmerno delo še čaka slovenske inteligence; mnogo posla je še za šole, izobraževalna društva , javne knjižnice, čitalnice itd. Klerikalizem se ne bode vzdržal, ker so njegove pozicije ne vzdrži j ive: splošna izobrazba bode vplivala nanj kakor solnce na jutranjo meglo.
Druge kategorije klerikalnih pristašev, namreč onih, ki imajo prepričanje zavito v dobičkariji, bi niti
ne omenjali, če bi se v Idriji ne bil upeljal sistem, ki je vreden vse graje. Službe po rudniških pisarnah in takozvane »lažje službe« pri rudniku, so postale takorekoč privilegij klerikalcev, nekako posestno stanje. Za starega Idrijčana je služba v rudniški pisarni naravnost — ideal. In stori ti vse, tudi svoje prepričanje ti menja, če ne gre drugače, samo da pomore svojemu fantu do tega kruha. Vsled tega nisc redki slučaji, da se družinski oče, ki je bil vedno član kakega naprednega društva, ali vsaj li i bil klerikalnega mišljenja, vpiše v katoliško družbo ali klerikalni kon-sum, ko se njegov sina bliža svojemu 14. letu in mu je treba iskati službe; kajti ta navada se je v Idriji že naravnost ukoreninila, da ne dobiš pisarniškega mesta, ako ti Os\valdov in dekanov štab ne da svojega blagoslova. Častno izjemo dela samo ena rudniška pisarna, drugod so pa ne-klerikalni pisarji prave bele vrane. Nočemo preiskovati, kdo je vzrok tem nevzdržljivim razmeram, kon-štatujemo samo suho dejstvo, povili smo v tiskano besedo splošno ljudsko mnenje v Idriji. Ti fantiči so seveda hvaležni, in ker jih ravno obdaja nimbus c. kr.rudniških pisarjev, naj-porabnejši agitatorji za klerikalno stranko. Ravno pri zadnjih volitvah si zadel ob te petelinčke, kamor si se obrnil. Prejšnje dneve so imeli biro pri Oswaldu — temu tudi sicer redno reportirajo vse važnejše dogodke po mestu in pisarnah — na dan volitve pa v Nagodetovem stanovanju. Kaj bi neki porekel g. magistralni ravnatelj Vončina v Ljubljani, če bi vedel, da se to godi v hiši, ki je po eni polovici last njegove gospe soproge. — Sploh se pri nas dela klerikalna politika ponajveč po rudniških pisarnah. O tem se je sicer že mnogo pisalo, pa brez uspeha; morda se posreči sedanjemu g. rudniškemu nad-svetniku, ki ga hvalijo kot energičnega moža, da napravi red tudi v tem oziru. Naj ima vsak svoje prepričanje, ne spodobi se pa, da bi kdo svojo na mišljeno oblast izrabljal v politične namene. Ta zistem se mora zlomiti, pa naj velja kar hoče! Naj se ne misli, da smo hoteli koga denuncirati s temi besedami, zahtevamo le stroge objektivnosti. Ce pa vse to ne bode pomagalo, bomo jeli navajati posamezne slučaje. Kakor smo že uvodom poudarjali, so klerikalci v Idriji še precej močni; vendar se moramo čuditi, kako so mogli pri ožji volitvi  napredovati  kar za
12 glasov. Da bi bili narodno-napred-ni stranki vzeli kak glas, je neverjetno, ker smo se že pri prvi volitvi popolnoma izkristalizirali izgubivši vse omahljivce, — s temi smo računali na 150 glasov, dočim smo jih dobili le 121, — pridobiti so mogli le od socialnih demokratov. To se da razlagati le na ta način, da so pri prvi volitvi socialni deinokratje vsled vzorne agitacije združili za svojega kandidata omahljivce vseh treh strank, dočim jim je pri ožji volitvi odpadlo najvplivnejše agitačno sredstvo: delavci za delavskega kandidata. Pravi socialni deinokratje pa so tudi pri ožji volitvi pokazali vzorno disciplino ter s tem dokumentirali, da so ravno tako dobri zavezniki ka-kar nevarni nasprotniki.
Minola volitev je vnovič izpričala moč napredne ideje v Idriji, vsa nasprotstva med naprednima strankama so bila v hipu pozabljena, ko je bilo treba nastopiti proti skupnemu sovražniku. Ko se je razglasila vest o naši zmagi, je zavladala po celem mestu splošna navdušenost. Kamor si prišel, povsod so se veselili našega uspeha. Klerikalci pa so se poskrili v svoje brloge; kar jih je ravno moralo na cesto, so se držali kakor politi kužki, le tu pa tam je kak klerikalni pobič malo zabevskal.
Predno končujemo, izrekamo našim vrlim volilcem in drugim pristašem, ki so vsak ix> svojih močeh pripomogli do zmage, naj prisrčne j o zahvalo in pohvalo. ^Bodite najiskre-neje zahvaljeni vi, napredni veterani, ki ste vkljub svoji starosti ostali še čili na duhu in zvesti svojemu v trdem življenju ustvarjenemu naprednemu prepričanju!
Stranka zre s ponosom na Vas!
Boj je torej dobojevan. Xa novo izvoljenem poslancu pa bode, da ne bodo zastonj upi naprednega idrijskega prebivalstva, da se ne bodo stopile v nič nade naprednega slovenskega učiteljstva!
turo, humaniteto in zdravstvo.Vsekakor pa je potrebno, da prevzame država najmanj polovico plač za ljud-sko-šolsko učiteljstvo. — Poslanec dr. P 1 ° j je izjavil, da bi s prepustitvijo davka na žganje bilo deželam za prvo silo, in sicer začasno pomagano. Definitivno saniranje pa je mogoče le tedaj, ako se prepuste deželam realni davki (zemljiščni in hišni davki). V nadomestilo državi se naj izpopolnijo dohodninski in dedinski davki. Obenem bi se naj uredile in zvišale doklade k državni pridobnini.
Moravsko vseučiliščno
vprašanje.
Saniranje deželnih financ.
Dunaj, 11. marca. V današnji seji tozadevne enkete je govoril prvi štajerski deželni odbornik dr. L i n k, ki je dokazoval, da je Štajerska navzlic izvrstni upravi zabredla v neugoden finančni položaj. Spojitev finančne pomoči z upravno reformo ni mogoča. Edina rešitev bi bile državne dotacije, in sicer bi naj država v določenem razmerju ne prispevala le za šolstvo, temne tudi za deželno kul-
Dunaj, 11. marca. Pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva v proračunskem odseku bodo Cehi in Nemci zopet razvili zahteve po ustanovitvi svojega vseučilišča na Mora vskem. Baje so češki voditelji že pritrdili predlogu, da se češko vseučilišče za sedaj ustanovi v Krome-rižu, nemško pa v Brnu.
Pred otvoritvijo hrvaškega sabora.
Zagreb, 11. marca. Po dolgotrajni konferenci je sklenila hrva-ško-srbska koalicija, da bodo njeni poslanci pri otvoritvi sabora popolnoma mirni, toda proti banu Rauchu, ki je dolžil koalicijo antidinastične gonje, napravi koalicija dalekosež-nejše korake, kakor jih je storila proti Rakodczavju. Ali se izvolijo dele-gatje v ogrski parlament, kakor tudi vsi nadaljni koraki so odvisni od vsebine kraljevega reskripta, s katerim se otvori sabor. Ako bi ban Rauch ostal še nadalje na svojem mestu, smatrala bo to koalicija za odpravo ustave. Isto bi se tudi zgodilo, ako bi se deželni zbor odgodil za daljši čas. Deputacija se ne odpošlje, da bi pripeljala bana v sabor kot kraljevega komisarja. Starčevičanci položijo na mizo obtožbo proti banu, a razpravljalo se o njej ne bo, ker se sabor takoj odgodi.
Vsled odstopa dr. Franka se posvetuje Starčevieeva stranka glede fuzije s hrvaško stranko prava (nekdanjimi domovinaši). Nova skupina bi imela v saboru 46 poslancev.
Dr. VVekerle in baron Rauch.
Budimpešta, 11. marca. V današnji seji ogrskeira državnega zbora   je   neki    poslanec neodvisne
stranke interpeliral vlado, ali res namerava z ozirom na razmere na Hrvaškem poseči po izrednih sredstvih. Ministrski predsednik dr. W e k e r -1 e je odgovarjal, da je zavladalo napačno mnenje, da hrvaški ban potrebuje v hrvaškem saboru večine, ako hoče parlamentarno vladati. Ogrska vlada stoji strogo na stališču nagodbe iz leta 1868. Narodne in jezikovne pravice Hrvaške, ki so utemeljene v nagodbi, hoče ogrska vlada spoštovati. Obljube, ki jih je dala ogrska vlada v političnem in gospodarskem oziru, bo brezpogojno in pod vsakimi pogoji tudi izpolnila. Več pa ogrska vlada ne stori. Posebno pa se ne odpove svoji pravici, da imenuje kralj hrvaškega bana na predlog ogrske vlade brez ozira na kako večino v saboru. Sedanji ban je bil imenovan popolnoma na zakonit način ter bo tudi ostal toliko časa na svojem mestu, dokler zasleduje politiko sporazumno z ogrsko vlado. Ban je eksponent naše vlade na Hrvaškem; ni le zastopnik naše politike, temuč dopolnilni del njen. Ban poskusi s politiko sporazumljenja. Ako se mu to posreči ali ne, delal bo z zakonitimi sredstvi. Ako pa bi se primerili izgredi, ki bi spravljali v nevarnost državno ali osebno varnost, ne bo se ban sporazumno z nami bal izrednih sredstev.«
Nova železnična zveza na Balkanu.
B e 1 g r a d , 11. marca. Srbski lK)slanik v Carigradu je zahteval od turške vlade koncesijo za zvezo pri Medaru s srbsko železnico. Ta zahteva se opira na srbsko - turško - avstrijsko - ogrsko konvencijo iz leta 1883. Ako turška vlada podeli koncesijo, zgradi Srbija 170 km dolgo železnico, ki bo glavni del projekto-vane železnice Donava - Adrija. Za zgradbo turške proge se je /e ustanovil inozemski konzorcij.
Sofija, 11. marca. Bivši bolgarski minister dr. G e n e d i j e v se mudi sedaj v politični misiji v Pe-trogradu, odkoder gre na Dunaj in v druge evropejske prestolnice. Njegova misija se tiče v prvi vrsti zgradbe balkanskih železnic.
Rini, 11. marca. V zhornici je včeraj poslanec H a r z i 1 a i zelo ostro interpeliral vlado zaradi .znane izjave, ki jo je podal minister baron A e h r e n t h a 1 v delegacijah o pro-jektovani a v s t r o - o g r s k i železnici  Tvac-Mitrovica. — Danes je
LISTEK.
Ljuta KonCanove Klan.
(Dalj«.) XVII.
Klarica je imela trdni namen, Ha takoj razodene svojo skrivnost Hrastu, čim se vrne domov. Toda tega namena ni mogla izvršiti. Tatinski len ei so zadržali Hrasta do pozne noči doma, naslednje jutro pa je moral na vse zgodaj iti v Ljubljano, da pred sodiščem priča zoper zajete tatinske lovce, ki so bili v boju z gozdnimi pazniki enega ubili, drugega pa ranili.
Tako je Klarica imela zopet nekaj odloga. Rada bi bila porabila ta eas, da zbere svoje misli in se pripravi za svojo izpoved možu, toda ni ji bilo mogoče. Vsled prevelike razdra-ženosti njenih živcev ni mogla najti niti trenotka pokoja, ni mogla nobene misli izpresti do konca, ni mogla zasnovati nobenega načrta za nameravano razodetje. Poskusila se je razvedriti z raznimi gospodinjskimi opravili, a ni šlo; poskusila je pregnati čas in mučne svoje misli s čitanjem, a knjiga ji je padla iz rok, še predno je dočitala prvo stran.
Najlaglje ji je še bilo na malem vrtu, ležečem kraj gradu. Tam je bila klop, na kateri je presanjala že niarsikako  uro,  in  tja je pobegnila
tudi ta dan ter ostala tamkaj, dokler se ni začelo mračiti.
Pomladanski hlad jo je pregnal s klopi. Počasi je korakala proti grajskemu vhodu, a ko je stopila čez prag, je naletela na markija in na gozdnega čuvaja Jurja. Oba sta imela na ramah puške in sta se odpravljala na celonočni izlet, zasledovat lovske tatove, s katerimi se je bil prejšnjo noč Hrast s svojimi pomagači tako uspešno boril.
Ko je marki zagledal Klarico, je obstal. Prišel je bil že dopoldne iskat Klarico, da se ji zahvali za veliko dobroto, izkazano njegovemu otroku, a ni mogel priti do nje. Zdaj jo je ustavil ravno ko je hotela hitro smukniti v svoje stanovanje. Velel je pazniku Jurju, naj gre naprej in se obrnil potem h Klarici.
»Nekaj bi rad z vami govoril, gospa,« je dejal spoštljivo. »Iskal sem vas že dopoldne; dovolite mi zdaj, da vstopim pri vas.«
Klarica ni mogla drugače, kakor da je odprla vrata in povabila markija naj vstopi.
V sobi je bilo že precej temno in okna so bila odprta. Klarica jih je hotela najprej zapreti, a si je premislila, češ, če jih zapre, mora užgati luč in kdo ve, kdaj se potem marki odstrani.
»Kaj želite od mene, gospod marki,« je vprašala Klarica. Ponudila je mark i j u pač stol, a ker je sama stala, se tudi marki ni usedel.
»Klarica —- dovolite mi nekaj trenolkov — jaz moram na vsak način z vami govoriti.«
Mislim, da sva si vse, prav vse povedala,« je menila Klarica hladno in skoro neprijazno, ker je slutila, s kakim namenom ji je marki sledil v stanovanje. Mislila si je: »Silil me ho in mi prigovarjal, naj molčim in naj ostanem,« in bala se je tega, ker se je že itak težko pripravljala na usodni razgovor z možem in na ločitev za vedno. S trdim glasom je dostavila: »Povejte hitro, kar mi imate povedati; ne bi rada, da bi naju zalotil moj mož, ki se mora vsak čas vrniti iz Ljubljane.«
»Hrast se vrne šele jutri,« je dejal marki, »in zato lahko v miru govoriva. Torej, prosim vas Klarica, poslušajte me. Jaz ne morem in ne morem verjeti, da je to, kar ste mi oni dan povedal] v gozdu, vaša zadnja beseda. Ne morem in nečem.«
»Zakaj nef«
»Ker sva se od tedaj oba preme-nila in se drug drugemu približala. Jaz nisem več to, kar sem bil poprej, in tudi vi niste več to, kar ste bili.«
»Ne razumem vas, gospod marki. Kaj hočete reči s temi taj i ust veni m i besedami ?«
Nehote je Klarica sedla in marki je storil istotako.
»Razumeli me bodete, če vam rečem, da je naju predrugačila bolezen mojega sinka. Mene gotovo. Vzrasel sem v krogih, kjer mladi možje nimajo smisla za rodbinsko živ-
ljenje, niti posebnega uagnenja za otroke. Človek teh krogov se oženi, da ohrani svoj rod in da ima postavnega dediča svojega imena in svojega imetja. Dokler ni Charles na smrt obolel, se res nisem zavedal, kaj je to oče. Charles mi ni bil nič vež kakor kaka igrača. O ljubezni niti sle du. Sele, ko sem ga videl na smrtni postelji, se je vzbudila v meni zavest, da sem njegov oče in spoznal sem šele zdaj, kaj j«1 očetovstvo. Šele, ko se mi je začelo krčiti srce, šele ko sem začutil v svoji duši bolest, da ga izgubim, sem prišel do spoznanja, da ga ljubim. To je provzročilo v meni popolno premembo. Oče sem, Klarica, to se pravi v tem slučaju, nov človek, reden človek. Ta marki d' Au-reville, ki zdaj govori z vami, nima ničesar skupnega s tistim, ki vas je zadnjič v gozdu nadlegoval s svojimi b r e z s t idnimi ponudbami.«
»in v čem sem se jaz predrugačila.« je vprašala Klarica.
»V enem oziru ste se predruga-čili tudi vi, vsaj v mojih očeh. Zame ste zdaj vzor plemenitosti in popolnosti, zame ste vzvišeno bitje, zame ste poosebljena požrtvovalnost. Vi ste čuvali in oskrbovali mojega otroka. Z nadčloveškim heroizmoin ste bdeli nad njim, sami sebe ste postavljali v smrtno nevarnost, in rešili ste otroka tistemu, ki vas je žalil v vaših najsvetejših čuvstvih. In danes sem prišel k vam, ne da se vam zahvalim, ker za h val je van je za vašo požrtvovalnost bi bilo zmanjševanje
vaših zaslug, marveč da vas prosim odpuščanja za to, kar sem se v svoji nizkotnosti drznil izpregovorit i oni ilan v gozdu.«
Molče je Klarica položila svojo roko v markijevo roko in mirno je trpela, da ji je roko poljubljal.
»Kar ste takrat govorili v gozdu, to je pozabljeno in izbrisano iz spomina.« je po dolgem molku rekla s tihim glasom, »ali kar sem jaz takrat govorila in priznala, to se ne da pozabiti in izbrisati iz spomina. Priznala sem vam, da vas ljubim. Priznala sem to pač le v svoji užaljeno-sti, ali priznala sem resnico. Tudi ko bi vi na to pozabili, jaz tega ne pozabim in zato mi tod ni obstanka.«
»Kaj mislite še vedno na odhod, Klarica.' Nikar. Prosim vas, ne od-idite; prosim vas, ostanite tu. Ostanite iz ljubezni do nagega otroka, ki ste mu rešili življenje.«
»Ni mogoče, ni mogoče,« je di-hnila Klarica. »Nepošteno bi ravnala napram svojemu možu. Sram me je, da sem toliko mesecev živela v laži; zadnji čas je, da izgine iz mojega življenja vse, kar ni odkritosrčnega, da se bom mogla zopet smatrati za dostojno ženo.«
Marki je na vse načine prigovarjal Klarici, naj opusti svoj namen in naj ostane. Našel je nebroj pretvez, dokazov in argumentov, ki jih je spretno uporabil in na katere mu Klarica sploh ni mogla ničesar odgovoriti, a omehčati je ni mogel. (Dalj« prlkodnjl«.)
Ban
i
minister T i t t o n i odgovarjal na interpelacijo. Tittoni je povedal, da ga je baron Aehrenthal o projektu obvestil, preden je o stvari govoril v delegacijah. Berolinska pogodba daje Avstro-Ogrski pravico, graditi železnice po sandžaku Novi pasar. Italija ne more storiti nič drugega, kakor da se zavaruje proti železnične-mu monopolu, ako bi si hotela kaj takega svoj it i A vstro-Ogrska glede gradnje železnic. Kakor sme A vstro-Ogrska graditi za svojo trgovino pri-pravnejše železnice, tako si hočejo tudi Italija in balkanske države lastiti pravico, da tudi grade sebi potrebne železnice.
Novo,prusko nasilje proti Poljakom.
B e r o 1 i n , 11. marca. Pruska vlada pripravlja nov zakonski načrt, s katerim bi bilo poljskim bankam za hranjeno parcelirati večja 'posestva brez oblastvenega dovoljenja. Tudi zemljiškoknjižno že razkosana posestva, ako so še pod skupnim gospodarstvom, bi spadala pod določbe novega zakona.
Kmečki nemiri na Ru-munskem,
Bukarešt. 11. marca. Nemiri med kmetovalci se čimdalje bolj širijo. Puntarji napadajo razna ve-leposestva in njih upravitelje, ki so večinoma Bolgari. Pnntarji so nalepili po brzojavnih drugih pisane pozive: »Bratje, pozor! Vzdigninio se vsi ter postreljajmo malopridne Bolgare! Zažigati ne smemo, ker nas sicer polove in postreljajo!« V Patri so umorili župana Giroka. V Sir-biju so kmetje zasedli graščinsko posestvo, toda pred huzarji so se takoj umaknili. Vsi rezervni častniki so dobili pozive, naj bodo pripravljeni, ako jih pokličejo pod orožje.
Ločeni zakoni na Francoskem se razveljavijo.
Pariz, 11. marca. Senat je sprejel z veliko večino zakonski načrt, vsled katerega morejo zakonski po triletni ločitvi »od mize in postelje« zahtevati popolno razvelja vlje-nje zakona.
Dopisi.
Iz Žiro v. Ker se je vsled notice »Iz Žirov« v »Slovenskem Narodu« od dne *J4. svečana govorilo pri nas, da je oni neznačajnež, ki je dal prečrtati na glasovnici ime kmečkega kandidata g. Premersteina in dal napisati klerikalnega, — Franc Strel, sodavičar in posestnik v Žireh in ker je pa nas več volilcev g. Premersteina šlo skupaj na volišče, in je bil med nami tudi g. Franc Strel, ki je imel na glasovnici napisanega omenjenega gospoda kandidata kmečke stranke, kar se absolutno ni moglo prenarediti med tem časom, zato si štejemo v svojo dolžnost, kar najodločneje zavrniti podobne govorice o našem vrlem pristašu g. Francu Strelu, posestniku v Žireh, ker on tega ni storil, ampak je volil tako kakor mi, to je gospoda Premersteina.
Več volilcev.
Iz Št. Jerneja. I. rod. sestanek v Št. Jernej u dne 8. marca se je obnesel jako imenitno. Vabilom šol. vod. se je toliko ljudi odzvalo, da je bila velika šolska soba pretesna. — Po običajnem načinu je pozdravil naduči-telj K. Trost navzoče starše ter jim v poljudni besedi razložil namen rodit, sestankov. G. okr. šol. nadzornik Lj. Stiasnv je ob vzgledu kmetskim poslušalcem primernega prostega predavanja obravnaval temo: »O strahovanju otrok«. -— Nič manj zanimivi sta bili ostali točki s skioptičnimi slikami. Priznati se mora, da je nad-učitelj K. Trošt s pravim razumom in ravnajoč se po danih razmerah sestavil kaj zanimivo besedilo k skiop-tičnim slikam »Turki pred Dunajem.« Istotako je g. nadzornik pred-našal z živo besedo potovanje v Carigrad. Ker je g. nadzornik potoval v resnici po kazanih mestih, je tedaj naravno, da je zamogel natančno opisati vsako projicirano sliko. — Ljudstvo je bilo s I. roditeljskim sestankom tako zadovoljno, da je menda v Št. Jerneju ni bilo prireditve, ki bi bila tako ugajala prostemu narodu, kakor ta sestanek. Ljudje nestrpno pričakujejo obljubljenega II. sestanka. Dosežen je bil dober namen. — Da pa ima vsaka dobra stvar večkrat različnih nasprotnikov, je znano. Taki posamni kritiki — ali iz zlobnosti, ne bomo dalje raz-inotrivali —, pa roditeljskim sestankom popolnima nič ne bodo škodovali, ker njih namen je preveč prozoren, da bi mogli škodovati tako blagim namenom. — Na delo tedaj gospodje! Delajte svojo pot dalje, ne glede na desno ali levo, za blagor preprostega naroda, kateri vam bo gotovo hvaležen za to. — Ker je bil naznanjen za isti dan »učteljski krožek« za Šentjernejsko ravnino, je prihitelo 17 učiteljev in učiteljic v
naš kraj. Z njimi so prišle tudi vrle kostanje viške narodne dame in gospodje, da s tem pokažejo javno svetu, kako simpatizujejo z naprednim učiteljstvom.
Druftoo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja
je imelo včeraj dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 150 članov. Ker je bil društveni predsednik g. župan Ivan Hribar zadržan udeležiti se zborovanja, predsedoval je najstarejši član mestni nadkomi-sar g. Tome, ki je pozdravil mnogobrojne zborovalee in dal besedo g. inženirju T u r k u , ki je podal tajniško in blagajniško poročilo o društvenem delovanju v letih 1906. in 1907.
Poročevalec se je najprej spominjal pokojnega ravnatelja dr. Kra-merja, ki je poklical k življenju društvo in bil od h'ta 1900. do konca oktobra 1908. društveni tajnik in blagajnik in kot tak vse svoje sile posvetil društvu, dokler ga ni neozdravljiva bolezen vrgla na smrtno posteljo, kjer je umrl 21. decembra pr. 1. Dr. Kramer je Barjane naučil, kako naj obdelujejo svojo zemljo, da bodo Živeli od nje, da se rešijo bede, ki jih tare. Kolikega pomena je pa bil dr. Kramer za društvo, je najbolj razvidno iz prospe van ja tega. Število članov je tekom let naraslo na leta 1907 in skupni denarni promet je znašal tega leta 44.598 K 8 vin. (leta
1906. je bilo 329 članov in 29.691 K 8 vin. prometa). Da se je društvo iz majhnih začetkov tako krasno razvilo, je zasluga dr. Kramerja.
Poročevalec    je    z novembrom
1907. prevzel vodstvo društvenih opravil. Leta 1906. je bilo 15.317 K 83 vin. dohodkov in 14.374 K 25 vin. stroškov, torej 943 K 58 vin. prebitka. Kakor druga leta je tudi to leto društvo oddajalo svojim članom po znižani ceni razna umetna gnojila in semena. Skupaj se je oddalo 80.260 kg umetnih gnojil in 3681 kg raznih semen, za kar se je izdalo 9729 K 72 vin., prejelo pa 7974 K 84 vin. Iz lastnega se je torej doplačalo 1754 K 92 vin. Društvo je leta 1906. vzdrževalo na lastne stroške 6 preiskuševa-lišč, in sicer v Škofljici, na Studencu, ob Ižanski cesti pri Studencu, v Blatni Brezovici in na Vrhniki, za kar je društvo izdalo 245 K 62 vin. Poskusi so se delali s stalnimi in menjalnimi travniki ter z gojitvijo raznih semen ter so se vsi dobro obnesli razen onih s čisto setvijo travnih semen. Društvo vzdržuje tudi lastno drevesnico, v kateri se je leta 1906. nasadilo 1460 cepljenih jabolčnih drevesc. Stroški za vzdržavanje drevesnice so znašali v poslovnem letu 573 K 91 vin. Poljedelsko ministrstvo je za 1906. dalo 4000 K podpore ter 500 K za vzdrževanje drevesnice.
O društvenem delovanju leta 1907. je omeniti: Članov je bilo 342. Dohodkov je bilo 23.807 K 65 vin., stroškov pa 20.790 K 43 vin., torej 3017 K 22 vin. prebitka. K temu je prišteti še dolg članov v znesku 589 kron 62 vin., tako da je imelo koncem leta 1907. razpolagati društvo z zneskom 3586 K 86 vin. Oddalo se je tega leta 178.850 kg umetnih gnojil in 4486 kg raznih semen, za kar se je izdalo 18.759 K 71 vin., prejelo pa 17.616 K 75 vin. Iz lastnega je doplačalo društvo 1143 K 6 vin. Vzdrževalo je društvo to leto 10 preiskuševa-lišc, in sicer v Notranji gorici, Vrh-lenjah, Plešivici, na Studencu, ob Ižanski cesti pri Studencu, v Škofljici, na Vrhniki, v Lipah, v Logu in na Karolinški zemlji. Zadnji dve pre-iskuševališči je do leta 1907. vzdrževalo poljedelsko ministrstvo. Na pre-iskuševališča se je izdalo 327 K 28 v. Poskusi so se delali kot prejšnje leto s stalnimi in menjalnimi travniki ter z raznimi gnojili. V drevesnici na Karolinški zemlji se je leta 1907. nasadilo 2070 jabolčnih in 220 hruško-vih drevesc, tako da je bilo v njej v tem letu že 3550 jabolčnih in 220 hruškovih drevesc. Stroški za vzdržavanje drevesnice so znašali 1. 1907. 814 K 74 v. Od poljedelskega ministrstva se je dobilo 4000K podpore in za vzdržavanje drevesnice 700 K.
Tudi v tekočem letu kaže biti društveno delovanje zelo živahno. Do 7. marca je bilo 12.100 K dohodkov in 10.859 K stroškov. Do tega časa se je razpečalo oz. naročilo 124.800 kg umetnih gnojil in 2375 kg raznih semen. Društvo je ali bo napravilo 31 velikih primerjalnih gnojilnih poskusov na naravnih travnikih, da se končno dožene, katera umetna gnojila pri j a jo najbolj barskemu svetu. Za te poskuse bo treba 10 metrskih stotov čilskega solitra.
Oskrbovanje društvene drevesnice je poverjeno g. nadučitelju Cr-nagoju.
To poročilo se je vzelo brez ugovora na znanje.
Pregledovalca računov gg. Švi-gelj jn Tome sta izjavila, da sta našla vse knjige in račune v popolnem re-
du, zato se je predlagani absolutorij odboru soglasno sprejel.
Nato se je vršila volitev.
Po nasvetu g. dr. Mauringa se je za predsednika izvoli} zopet g. župan Ivan Hribar, v odbor pa sledeči gg.: Martin F u r 1 a n , Gabrijel J elovšek, Peter 0 r a ž e n, Ivan Š t r u m b e 1 j , Fran T e r š a n in inženir T u r k. Računska preglednika sta gg. Š v i g e 1 j in Tome.
Pri slučajnostih je priporočal g. dr. M a u r i n g , da naj bi poskuše-vališča napravljala le ob velikih cestah, da so ložje dostopna in da se skuša pridobiti vse Barjane za člane prekoristnega društva.
G. Teršan je omenil, da hoče država najeti kompleks 200 oralov v svrho čiste setve. Misli, da bi zadostovalo 20 oralov.
G. inženir Tur k pojasni, da je za čisto setev res treba velikega kompleksa, da od sosedov ne pride plevel. Temu pojasnili] je pritrdil zbor.
G. inženir Tur k je izjavil, da napravi še letos 31 poskuševališč, da se dožene,katera gnojila so najboljša.
Nasvet, da se nadzornikoma do-volita dve nagradi po 200 in 100 K za najboljši poskus, se prepusti v rešitev odboru.
S tem je bilo zborovanje končano.
Onevne vesti
V Ljubljani, 12. marca.
— Kaj je s pogodbo med klerikalci in vlado glede nemške gimnazije v Ljubljani, se vprašuje vsakdo opravičeno. Takrat, ko je napravila S. L. S. umazano kupčijo glede I. državne gimnazije, je rohnel »Slovenec« nad vsakim, ki se je zgražal nad klerikalno prodajo slovenskih koristi in ni mogel razumeti, koliko je pridobil Šusteršič z eno samo potezo Slovencem na Dunaju. Nemci dobe v Ljubljani — tako je pisal »Slovenec« — gimnazijo, katere bi jim itak ne mogli dolgo ubraniti, a Slovenci prejmo zato štiri slovenske gimnazije, učno osobje, usposobljeno za slovenski učni jezik, in nova, krvavo potrebna mesta se ustanove. A odkar se je sklenila kupčija, je preteklo sicer že mnogo časa, vlada in Šusteršič se pa še ne ganeta, da bi izpolnila pogodbo, s katero se je bil »Slovenec« samozavestno na prsi trkal. Pač, zganili so se! \Valdherrjevo hišo so že očedili in nanovo opremili v vseh kotih, da se ne bi okužili mladi Germančki na kljukah, ki so jih prijemali poprej slovenski dijaki. Nemški gimnazijci že razsajajo v Beethovnovih ulicah, Zwing-Laibach je tu, a o drugih točkah pogodbe ni sledu. Učni jezik na obeh ljubljanskih gimnazijah in na onih v Kranju in Novem mestu je še nemški, na zavodih poučujejo deloma predmete, za katere niso niti usposobljeni (Kli-meseh, Jauker) Nemci, katerim se niti ne sanja o slovenskem učnem jeziku, in sistemiziralo se tudi ni nobeno novo mesto, to Fe reče, eno se je na realki za francoščino in nemščino, kjer se mudi veleslavnemu kranjskemu deželnemu šolskemu svetu, ker se boji slovenskih prosilcev. — Naše mnenje je, da se izpolni »Slovenče-va« pogodba v polnem obsegu takrat, ko bi dobili vse omenjene stvari itak brez pogodbe. Upamo pa, da pride kmalu čas, ko spozna tudi kranjski kmet veljavo in vrednost Šusteršiče-vih »pogodb«.
— »Slovence vemu« dopisunčku po rilčku. Iz Radovljice se nam piše: Neka brumna, duševno gotovo ne popolnoma razvita duša — katera je sicer dobro znana — prihranila bi si lahko čas za potrebneje stvari, nego za dopise za »Slovenca«, kateri kažejo v celi nagoti nje veleum. Klobasa-rija v »Slovencu« z dne 10. t. m. je res višek nesramnosti, polna laži, sumničenja ter namigljaj k bojkotiranju »Lectarjeve« in Kunsteljeve gostilne, kateri ste vzlic temu, da je »generalni štab klerikalcev« v Klemenovi« gostilni sklenil izogibati se jih, ostali še vedno tako kot preje — če ne bolje — obiskani, kajti od časa, ko v njih ni videti več tistih klerikalno - navdušenih korifej, so pričeli prihajati gostje, katerih ni bilo videti že dlje časa samo iz vzroka, da ne sede skupno z izdajalci naroda, s posili klerikalci. Hvala torej »Slovencu« za uspešno reklamo! Volitve so že zdavna minule — ali spati jim ne puste! — Zmaga, sijajna zmaga našega dičnega deželnega poslanca g. dr. Janka Vilfana kali jim nočni mir; — neumljivo! Saj vendar »čuki« uporabljajo noč za njih grde pod plaščem temote skrite nakane. Ali se mogoče g. kaplan ne spominja več večera, ko je ob pozni uri s svojim »štabom« prišedši od Podmesta ves izmučen vsled napornega agitacij skega letanja bil pozdravljen pred Mule j evo gostilno z njemu milo do-nečim »čuk«f Gotovo ga je moral ta pozdrav zradostiti tembolj, ker je uvidel, da tudi »Sokol« ponoči ne spi. Varuj se torej, »čuk« — društvo mle-čnozobnežev, — da te »Sokol« ne
okljuje, kajti to bi bil tvoj pogin. V nedeljo, dne 8. t. m. je bila sicer tiha noč, — a ata Bulovčev so v Klemenovi gostilni — menda razjarjeni nad zmago napredne stranke — izgubili ravnotežje. Dobro, da si niso zlomili par reber, kajti pri prihodnji, po volji klerikalcev, v naj bi izjem času se vršeči novi deželnozborski volitvi ne bi mogli tako neuspešno delovati, kakor so pri zadnji. Smilil se nam je revež, ko je vse svoje duševne in telesne moči zbral, da je pripeljal vobče spoštovanega upokojenega nadučitelja Thuma na volišče, da je oddal svojo glasovnico — pa glej ga spaka, tudi to mu ni pomagalo. Obžalujemo, Ive! Kot jako dobro izvežbanega s svojimi uspehi zadovoljnega agitatorja priporočamo Se vam »Slovencev« dopisunče »Špano-vena Tona«, o katerem bodemo imeli morda v najkrajšem času priliko iz-pregovoriti par rezkih besed in z njim obračunati Smiliš se nam dopi-sun »Slovenca«, ker meniš, da bodeš s tvojimi budalostmi tukajšnje urad-ništvo spreobrnil ter ga od osebnega narodnega prepričanj a in čuvstva odvrnil. Revče! Kaj ti je mar storila gospa dr. Vilfanova, da si prizadevaš jo osmešiti! Tega gotovo ne bodeš dosegel, kajti dobro nam je vsem znana gospa dr. Vilfanova kot do-brotnica revezev ,da je pa z dušo in telom Slovenka, tega ji pa vendar ne bodeš zameril, saj vendar prisostvuje, mimogrede omenjeno, vsako nedeljo sveti maši. Ne praskaj torej ondi, kjer te ne srbi.
— Nekaj za posl. Gost i nčarja. Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: V Šentvida pri Grobelnem je pred par leti umrl posestnik Met ličar, ki je volil znaten del svojega premoženja, med tem tudi terjatev napram nekemu p. d. Bohu iz Srževice, domači župni cerkvi. Zćipuščinsko razpravo je dokončal sedanji šmarski sodnik g. Mladič. En izvod prisojila se je dostavil tudi šentviškemu župniku Janezu Ev. Gajšku. Prisojilo mu ni ugajalo, menda ni cerkev vsega DO-basala. kar je pričakovala. Predzadnjo nedeljo je zabavljal župnik v svojem stanovanju vpričo nekaterih mož, med katerimi je bil tudi tamošnji posestnik A. Zidar, čez prisojilo oz. čez sodnika, češ »tako sodijo liberal uhi«. Navzoči so dobili vtisk,da je sodnik zapuščino pristranski razdelil. Vsaj v tem smislu je pravil pozneje Zidar o vprašljivem prisojilu. Šmarski sodnik je torej pristranski, g. Gostinčar si lahko zopet zasluži ostroge. Kaj je na celi stvari resničnega, ne moremo vedeti, ker nimamo vpogleda v dotične spise. Prizadeti g. sodnik naj se sam opere, da mu ne bodo duhovniki nadalje ugleda kradli. Mi si samo mislimo, wie der Schelm ist, so denkt er von Anderen. Ako ne daš duhovniku kože in las, si pristranski, treba te je denuncirati — moribus catholicis.
— Na Goriškem se je udeležilo ožje volitve v splošni kuriji 9. t. m. 25.054 volilcev; vseh volilcev je bilo 33.527. Na volišče jih je torej prišlo 74.7', .
— Komers v proslavo zmage v splošni kuriji na Goriškem bo v nedeljo zvečer v Gorici v hotelu »pri Jelenu«. Udeležba bo brez dvoma velika. Istočasno prižgo po deželi kresove, da bo nedelja 15. t. m. svečana nedelja lepe zmage nad izkoriščevalci ljudstva.
— Z Bovškega. V ponedeljek so poslali z Žage na Srperrico po duhovnika, da bi prišel z obhajilom k neki bolni ženski. Rekel je, da dopoldne nima časa, ker so volitve, da pride popoldne; pa ga tudi popoldne ni bilo, šele zvečer je prišel. Na dan volitev ni nuncem nič mar za z veličan je duš, katero drugače tako radi poudarjajo, marveč politična gonja jim je nad vse. Pa bodo že videli, kaj zraste iz tega.
— Po goriškem Krasu je zavladalo velikansko veselje, kakor hitro so izvedeli, da so bili pri ožji volitvi dne 9. t. m. poraženi klerikalci v splošnem volilnem razredu. Topiči so pokali, vse je vriskalo in pelo, v Brkinih pa so goreli kresovi. Kraševci volijo vedno po veliki večini napredno, oni so napredna predstraža; odtod umevno, da so na posebno slovesen način proslavili zmago dne 9. marca, nad katero ima veselje vsak pošten Slovenec.
— Konstituiranje eksekutivne-ga odbora hrvaško . srbske koalicije se je izvršilo včeraj. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vladimir Niko-1 i č , tajnika sta pa dr. Š i š i č in dr. Š u r m i n.
— Iz poštne službe na Štajerskem. Postni kontrolor v Gradcu R. S i k o r a je šel v pokoj. Višji poštni oficijal Ant. L o r e n z je premeščen iz Beljaka v Maribor.
— Iz šolske službe. Suplentinja v Radečah, gdč. Ljudmila A b r a m , je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Vidu pri Zatični, suplent-ka gdč. Ana Elsner pa za provizorično učiteljico v Vačah. Nadučitelji-ca gdč. Marija C 1 a r i c i na dekliški šoli v Novem mestu je dobila zaradi
bolezni dopust in pride na njeno mesto izprašana učit. kandidatinja in volonterka gdč. Alojzija Skale, in. terimistično vodstvo šole pa prevzame učiteljica gdč. Gizela E k e 1. Suplentinja v Spodnjem Logatcu, gdf\ 1 vana S i ni č i č je imenovana za provizorično učiteljice v Starem trgu. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica gdč. Marija Palme v Spodnjem Logatcu in pride na njeno m<'-sto kot suplentinja gdč. Leopoldiua Kogej iz Žužemberka. Absolviraua učit. kandidatinja gdč. Marija Ni-g r i n je imenovana za provizorično učiteljico v Cepljah.
Slovensko gledališče. Premijera Karel - \V e i s o v e ljudske igre »O b s v o j e m k r u h u<; nam je pokazala delo jako apartnega značaj;«; nekak bastard je to dramatsku delo med realističnim orisa van jem človeške družbe in med onimi igrami, v katerih burleski zapletki dejanja pripeljejo junake v situacije, iz kojih se morejo rešiti samo med smehom in aplavzom četrte galerije. Oj ti solidna meščanska morala! od rojstva so te že rabili po naših hišah kakor bencin pri Veličanovih, in nismo si mislili, da izgledaš na odru tako revna in smešna. Za trenutek se ti je predrzno nasmejal solidni purgar, mogoče je celo vzrojil proti tebi kakor »papa«-Veličan v prazničnem trenot-ku svoj«1 duše, toda potolaži se, pur-garska morala, z avtorjevo sugestiji, mine tudi vsa razdraženost proti t♦ *•»i in jutri te poprosijo odpuščanja: »Sedemindvajset let sem bil navajen na bencin, sedaj £rn vendar ne morem
več pogrešati«. Priznati moramo, da ima avtor odprte oči, ko opazuje človeško družbo, fotografiral jo je v ja-ko dvomljivih, toda realistničnih pozicijah in marsikatero interesantno sentenco in rezko gloso je pripisal oh rob te fotografije - seveda tam, kjer bi moral iti globlje v bistvo, kjer trčijo »nazor« ob nazor, .ali bolje rečeno »razvada« ob razvado, tamkaj postane plitev, kajti za elemente prepričanja in notranjosti še nimamo fotografske kamere. G. B o r š t n i k je vlogo M e g u š a r j a podal taku tipično, tako izcizelirano v detajlih, v glasu, gestah in mimiki, da ga men da ni bilo gledalca, ki ga ne bi primerjal s kako realno osebo svoje p>>-znate okolice. Igral je v tako lepo dovršenem realističnem stilu, da mi je bilo žal tega Megušarja, ko ga je avtor koncem drugega dejanja nekrvavo žrtvoval galeriji; in še celo v tej nerealnosti je našel Borštnik toliku iskrenih srčnih not, da je naše čuvstvo suvereno povedel preko vseh pomislekov razuma. Ga. Borštnike v a je naivno gospo Kristino taku ljubko doigrala in dokoketirala, da smo se je radovali. Rodbina Veli-č a n o v a . ga. in g. D a n i 1 o , je kar dihala življenja, in dokumentirala iznova svojo absolutno igralsko vj«.-rabnost. V ciniku K o p r i v n i k u je očrtal g. Toplak interesanten ostro konturiran značaj; gg. N u č i < . K r e i s o v a . B u k š e k so zadoščali. Gledališče je bilo dobro obiskano.
Iz gledališke pisarne. Noooj (nepar) se četrtič uprizori v sezoni Sidnev Jonesova opereta „Gei-shatt. Vlogo Francozinje je prevzela ga. Bukšekova, ker je morala ga. Kreisova odpotovati k svojemu Da smrt bolnemu očetu v Prago. — V soboto (par) se ponovi zadnjič v sezoni D v o i a k o v a opera „R u s a 1 k a*
„Matice Slovenske11 157. odbo
rova seja je bila dne 2. sušoa. Pred sednik javi, da je Matica dobila pravdo z g. prof. Jesenkom o naknadnem povračilu realiziranih kuponov nekaterih delnic „Narodne tiskarne", a da je g. prof. Jesenko vložil priziv. — Sprejme se predlog gospodarskega odseka, da se, že v prejšnji dobi nastali in letos nar as tli deficit pokrije s posojilom it knjižice ljubljanske mestne hranilnice; to posojilo se i obrestmi vred amortizuje vsako leto iz tekočih prejemkov V isto svrho se hrvatskim članom Članarina poviša na 3 K. Obseg knjig za 1. 1908 se spravi v sklad z gmotnimi sredstvi, njih število ostane isto, le Letopis bo začasno opustiti. — G-E. Kristana drama „Kato Vrank viču se sprejme, istotako g VI. Na« z dr a istrska priča „Veli Jože" te: g. prof. Šantla ilustracije za ta spis Načeloma se sprejmejo v knjižni program glavna dela Shakespearejeva pred vsem g. O. Zupančiča pre vod „Sen kresne noči", nadalje Dostojevskega „ Spomini is mrtvaške hiše" v prevodu g. VI. Levstika. Zi prihodnja leta pride v poštev mo-no grafija iz VrhovČevih spisov n. pr o francoski dobi, izdanje starejši pesnikov kakor SvetliČiČa, Ledinskega Trstenjaka.
Za drnibo n. Cirila in Metoda se je nabralo 25 K 10 v ot odhodnioi g. kaplana Ivana Je U ni k a od Sv. Jurja ob Južni želez niči. Z geslom: nBog in napredc Hrvati" je poslal družbi sv. Cirila ii Metoda po njenem tajniku Beroett
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Narodn" 81. 62., dne 12. marca 1908,
hrvatski rodoljub 10 kron. Hvala iskrena!
Sefa odbora sa Trubarjev spo
flienik* Opozarjamo vnovič cenjene gospode odbornike na sejo, ki bo jutri, v petek, dne 13. t. m., ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Nujno prosimo vse odbornike, naj se zanesljivo udeleže jutrišnje seje!
Slovensko obrtniško društvo f LJubljani priredi v sredo, dne 25. marca (praznik) v „Narodnem domuu svoj prvi zabavni in družinski večer. S to prireditvijo ustreže ta še mlada, pa jako živahna stanovska organizacija slovenskih obrtnikov pred vsem že večkrat izraženi želji članov, da se jim da prilika spoznati se bližje s svojimi tovariši v veseli družbi ob neprisiljeni zabavi. Odbor pa pričakuje, da se udeleže tega večera, za kateri je poskrbljeno za prijetno zabavo, ne le člani društva s svojimi rodbinami, marveč tudi drugi tova riši-obrtni ki, ki še niso društveni ki. Prilika jim bo, preživeti nekaj prijetnih ur v krogu stanovskih tovarišev in spoznati, kako resno se trudi obrtniško društvo, postati zbirališče in središče domaČih zavednih obrtnikov. Vsestranski bodi delokrog društva, resno stanovsko in gospodarsko delo, pomoč in opora članom, hkratu pa tudi gojitev vesele družabnosti. Odboru društva bo v posebno veselje, Če mu bo dana prilika, pozdraviti na svojem prvem zabavnem večeru čim številnejše prijatelje obrtniškega stanu!
Akademija* V nedeljo 15. t. m. ob 8. zvečer predava v .Mestnem domu" g. dr. I. Šil o vi 6 vseučiliški profesor iz Zagreba o temi: „Uvjetna osuda i u v j etni dopust". To je prvo predavanje iz pravniške discipline ter opozarjamo zlasti gospode pravnike, da se predavanja udeleže polnoštevilno. Dr. Šilović je odličen strokovnjak za kazensko pravo. Napisal je knjigo „0 kaznenom pravu" po dr. Jankatu. Mnogo njegovih razprav je pa čitati v „Mjesečniku pravn. društva".
Predavanje« Sooči je bil v salonu hotela pri Južnem kolodvoru prijateljski večer, ki ga je priredilo „Ljubljansko učiteljsko društvo" in na katerem je predaval gosp. učitelj Luka Jelene o svojem potovanju na šolsko-higijensko razstavo v Londonu. Gosp. predavatelj je o tem potovanju predaval že zadnjič. Včeraj je pred vsem opisoval svoj dohod v London ter omenjal nato raznih londonskih znamenitosti, kakor muzeje, spomenike, velikanske palače, cerkve itd. S krepkimi potezami je oČrtal londonsko življenje in vrvenje, kakršnega ni nikjer na svetu. Gosp. predavatelj si je ogledal tudi predmestja, kjer vlada največja revščina prebivalstva, pa tudi najhujša raz uzdano s t, kajti tja se zatekajo razni nevarni elementi. Zanimivo predavanje se bo prihodnjič nadaljevalo in končalo z opisom o šolskem kongresu, razstavi in potovanju v domovino. — Sncčnje predavanje je bilo prav dobro obiskano od strani učiteljstva, pa tudi precej gostov je došlo. Gosp. predavatelja so poslušalci zahvalili s hrupnim ploskanjem za poučno predavanje, g. Šolski vodja Dimnik se mu je pa še posebej zahvalil za temeljit govor. Nato se je pa razvila presta zabava, pri kateri se je rekla marsikatera vesela beseda, tudi zapelo se je, ko je pa ob pol 12. doŠel dež. poslanec g. Engelbert Gangl, prirejali so mu navzoči najprisrčnejše ovacije dobro vedoč, da si uČiteljstvo ne more želeti boljšega zastopnika v dež. zboru.
Kipar Ivan Žalec je razstavil v izložbenem oknu Schwentnerjeve knjigarne v Prešernovih ulicah štiri male kipe, ki se odlikujejo po svoji izredni umetniški dovršenosti. Kipi predstavljajo Bajadero, plešočo Bakhantinjo, egiptsko krotilko kač in vodno vilo. Kipi so pravi biseri ZajČeve plastične umetnosti in dokazujo, da je mojster Zajec v zadnjem času izredno napredoval in postal umetnik, na katerega smemo biti upravičeno ponosni. Slo vensko, umetnost ljubeče občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike si ogledati najnovejše umotvore Zaj Čeve umetnosti.
»Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško ln Primorsko"
občni zbor bode v četrtek, na praznik sv. Jožefa ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma".
Jubilejne spominske kolajne. Za častnike se ustanovi jubilejni križec, drugi Člani armade in državni uslužbenci pa dobe drugačne znake, in sicer le enkrat.
Invalidne nstanOVO. Postojnsko jamsko invalidno ustanovo sta dobila sa leto 1907 invalida Mihael Kovač in Anton Sever, oba iz Postojne, Franca Metelka invalidno ustanovo pa invalidi Ivan Gromi-lar v Rožni dolini pri Ljubljani, Jernej Habjančič v Novi gori, Jernej Hlepič v Stari vasi in Ivan Gačnik v Tržiču pri Mokronogu.
Nabori v Ljubljani, smo pred kratkim poročali, so 12. in 20. marca t. 1. K tej netočni notioi pa je dostaviti, da so to redni naknadni nabori in da čas za glavne nabore še ni določen; to se zgodi Šele potem, ko parlament dovoli rekrutni kontingent. Glavni nabori bodo toiej najbrže Šele meseca aprila in maja.
Objava Finančnemu ministrstvu se je naznanilo, da se industrijska in rudokopna podjetja pri svojih delavcih, kakor tudi konsumna društva pri svojih članih često poslužujejo denarnih namestkov (surogatov) v obliki znamk, odnosno bankovcev ali vrednostnih papirjev. Občinstvo se torej opozarja, da je tako postopanje nedopustne, ako izdaja takih znamk ozir. vrednostnih papirjev ni utemeljena v že obstoječih predpisih, ker krši novčni regal in sega v izključne predpravice, ki jih ima v tem oziru avstro-ogrska banka Takšni prestopki so kaznivi v smislu oesarske naredbe z dne 21 septembra 1899. in drugih razsodb upravnega sodišča.
Vinska pokuftnia v deželni kleti je privabila snoči izredno mnogo občinstva Viua so bila vseskozi izborne kakovosti. Najbolj so prijala občinstvu rdeča dolenjska vina, posebno cviček št. 4 in 6.
Novo društvo V Spodnji diski se je ustanovilo društvo „Slovenski tamburaški klub".
Zmrznil le v gozdu pri Jezercu občina Vrhnika žlletni gostačev sin Matevž Albreoht iz Grda-dola. Napil se je preveč žganja, zgrešil pot in nesrečno končal.
Pogreb nadučitelja Fr. Grego-rača v Dolenji vasi pri Ribnici je bil 10. t. m. Pokazalo se je, kako priljubljen je bil pokojnik. Kljub silno slabemu vremenu je vsa žara z obč. odborom in krajnim šolskim svetom na čelu izkazala pokojniku zadnja Čast. Pel je s pevci iz Ribnice pomnoženi pevski učiteljski zbor, nagrobni govor je pa imel nadučitelj g. otefan Tomšič. Pokojnik je bil rojen 1. 1862. v Idriji. Služboval je v Metliki in v Dolenji vasi.
Posledice klerikalnega izobraževalnega društva« Te dni smo se
dvakrat pečali z razmerami pri Sv. Trojici nad Blokami, danes pa spet pišemo o njih. Zupni upravitelj Baje je kot častihlepen mož hotel biti predsednik stavbinskega odbora. Ker se mu pa to ni posrečilo, napadle so Ženske, njegove najljubše in najvernejše prijateljice, posestnika gg. Kovačiča in Hitija, ki nista hotela Bajca voliti za predsednika. O tem se je vršila razprava pri okr. sedišču v Ložu v ponedeljek in so bile štiri junakinje obsojene vsaka na 48 ur zapora, Marija Zalar je bila pa oproščena, ker se ji ni moglo ničesar dokazati, dasi je bila pri napadu. Predno je sodnik sodbo izrekel, je neko staro babše padlo v omedlevico
— gosp. Baje so pač zelo kunštni! Glavno besedo pri obravnavi je imel Andrej Pirman p. d. Zurc, ki je Bajca vsestransko zagovarjal. Da je bil v Ameriki, se je videlo iz tega, da se je prav govedsko obnašal. Nekemu naprednjaku je očital, da po dva dni vkup pije, sam je pa prišel k razpravi nagnan kot kanon. Žal le, da je glavni krivec in hujskač ušel zasluženi kazni ter se skril za kulisami nedolžnih žrtev. Take so posledice Bajčevega izobraževalnega društva. Poučne pa so za vsakogar, kdor še hoče misliti nepristranski, da je v klerikalnih izobraževalnih društvih doma sirovost in da ni njih namen res izobraževati ljudi, ampak jih napraviti za slepo poslušno orodje naše duhovščine in da ji služijo, kadar je tega potreba. Ako bi se ljudje res izobraževali in se kaj izobrazili, bi kmalu prišli do spoznanja, da se jim klerikalni voditelji kažejo prijatelje samo iz svoje dobičkaželjnosti.
Umrla fe v Grahovem na Notranjskem gospa Antonija Kraj c roj. Švigelj, soproga uglednega vele-tržca z les mi g. Alojzija Krajca.
Nemška nsgrada. Zabeležili
smo že, da je pretekli teden neznan storilec na dvorišču dekliške šole v Celju posekal in odnesel takozvani Schillerjev hrastič. „Deutsche Wacht" je tega dejanja obdolžila seveda So-vence in da bi to dokazala je razpisala nagrado 100 kron za tistega, ki bi izsledil storilca, če je storilec Slovenec, ga bode sedaj hitro imeli, ako pa je Nemec, bo nagrada seveda ostala neizplačana v uredništvu „D. Waclt".
Občinska hiša v Oabrjib, ki
jo zida okoliška občina celjska za rajon Gabrje - Hudinje, je večji del že gotova ter se bode v par mesecih
— slišimo, da 1. julija t. 1. — izročila svojemu namenu. Tu bode nastanjena žandarmerija ter bode tukaj stalen stražnik. Na dvorišču je posebna zgradba za otroški vrtec.
— Veseli nas, da se je vendar enkrat kaj ukrenilo v varnostne namene v Gabrjih in Hudinji, kajti — kakor je „Siov. Narod" to že tudi poročal,
— so razmere z ozirom na varnost, red in mir v tej pokrajini celjske okoliške občine  uprav škandalozne.
Upamo, da bode odslej boljše, sa kar bodo prebivalci in pasanti okoliški občini sigurno hvaležni!
Ljubezniv moi- V Trstu je 82-letno Marijo Vojsko njen mož, s katerim živi ločena, srečal na cesti in jo z nožem po hrbtu in spodnjem delu telesa tako obdelal, da je morala v bolnišnico.
Velik požar. V Trstu je zgorelo skladišče trgovca s pohištvom, Viktorja Vosille. Škode je 10.000 K.
Slov. akad. društva ,Siovenile' na Dunaju redni občni zbor bo dne 13. marca ob pol 8. zvečer v restavraciji „Zum griinen Tor", VII. Ler-ohenfelderstrasse 14. Slovanski gostje dobrodošli!
Umrl je včeraj v Pragi gospod Karel Peter Kheil, dolgoletni podpredsednik banke „Slavije". Pokojnik je bil znan kot velik prijatelj Slovencev. Bodi mu blag spomin!
Semeni za blago in za rogato pitano tlvino V ValUseln. Poglavarstvo občine ValiŠselo na Hrvaškem naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubi -ani, da bo dne 19. marca v Vališselu velik blagovni semenj za pitano rogato živino, nakar se interesenti opozarjajo.
Slaba poročila Is države Cnile.
Zadnji čas se je mnogo delavoov v mestu Buenos Aires dalo zapeljati, da so se izselili iz Argentinije v Chile v mnenju, da vladajo ondi sijajne pridobitne razmere. Temu pa ni tako, kajti gospodarska kriza te dežele je provzročial, da je prenehalo mnogo obrtnih in industrijskih podjetij; vsled pomanjkanja kapitala tndi ni mogoče dobiti dela in vrhutega je še mezda znatno padla. V zbornicah se je chi-lenska vlada celo poživljala, naj s postavnimi sredstvi zabrani vsako nadaljnje priseljevanje, dokler zopet ne nastanejo normalne razmere. Ravno tako slabe so pridobitne razmere v državi Espirito Santo v Braziliji, kjer je glavni deželni pridelek — kava — prišia ob vso veljavo.
Tepež. Snoči so se delavci Anton Plevel, Albin Robida, ključavničarski pomočnik Leopold Šmon, sodar Ivan Naglic in še neki po imenu neznani Človek v Peterčevi žganjariji nasproti Sv. Krištofa nekaj sprli. Ko so prišli na cesto, so si skočili v lase, potem pa pri neki ograji odlomili kolce, eden se je oborožil celo z ro-čioc, ter se začeli tepežkati. Valjali so se po blatu, da so bili beli kakor mlinarji, potem se pa vsi navalili na Naglica in ga tako nakiestili, da je obležal nezavesten. Pozneje je prišel k sebi, a so ga morali, ker je dobil z ročico po glavi smrtnonevaren udarec, prepeljati z rešilnim vozom v de* želno bolnišnico. Niso bili pa zadovoljni s tem, ker so samo tega tako poškodovali, ampak je eden skočil tudi za nekim slučajno mimo prišlim brivskim pomočnikom in ga hotel napasti z nožem, a mu je ta še pravočasno ušel. Plevela, Šmona in Robido je policija aretovala in izročila deželnemu sodišču. Cela Četvorica je bila zaradi tepeža že predkaznovana.
Priporočljiv čevljar. K notioi pod tem naslovom pred kratkim objavljeni, se nam poroča, da je policija vtaknila danes v zapor 27 letnega samskega čevljarskega pomočnika Leopolda Tavčarja iz Ljubljane, ker se je dognalo, da je bil on tisti Čevljar, ki je hodil po hišah na druga imena iskat čevljev za popravila in strankam pripovedoval, da je v silni bedi, tako, da so mu že iz usmiljenja dali zaslužka. Tavčar se je izkazal svojim dobrotnikom hvaležnega na ta način, da je vse sproti prodal, denar pa zapravil. Navedenec goljufijo prizna in tudi, da je nekaj obuvala prodal, nekaj ga ponosil sam, nekaj ga raztrgal nekaj pa požgal. Vsota, kolikor je policija dosedaj izvedela, znaša Čez 60 K, a se gotovo še zglase kake oškodovane stranke. Tavčarja so oddali deželnemu sodišču.
Nepofttena  natakarica. Pred
kratkim je vstopila v neki tukajšnji gostilni v službo leta 1892 v Malem kamnu pri Kozjem na Štajerskem rojena Frančiška Hlebceva za malo natakarico. Dekle je bila zelo mirna in potuhnjena. Kmalu so prišli nato, da je hotela manipulirati z nekim pozabljenim dežnikom. V škripcih je takrat milo prosila, da naj jo Še ob-drže in se rotila, da bode poštena. Gostilničarki se je smilila, in res jo je dobra duša še, toda sebi v škodo, pridržala v službi. Dekle pa je to dobroto izkoristilo in začelo krasti še denar. Včeraj jo je gostilničarka za sačila, ko je v sobi skrivaj preštevala drobiž, katerega je imela polno ročno torbico. Ko je bila mlada sraka aretovana, je priznala, da je denar kradla oz goljufala svojo gospodinjo polagoma, a si je bila že v enem mesecu rnaŠtedilau 20 K.
Mladi zlikovci. Te dni so mladi zlikovci razrezali pred prodajalno Rozalije Hafnerjeve na Poljanski cesti 11 bičev in ji s tem napravili 2 K 80 h škode.   Zlobneži so znani.
Starost — slabost. Danes dopoldne je v Florjanskih ulicah 701etna Marija Kremžarjeva tako oslabela, da ni mogla dalja in so jo morali z re-
šilnim vosom prepeljati v deželno bolnico.
Bealec Iv. Ober, o katerem smo poročali, da je pobegnil iz Ljubljane, se je snoči vrnil k svojim staršem. Bil je v Polhovem Gradcu.
Zatekel SS fo včeraj mlad, kodrast psiček (bernadineo) k g. Kancu v Linhartove ulice Št. 3, kamor naj se lastnik zanj obrne
Delavsko gibanj > Včeraj se je odpeljalo 56 Dalmatincev v Heb, 84 Lahov pa v Kočevje.
Izgubila je pleskarjeva žena g. Ivana Oražmova denarnico, v kateri je imela 8 K.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje danes zvečer v „N a-rodni kavarni". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
„Društvena godba ljubljen' ska" koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4,5, 6., 7. in 8. zvečer.
Ljubljanski sekstet na lok svira jutri v kolodvorski restavraciji na južnem kolodvoru (Jos. Schrev).
Jugoslovansko vesti. Hrvaški sabor. Predvčerajšnjim so bile zadnje ožje volitve za hrvaški sabor. S tem je izvoljenih vseh 88 poslancev, kolikor jih šteje hrvaški sabor. Izmed poslancev jih pripada 5 6 hrvaško-srbski koaliciji, in sicer 4 hrvaški napredni stranki, 23 hrvaški stranki prava, 19 srbski samostalni stranki, 10 poslancev pa je izven strank. Izmed ostalih mandatov jih pripada 24 Starčevičevi stranki prava, 3 kmetski stranki, po 2 srbskim radi-kalcem in divjakom, 1 pa socialno-demokratski stranki. Po poklicu je 26 odvetnikov, 13 posestnikov, 9 duhovnikov, 9 časnikarjev, 5 vseučilišč-nih profesorjev, 4 srednješolski profesorji, 4 vpokojeni uradniki, 4 zdravniki, 2 odvetniška kandidata, 2 privatna uradnika in po 1 inženir, lekarnar, učitelj in trgovec.
— Oborožena sila v hrvaškem saboru. Danes se otvori hrvaški sabor. Ban baron Rauch nima v saboru niti enega pristaša, zato se boji poslancev in skuša se za vse slučaje zavarovati, ako bi ljudska ne volja z elementarno silo proti njemu izbruhnila na dan. Izdal je naredbo, da ne sme razen poslancev nihče v sabor, kdor nima posebnega dovoljenja velikega župana. Na drugo galerijo, ki se nahaja nad klopmi vlade, se sploh ne sme nihče pustiti. Vsak poslanec dobi samo eno vstopnico na galerijo. V saborskem poslopju je nastanjenih več sto orožnikov in polioije. Markov trg bo zaprt z močnim vojaškim kordonom. K seji se dovoli pristop le malemu Številu časnikarjev. Kakor je iz navedenega razvidno, hoče ban baron Rauch z nasilnimi sredstvi ukrotiti sabor, če pa se mu bo to posrečilo, je veliko vprašanje!
Slovenci  v Ameriki.  — V
pretepu je bil ubit v Scofieldu 22letni Jernej Beroe, doma iz Železnikov. Ubijalec ni znan. — Tri leta že leži v bolnišnici v Frontenaou Andrej Božič iz Rateč na Gorenjskem, ki si je poškodoval hrbtenico pri rudniški nesreči.
Drobne novice.
— Ubit duhovnik. V gališki vasi Kuwieczycze je ruskega popa Gagarina ubila s sekiro njegova žena ter vrgla truplo v gorečo peč.
— Poslanec dveh deželnih zbo* rov. Vseučiliščni profesor v Lvovu dr. Halban, ki je že tri leta bukovin-ski deželni poslanec, je bil pri zadnjih Volitvah tudi izvoljen v gališki deželni zbor.
— Jubilejni dar. Na dalmatinskem otoku Rabu je občina prepustila kot jubilejno darilo dunajskemu mestu 20 ha obsegajoči hrastov gozd, da si dunajska občina ustanovi letovišče za svoje uradnike.
— Stališče ruskega ministra zunanjih del Isvolskega je baje omajano. Za naslednika se imenuje grof M u r a v j e v.
— Umrl je nenadoma italijanski pisatelj in pesnik E d m o n d o de A m i e i s.
— Boj z divjimi lovci. Blizu Šoprona se je vnel boj med gozdarji in divjimi lovci. Nadgozdarju Muhi so prestrelili roko, da so mu jo morali odrezati. Pomožni gozdar Patak in neki divji lovec sta obležala mrtva.
— Veliko poneverjenje. V kmetijski hranilnici v Uj - Palanki na Ogrskem je zmanjkalo 300.000 K. Knjigovodja Marzluft se je ustrelil.
— Na smrtni postelji je priznala v Ottensheimn na Gor. Avstrijskem občinska ubožica Klara Leiner, da je leta 1899. zažgala trg, ki je ves pogorel. Zgorelo je 9 oseb.
Rožne stvori.
* Srednješolstvo v Avstriji leta
1907. Po najnovejši statistiki je imela Avstrija leta 1907. skupno 254 gimn., in sic. 19 nižjih, 3 realne, 218
višjih, 13 realnih in višjih. Država jih je zdrževala 193, dežele 11, občine 8, škofije 7, duhovni redovi 15, razni fondi 4, a posamezniki 16. Po učnem jeziku so bile razdeljene sledeče: 123 nemških, 52 čeških, 49 poljskih, 6 italijanskih, 6 ruskih, 5 hrvaških in 13 utrakvističnih. Vseh učencev je bilo 89.432.
* Lasje japonskih žensk v trgovini. Angleški trgovski ataše v Jo-kohami je izdal zelo zanimivo iz-vestje o izvozu človeških las iz Japonske. Leta 1907. je bilo izvoženih 195.000 funtov las; od teh jih je So 115.000 funtov v vrednosti 132.000 kron na Francosko. Zedinjene države so porabile 38.000 funtov v vrednosti 60.000 K, dočim je potrebovala Angleška le 3578 funtov las. Lasje so črni, debeli ter izvirajo po večini iz najnižjih slojev; zato se morajo lasje urediti, razčesavati, prati in greti na vročem pesku, da odstranijo z njih maščobo, preden pridejo v promet.
* Čemu je ples dober. M. Giran-det, predsednik francoske akademije plesnih učiteljev piše, da ples ni le važen kot telesna vaja, temuč uri tudi duh, krepi moralo in razširja izobrazbo. Girandetu je ples temelj vseh dobrot ter opominja svoje učitelje, naj ne pozabijo na resnost naloge, ki so jo prevzeli s svojim poklicem, da sodelujejo pri razvoju človeštva. V vaših rokah je, da odgojite mladino, od katere so odvisne vse socialne kreposti, tako zaključuje Gi-randet svoj spis. Toliko važnosti na ples pač ne polaga niti kratkokrilka, ki se je na plesu spoznala s svojim idealom.
* Mozeg in značaj. Anglež dr. Holander je predaval nedavno v društvu frenelogov o zelo zanimivem svojem opazovanju na mladem, lahkomiselnem človeku, ki je vsled laganja in kradnje prizadjal svojim staršem mnogo skrbi. Dr. Holander je tega človeka dolgo časa opazoval, potem pa izvršil na njem operacijo na glavi s tem, da mu je odprl teme-njačo. Na mozgu je našel sledove neke stare rane ter izvlekel iz nje zlomljeno kost. Po operaciji se je rana brž zacelila, obenem pa so tudi izginila vsa dečkova slaba nagnenja.
* Žena nočnega čuvaja. V Vel. Varadinu je nočni čuvaj Banva, ki ima mlado in lepo ženo. Ker je bil mož cele noči v službi, je bile ženski dolgčas, zato je pustila vedno okno odprto, da je prišel na obisk Jos. Bor-si. Neko noč pa je šel mož mimo svoje hiše, ko se je Borsi ravno basal skozi okno. Žena, ki je pri oknu skrita čakala ljubimca, je opazila, da mož gleda, kako se tujec plazi skozi okno. Ženska na krivih potih pa ne izgubi nikoli prisotnosti duha, zato je brž odprla drugo okno ter začela v noč klicati na pomoč, češ, da se je tat vtihotapil v hišo. Mož hiti prestrašeni ženi na pomoč, ki pa se je med tem že dogovorila z ljubimcem, da se je dal prijeti kot tat ter je bil tudi obsojen na 6 tednov zapora. Seveda mu je bila obljubljena za to požrtvovalnost primerna nagrada, ko se vrne iz ječe. Toda mož je imel zopet srečo. Neko noč je opazil, kako se plazi skozi okno drugega čuvaja, ki je bil popolnoči prost, človeško bitje. Takoj je tekel svojemu tovarišu na pomoč, toda pri njem ni našel tatu, temuč — svojo ženo.
* Zakon v Abesiniji. Abesinci so starejši kristjani kakor Evropejci, zakaj sprejeli so kristjansko vero že v četrtem stoletju po Kristu. Zato so se tudi marsikateri običaji ohranili pri njih v prvotni obliki. Poroka se vrši na ta način, da prelomi duhovnik hostijo ter je da polovico ženinu, polovico pa nevesti. S tem sta tako zvezana, da ju tudi smrt ne loči, zakaj ako žena umrje, se vdovec ne sme zopet ženiti, istotako se tudi vdova ne sme drugič možiti. S to uredbo se Abesinci kaj ponašajo ter zro na evropske kristjane z nekakim zaničevanjem, češ, da jim zakon ni nič svetega. Toda glede neločljivega zakona v Abesiniji je treba poznati tudi senčno stvar. Ravno zato, ker je Abesincem zakon nekaj tako zvišene-ga in svetega, si tudi dobro premislijo, preden sklenejo tako svečani zakon, zato žive rajši — v divjem zakonu. »Ženin« gre k očetu svoje iz-voljenke, pokličeta se dva notarja, ki uredita denarno vprašanje, napravi se gostija in parček je združen, ne da bi kdo nadlegoval cerkve ali urada. Šele, ko se približa starost, spomnita se na sveto poroko s hostijo. Celo cesar Menelik si je premišljeval skoraj 20 let, preden se je definitivno poročil s svojo izvoljeno družico Taito. Po 20 letih provizo-ričnega zakona se je čutil dovolj starega, da ostane svoji ženi zvest tudi za slučaj, da mu jo bog vzame.
* Grofice žene svojih slug. V Pe-trogradu sta se v zadnjem času pripetila dva nenavadna romana: dve zelo lepi grofici sta pobegnili s svojima slugama ter se tajno poročili. Posebno romantična je bila ljubim-ska afera mlade vdove, grofice Vila-nov*.  Sprejela je za slugo 201etnega
lepega in velikega mladeniča.Ta mladi človek se je smrtno zaljubil v svojo gospodarico ter je prišel vsak večer, ko so odšli gostje, v salon ter je presedel   po  cele ure kakor zamaknjen pred grofično sliko. Nekoč ga je zalotila grofica, ko je njeno fotografijo strastno poljuboval. To je bil začetek velike ljubezni, ki se je razvila med grofico in slugom.   Grofica, ki do tedaj sluga niti opazila ni, se je tako zaljubila vanj, da je sklenila se omožiti ž njim. Odšla sta v Švico ter se poročila. Sedaj se imenuje grofica gospa Osip, a se čuti zelo srečno. Tudi  upa  pridobiti  za  svojega moža plemstvo ter se je že obrnila na nekega balkanskega  vladarja, s kate rim je v prijateljskih zvezah. — Junakinja druge afere je grofica Vasi ljeva, tudi izredno lepa mlada dama. Grof je imel že več let v službi lepega mladeniča, ki mu je stregel po volji, kakor nihče drugi. Pa tudi grofi ci se je tako prikupil, da mu je dajala  prednost  pred  komornicami. Le lepi sluga je smel   grofici sezuvati črevlje itd. Povsod so si šepetali razne pikantnosti, le grof ni ničesar vi del, ali pa ni hotel videti ter je bil zadovoljen, da je le tudi on bil lepo postrežem Sedaj pa je grofica izginila, z njo je izginil denar, vse dra gocenosti, a obenem tudi sluga. Od šla sta v London ter se poročila. Gro fica, ki se sedaj imenuje gospa Ko zlo v, je tudi vsa srečna, a grof se je zi in preklinja, ne zaradi žene, temuč ker pogreša zvestega služabnika.
* Moje kraljestvo ni tega sveta. Ko je prišel nekoč bogat mladenič h Kristu ter ga vprašal: »Gospod, kaj naj storim, da se zveličam?«  mu je Krist odgovoril: »Idi in razdeli svoje bogastvo med reveže, pridi ter hodi za menoj.« Na te besede se spomni mo, ko čitamo v solnograškem uradnem listu sledeči razglas:   »Na pri ganjanje cerkve  v  Niedernsillu bo dne 20. marca pri okrajnem sodišču v Mittersillu javna prodaja Wiinmo-ve kmetije s kravo, gnojem, steljo in kmetijskim  orodjem.   Najnižja po nudba je 8464 K.
* Dunajsko ljudsko šolstvo in — krščanski socialisti. Odkar gospodarijo na Dunaju krščanski socialisti, je tam ljudsko šolstvo strašno nazadovalo. Kar v zadnjih treh letih se je na Dunaju nič manj nego 498 razredov premalo ustanovilo! To je aC uqaa; ui isrzei ijiq os lAaup ij,
število, ki je za našo državno stolico uprav sramotilno... Ce tozadevno primerjamo Berolin z Dunajem, naj demo, u važu j oč uradne statistične podatke, da se je ljudsko šolstvo v Berolinu zadnjih 18 let poboljšalo za 18 odstotkov, a ono na Dunaju pa je poslednjih deset let nazadovalo za cele 3 odstotke! Dočim je prišlo oktobra 1907 na en razred v Beroli nu povprečno 45.51 otrok, bilo jih je ob tistem času na Dunaju povprečno v enem razredu 52.28! — Akoravno se je število učencev na Dunaju v zadnjih treh letih skoraj trikrat t a ko namnožilo nego v tisti dobi v Berolinu, se je vendar na Dunaju v tem času manj novih razredov osnovalo, kakor pa v Berolinu (304 v Berolinu, 287 na Dunaju). — Ta števila nam jasno pričajo, kako vneti pospešitelji »ljudske« naobrazbe so krščanski socialisti s svojim dičnim županom dr. Karlom Luegerjem na čelu!
* O spanju. Navadno se proslavljajo možje, ki malo spijo, kakor Friderik Veliki, Napoleon, \Vellington, Edison itd., ki so spali, oziroma spijo le po štiri ure. Potreba spanja se ravna po telesni konstituciji vsakega posameznika. Za vse, ki radi dolgo spijo, je nastopil v »American Magazine« Woods Hutchinson, ki uči, da se mora glasiti prvo pravilo glede spanja: »Vsak naj spi, kolikor le more«. V spanju se ne neha fizično delovanje, temuč je spanec nadomestilo za razdirajoče delovanje bdenja. Najbolj pravilo je: Idi v postelj, ako si truden, in vstani šele potem, ko se čutiš popolnoma spočitega. Devet ur spanja ni preveč, in ženska naj pol ure ali celo uro dalje spi kot mož. Neumen predsodek je, ako s»e preveč spanja smatra za oslabljenje telesa. Ravno nasprotno je res. Dokler spimo, imamo pač potrebo spanja; oslabljenje telesa pa je, ako vstanemo, preden smo končali celo spanje. Slabotni ljudje store dobro, ako po kosilu spe eno uro, ali pa vsaj pol ure. Naravnost hudodelstvo je, ako se otroci prezgodaj pode iz postelj v šolo ali k učenju. Tudi ni res, da so prve ure spanja boljše kakor zadnje; dokler človek mirno spi, so vse ure enako dobre.
* Boj jetiki na Nemškem. Krajevna bolniška blagajna za trgovske obrti v Berolinu vodi že več let uspešen boj proti jetiki. Sedaj je blagajna otvorila za svojih 100.000 članov iz lastnih sredstev zdravilišče za je-tične blizu Frankobroda. V ta namen je darovala 700.000 mark, in ker je zdravilišče namenjeno za 100 bolnih, pride na vsakega bolnika 7000 mark na leto. _
Telefonsku h brzojavni mroBioL
Kranjski deželni zbor se skliče?
Praga, 12. marca. »Narodni Li sty« javljajo iz zanesljivega vira, da bosta deželna zbora moravski in kranjski sklicana še tekom tega meseca. Z ozirom na to se sestane državni zbor šele meseca aprila.
Ožje volitve v kmečki skupini na Goriškem.
Gorica, 12. marca. Pri včeraj šnji ožji volitvi v goriški okolici je dobil naprednjak O b 1 j u b e k v ce lem 1133, klerikalec Berbuč pa 1136 glasov. Berbuč je torej zmagal s 3 glasovi večine. Klerikalno zmago je povzročila Vrtojba, kjer je izmed 70 volilcev, ki so. pri prvotni volitvi glasovali za napredno stranko, jih ostalo pri ožji volitvi 13 doma.
Gorica, 12. marca. V tolminskem okraja je pri ožji volitvi zmagal klerikalec Kosmač, ki je dobil 784 glasov, Napredni kandidat Jure t i č je ostal s 618 glasovi v manjšini.
Sklieanje tržaškega deželnega zbora.
Trst, 12. marca. Na snočnji seji mestnega sveta je naznanil podžupan dr. Venezian, da je s cesarskim sklepom z dne 9. t. m. sklican tržaški de želni zbor na 16. t. m.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 12. marca. Avstrijska delegacija je v današnji seji po govoru delegata RomanČuka soglasno sprejela Stiirghkovo resolucijo. Ko je jel Romančuk govoriti o galiških volitvah, ga je predsednik dr. pl Fuchs prekinil rekoč, da gališke volitve spadajo toliko k stvari, kakor škoren k hlačam. Na galeriji navzoči maloruski poslanec baron Vassilko se je radi teh besed čutil žaljenega in je zahteval od Fuchsa zadoščenja, Fuchs je na to izjavil, da ni imel imena nikogar žaliti, s čemer je bila stvar končana.
Kraljevi komisar na Hrvaškem?
Budimpešta, 12. marca. Madžarski listi javljajo: Ker je na Hrva škein nemogoča parlamentarna vlada, bo ban baron Rauch danes novo otvorjenemu hrvaškemu saboru spo ročil, da je imenovan za kraljevega komisarja, ki je opremljen z najobsežnejšimi pooblastili. Kraljevi komisar bo imel pravico sabor po svoji svobodni volji razpustiti in sns pen dirati razne ustavne svoboščine.
Starčeviceva stranka prava.
Zagreb, 12. marca. Kakor je že znano, je odstopil dr. Josip Frank od predsedstva Starčevičeve stranke prava. V včerajšnji seji starčevićanskih poslancev je bil izvoljen za predsednika David Starčević, za podpredsednika dr. Mile Starčević, za tajni ka pa dr. Horvat.
Otvoritev hrvaškega sabora.
Zagreb, 12. marca. Velikanska množica je danes zjutraj že na vse zgodaj oblegala Markov trg. Že ob 8. zjutraj so bile že vse ulice polne ljud stva.ki je drlo proti Markovemu trgu. Vse prihode na Markov trg so stra žili orožniki in redarji. V bližini sa bora je bil pripravljen en cel pehotni polk. V vojašnicah so bili konsigni m ni vsi pešci in ulanci. Glavni prihod na Markov trg je stražila stotni-ja pešcev, ki skozi kordon ni puščala nikogar raz ven poslancev. Poslanci so korporativno dohajali v sabor. Množica jih je povsodi živahno akla-mirala in navdušeno pozdravljala. Na Markovem trgu je čakala stotni-ja 16. pehotnega polka v paradi, da je bana spremljala v sabor. Ko je bila ura 11., je poslanec Barčič kot starostni predsednik otvoril sejo. Pozdravil je poslance ter naznanil, da bo ban baron Rauch prečital kot kraljevi komisar kraljev reskript. Po teh besedah je vstopil baron Raueh. Zborniea je bila dostojanstveno mirna, le poslanec Stjepan Radić je zaklical banu: »Doli s tra-bantsko vlado!« Ban je stopil na predsedniško estrado in jel citati kraljev reskript, s katerim se otvar-ja sabor in se podaja program bano-vega delovanja. Poslanci so mirno poslušali bana, ne da bi ga motili. Sabor se sedaj še ne bo odgodil. Prihodnja seja bo jutri. Na tej seji pade odločitev. Ko se je ban vračal iz sabora, je množica klicala: »Dol z banom, proč od Ogrske.«
Nameravan  atentat  na španskega kralja.
Madrid 12. marca. V Barceloni so anarhisti poskusili atentat na španskega kralja. Atentat se ni f posrečil zgolj radi | tega, ker je bomba, ki je bila položena v uličnem jarku, koder bi se imel peljati kralj Alfonz predčasno eksplodirala, če bi se to ne bilo prigodilo, bi bil danes kralj mrtey in na stotine žrtev ž njim. Bomba je eksplodirala z velikim pokom zjutraj ob štirih in je zbudila iz spanja vse prebivalstvo, ki je prestrašeno drlo na mesto eksplozije. Policija je podvojila varnostne odredbe za kralja.
*■ odlična naravno
JOOVAJAJOCE SREDSTVO
Rogaški pospešuje pre-Jempel-vrelec' ureja odvajanje.
Dobiva se pri firmah M. Bastner in Pater
v Ljubljani.       812—t
Se dobi povsod!
neobhodno potrebno zobna Creme
• zdržuje zobe ćisie, bele in zdrave.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 9. marca: 'Olga Kobau, učiteljica, 34 let. Zatiške ulice 1. Kap.
Dne 10. marca: Pavel Kveder, delavčev sin, 3 mes. Jenkove ulice 13. Božjast.
V dsttlnl bolnici:
Dne 2. marca: Marija Lavriša, čevljarjeva žena, 38 let. Legar. — Josip Dobravec, Žagar,
25 let. Vulnera lenerata m Tetanus.—Franja Novak, posestnikova žena, 46 let. Tubercul.
Dne 3. marca: Alojzij Bukovnik, abitur., 23 let. Jetika.
Dne  4.  marca:   Anton   Otrin, delavec,
26 let. Pljučnica.
Dne 5. marca: Fran Lajovc, sodar, 62 1. Arterio sclerosis.
Dne 6. marca: Jakob Keber, gostač, 84 1, Spridenje srca. — Anton Mach, zasebnik. 69 let. Vsled raka.
Darila.
Drnibl sv. Cirila In Metoda v LJubljani poslali so sledeči gg. in društva doneske za čas od 1. do 31. februarja 1980 i. s.: Blaž   Rauc,    Volšperg,    narodni davek K T—; Franc  Drolc,  Laško  iz nabiralnika K 1460 in dar Mohorjanov K 3 40 ; dr. Bogomir Skaza,  Planina K 10—; R. Vudler, Griže nabral K 414; Josip Kom-Ijanec, Ptuj, iz   nabiralnika   K 1594; P. Magdič, Ljubljana,   čisti dohodek od prodaje narodnih znakov K 4"—; A. Jakobi, Dunaj,   od  prodaje   cigaretnih papirčkov K 200 —; dr. J. Vilfan,  Radovljica, poravnava med L. P.—Z. K 15*—; J. Oce-pek, Križ pri  Komendi,  nabral  na ženi-tovanju   K 4'—;   restavrac ja „Narodni dom" iz nabiralnika K 9822 ; podružnica Braslovče K 50 —; občinski urad v Ško-cijanu  na   Dolenjskem   K   20—; Janko Rahne,   Brdo, iz   nabiralnika   K   11 10; Viki   Dolenec,   Vrhnika,   iz nabiralnika K 24*34, (od tega zneska nabrala na Silvestrov  večer  Fani  Kunstelj   K  18'—); podružnica Ljutomer, iz nabiralnika kron 7-—; Iv. Štrukelj,  Bučka K 1*60; Ivana Golar, Ljubljana K 1"—;  Ivan Vrtačnik, Senožeče, nabral na  odhodnici  g. Jerina K 140; Ivan Medved, Žir, nabral na veselici   gasilnega   društva   K 12*40; Ivan Šlander,    Grajska   vas,   nabral   v veseli družbi  K 1*68;  voz  iz   Podnarta, Pod-brezje K 2*—; ženska podružnica Ajdovščina K 130*—; podružnica Vransko, poslala i. s. narodni davek K 16*—; iz na biralnika  v  gostilni  Košenina  K   22*—; iz nabiralnika v gostilni  Konig K 4*60; dar Mohorjanov K 16*90; Vekoslan From, kapela  K 2*— ;  Henrik  Steska, Logatec K 2—; Rud.  Horvat, Zagorje,  poslal i. s. narodni davek A. Domicelja K 1*— in A. Princa K 2*—, skupaj K 3*— ; A. Ko-motar, Vrhnika, poslal kazensko poravnavo K 10*—; Franjo Oset, Pragersko, nabral narodnega davka za mesec februar kron IlV-; Ivan Strelec, Sv. Andraž K 4*—; Iv,  Ušlakar,   Črnomelj,   iz Spreizerjevega nabiralnika K 10*—;  gostilna  J. Zupančiča, Ljubljana,  iz  nabiralnika  K 20—; Ferdo Lašič, Maribor, mesto kotiljonov in šopkov iz  sklepnega venčka  dne   28. januarja 1908 K 17 32; Ivan Šetinc, Jesenice K 4—;  Polonica Kosi, Osilnica pri Kulpi, nabrala na  dan  njenega vencanja K 11 — ; gostje g. Gregoriča, Krško, preostanek   veselice   dne  25.  januarja 1908 K 10*25; A.  Mladič,   Šmarje pri Jelšah K 7*—; posojilnica  Loški  potok, Draga K 20 —; dr.  Triller & dr. Novak, Ljubljana, kazenska  poravnava  A. K. proti J. S. K   10 —;  narodna  čitalnica   v Vinici, čisti   dobiček   veselice    K 13-80; ženska podružnica   Žalec    nabrani    znesek gospe Šribar iz Gabrja na poroki K Razborška K   11-—;   kmetska   posojilnica Vrhnika K 100*—;   Artur   Lokar,   Ajdovščina, iz nabiralnika  št. 34   K   10*—;  A. Kozlev-čar, Rakek,   nabral   narodnega   davka za februar K 45* —,   (med  tem   zneskom je neimenovan plačal za celo leto K 1 2*—); Jakob Slapar, Brdo,  iz  nabiralnika kron 10*43;  A. Sturm, Metlika,  nabrani zne-f?ek v veseli družbi   „pri Lenki" K 6*80; A  Mladič,   Šmarje   pri   Jelšah   K 10—; Otmar   Golob,   Kozje,   nabral narodnega davka za februar K 19 —; Ivan Medved, Zire, nabral na   veselici „Prosvetett kron 4 30; A. Poljšak, Zapuže, odkupnina, ker se ni mogel udeležiti  pogreba  Fr. Šaplja K 5—; Benedikt Poniž, Gorica K — 60; Martin Kostrivc, Sromlje, ca Kovačevičevi svatbi K 8 20;  dr. Radoslav Pipuš, Maribor   K   100*—;   posojilnica   v Gornji Radgoni  K 40 —;  ženska  podružnica v Vel.   Laščah,   pokroviteljnino   K   200*—; Fran   Maselj,  Ljubljana K 12*—; Janko Šumenjak,   Polenšak,  nabral   na veselici K 4 51; 4 koroški pedagogi, g. župnik in še eden, Šmihel nad Pliberkom K. 7*—; posojilnica Vojnik K 20 —;  okrajna po-
sojilnica, Litija K 80*—;  g. Pikel, Po-stojna, nabral v restavraciji Zakotnik pri odhodnici postajenačelnika  Smolica kron 18'—; stalno omizje pri Perlesu, Ljubljana K 20*—;  šaleška posojilnica Velenje K. 10 —; županstvo  Medana,  p. Bi-Ijana   K   50*—;   A.   Mladič,  Šmarje pri Jelšal K  15*—; Peter  Strel, |Mokronog,; iz nabiralnika št. 59 K 3 80 ; Peter Strel, z nabiralnika št. 78  K 1 09 ; Fran Nemec, Nabrežina,  iz nabiralnika   K 14 09 Silvester Caharija, Nabrežina,  iz nabiral« nika   K 3 60;   Ig.  Tance,   Nabrežina, iz nabiralnika K 6*81;  Josip Zeienik, Ptuj, nabral na svatbi pri sv. Urbanu K 5 —; Blaže   Kamenšek,   Begunje   pri Cerknici K 4*60; moška podružnica Žalec, iz nabiralnika K 7 80;  Avgust Stare, Štanjel, p.   Komen t   iz   nabiralnika  K   520; dr. Janko  Bezjak,   Ljubljana  K   10'—; gostilna pri Štefanu, Ljubljana, iz nabiralnika K 8—; P. Malic, Vinica K 2-Albin   Avsenek,   Maribor;  iz nabiralnika K 26—; podružnica  na  Brdu K 56 69; Fran   Kavčič,   D.   M.   v   Polju, nabrani znesek od Mici Vouk  pri g. Piršečevi na ženitovanju Fr. Cezarja v Šlapal K 7*67; dijaki nabrali  K 4"—;  Olga Gumbačeva, Matavun,   iz   nabiralnika   pri Skocijanu K 7*—; Miha Fanegrli, Miren,  iz nabiralnika K 10*30;  Marija Pernat, Sv. Lo-renc  nad  Mariborom  K 7 66; Fran Za-cherl, Ljutomer, iz  nabiralnika K 36*40 ; Fran Treiber,  Št. Rupert, dar neimenovanega  K  20'—;  dijaki  nabrali  K 7*—; Fran   Potočnik,  Ljubljana,   članarino za moško  šentpetersko   podružnico  K 2—; obrtno pomožno  društvo  Ljubljana kron 20—; Franc Strajnšak, Rožički vrh, nabrali svati  Meglic - Cagranove gostije kron 6'—; Artur Lokar, Ajdovščina, iz kazenske poravnave B. Ć. K  10—; kred tno društvo v Kranju K 50 —; posojilnica v Trbovljah K 40 —; rodoljubke v Litiji mesto venca na krsto županove soproge gospe Fr. Damjan K 30 —; Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah  K 5"—;  županstvo v Sežani K 20*—;  Jožefa Ćeplak, Križ pri Gornjem   gradu   K   2 06 ;   Karel Štefin, Zidan most. iz nabiralnika K 13*—; županstvo v Št. Andražu K 20—; H. Kle-novšek,   Maribor,  nabral  K   5 70; Ivan Perger, Žalec, nabral na gostiji Fr. Turn ška K 11 08; moška podružnica  Trst, iz nabiralnika kavarne  „Balkan"   K 10*56; podružnica  pri  Sv.  Jakobu   v  Trstu, iz nabiralnika del. kons  društva K 10* —, vesela  družba  v  gostilni  g. Primožiča v Železnikih K 2*28; Jakob Zalaznik Ljubljana,  iz  nabiralnika K 13*4 7; restavracija „Narodnega doma", Ljubljana, iz nabiralnika K i2 04 ; restavracija pri „Lipi", Ljubljana,  iz  nabiralnika K   12*16; restavracija Stolfa, iz nabiralnika K 12*—; Alojzija Jane, Poličane, nabrala na Luka-čičevem večeru pri Moboriči K 12*30 in godec priložil   7   vin,  skupaj   K 12 37; vesela  družba   pri  „Rihterju", Ljubljana K 1*80; ženska podružnica Sežana kron 150—; moška podružnica v Gorici kron 170*—; Radivoj  Tušak, Polzela, iz nabiralnika K 8'—; Radivoj  Tušak, Polzela, pošil a nabrani  znesek od Stanke Tratni-kove iz Mozirja K 220;  Anton Puščav-nik nabral na čitalnični maskeradi v Mo-zirji K  10—;  uradniki zveze slov. zadrug, Ljubljana K 10*—; kmetska posojilnica in hranilnica Št  Peter v savinski dolini K 6 —; Lovro Petovar, Ivanjkovci, nabral na gostiji Stanetič - Topolnikovi v Banovcih K 23 02; podružnica Bovec, pošilja  nabrani  znesek  g. Breščaka na čitalnični maskeradi dne 23. februarja 1908 K 15*43;   moška  podružnica  Žalec, kot darilo   ženitovanskih   gostov  pri Žiganu K 1804; France Majer,  Maribor, nabral narodnega davka K 89*— in dar Ivana Lamprechta  K 1*—;  ženska podružnica Ruše K 215'—; Mici Bevc, Črnomelj, nabrala K 216;  gostilna  na  Šmarni gori, iz  nabiralnika   K 14*—;   gostilna Ivana Zupančiča, Ljubljana, iz nabiralnika kron 16—;  narodna  trgovina,   Ljubljana, iz nabiralnika K 3 25; dar dijaka v Ljubljani K 3—; podružnica Bovec, prebitek od   prodaje   narodnega   koleka   K 5 74; Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah K 10*—; moška   podružnica   Žalec,   kot skupilo zdražbane »fajfce"  K 21-—; Fran Turk, Draga, iz nabiralnika K 36 28 ; hranilnica   in  posojilnica   Velikovec   K 100*—; Fr. Treiber, Št. Rupert, dar Mohorjanov na Viču   K   13 —;   podružnica Rajhen-burg   K 100*—*,   Anton   Mladič, Šmarje pri Jelšah   K 2 —;   L. Cvetnič, Rojan, iz nabiralnika K 3 15 ; Blaž Rauc, Volsperk, narodni davek  za inarcij   K 1*—; Friderik   Lenard,   Ljubljana,   nabral   v Senožečah  K 3 80;   Fran   Stupica,   Sv. Lenart, volilo   f Ane Kukovec   K 5014; Anton Pogačnik, Podnart, nabral pri volitvi starešinstva K8'20; dr Tominšek, Ljubljana, kazensko poravnavo B. J. K 20 —; ženski podružnici    šenklavško - frančiškanska in šentjakobsko - trnovska,  prebitek veselice   rIzza   kongresa"   dne   2. februarja 1908 K 4.584 —. —  Za veselico „Izza kongresa"  so  poslali   sledeči neposredno družbeni   blagajni   i. s.:   Josepina Mazi, Logatec K 10 — ; rodbina Klobučar, Trebnje   K   5*—;   Luka   Bergant, Ljubljana K 1*—*. Franjo Dular, Gradiška K 1*—; Gustelj in Alojzija, Ljubljana K 2*—; Otmar Skale, Rudolfovo K 5*—; Peter Maj-dič, Jarše K 10—; skupaj K 34*—. Ta znesek se vpiše na obe omenjeni podružnici.    Črnagoj   prispevek morostovskega plesa   pri   Vidmarju  K  6*77;  Al. Hudo-vernik, Ljubljana, nabral narodnega davka za mesec februar K 38*—. Blagajni*! vo družbe sv. Cirila in Metoda t Mnbliani.
Borzna poročila.
Ljubljanska
/Kreditna banka v LJubljani",
Uradni kurzi dan. borze 12.
nuoioini papirji.
majska renta. . . . srebrna renta . . . avstr. kronska renta. . p zlata , . . , ogrska kronska renta . I*. i zlata „ . f*/, posojilo dež. Kranjske #*/■•/• posojilo mesta Spljet rrV/# - j» Zadar 4*/g»/# bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . *L češka dež. banka k. e.
K * . - *• °* !*/■•/. **«t. pisma gal. del.
hipotečne banke • • Pit\ pest. kom.  k. o. z
10<y0 pr.  . . . . .
>V, z***, pisma Innerst.
hranilnice.....
»a**- pisma °ZT- Mfc dež. hranilnice . . . uV* pis. ogr. hip. ban. i,•/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... jfV/0 obl. češke ind. banke i% prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
L prior, dolenjskih žtl. . ,t prior. juž. žel. kup. '/.Vt mfitft avstr. pos. za žel. p. e.
Srećka.
Srečke od 1. 1860'/, .  . . 9    od 1. 1864 .  .  . .
9 tizske......
,    sem. kred. I. emisije
m ogrske hip. banke . 9 srbske a trs. 100-— . turške......
gasllika        srtčke . . .
ireditne »    • • .
nomoške 9    • • .
Krakovske        ,    • • .
Ljubljanske        , ...
ivstr. rdeč. križa , ...
ŽV-        • m m • • •
udolfove « . . •
I&lcburške 9 • • .
Dunajske kom. , • • .
Delni««.
južne železnice.....
Državne Železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . G-grske „ , . . Živnostenske » . . Premogokop v Mostu (BribcJ Alp in s ke montan .... Praške žel. ind. dr.   • . .
flma-Muranyi..... rboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
VaimTM.
C. kr. cekin ......
0 franki .......
marke •*.....
»vtreignt. ......
*e ........
bankovci . • . • • >ljii ti »•••••• t]
marca 1908.
De»M Blago
98 —
99 80 97 90
11685 94 25
112 10 97*75
10010 99 85
9895 97 95 97 95
99 5C
103-
99-
98-
98 20 100-
98*10 11705
94 45 U230
98 75 lOlio 10085
9990 98 95 9895
100 50
104'^
100 -
99-
99 25 10025
98 50 9975
9950 10075
99.50
98 75! 9975 298 85 30085
99 10 100 10
150 50 262-75 149 65 274 -271*50 24775 101-50 188 25
22 — 454-111-106 50
64/5 5215 29*-68-220-
:; 509-
j 147-50 671 75
iil718 —
j 642 75 77050 240*50 735 50 661—j
2676* — i 539 60: 263 50 555*— 155 —
11 36 19*1C
23 50 2404
117*55 95*75 251 484
154 50 2*^675 153 65 280 277*50 25375 107 50 189 25 24-464
H250 68 25 54-15 31-72-230 -519
148 50 67275 1729— 64375 771*50 24250 737— 662-2682-540 60 266 50 558 156-75
11*39 1913 23 56 24-10 117 75 £6-252 5
žitne cene v Budimpešti.
Dne 12 marca 1908. Termita«
Pšenica za april  .   .   .   .   ta 50 kg K 1212
.   za 50 kg K 9 93
.   za 50 kg K 10 80
.   za 50 kg K 6*76
.  za 50 kg K 7*90
Pšenica za oktober . RŽ        za april . Koruza za maj 1908 Oves    za april . ,
EflVli.it.
Vzdržno
MeteorolosKno poročilo.
Vitina   nad morjem 206   Srednji eračni tlak 786 9 mm
11.
12.
Čas opazovanja
Stanje baro metra v mm
t- O
■
o. ► 6 a«
VetroTi
Nebo
ZT.
7. zj. 2. pop.
726 9      2 5 si. svehod jasno
728 0; —09 bresvetrno megla 728 2      8 2 1   si. jug  i del. Jasno
Srednja včeraj5nja temperatura: 2 0° nor malna 2*8*. — Padavina v mm 00.
ob glavni cesti na Jeild it. 56 (Po-savje) se proda. Pripravna je za vsak obrt. — Natančneje se izve v gostilni u a Dunajski cesti 41 v LJubljani
t
Ale-lsif Krafc javlja tužnega srca v lastnem in v imenu svojih otrok Leone in Vande ter tasta in tašče Antona in Ivint Svlgell vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest o smrti svoje iskreno-lj ubij ene soproge, oziroma matere, gospe 919
Antonije Kraje
roj. JvigeU
ki je po dolgem in težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 11. t. m. ob polu 9. uri zvečer v 26. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnke se prenese v petek ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče k večnemu počitku.
Sv.maše zadušnice se bodo služile v ponedeljek in torek, dne 16. in 17. t. m. v farni cerkvi v Grahovem.
Nepozabno rajnko priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Prosimo tihega sožalja.
V Grahovem, 12. marca 1908.
Iščem
918
vrtnarja
-        pod ugodnimi pogoji. —
ANTON KAJFEŽ, Kočevje.
se sprejme takoj.
Ponudbe naravnost: Fran Stupica, c. kr. notar pri sv. Lenartu pa Štajerskem. 884 -2
isaBVBsmBVBUBnmsniif-
Treznega, zanesljivega
strojnika
z daljšimi izpričevali sprejme predilnica PREBOLD pri Celju. 894-i
Iščem spretnega
stenografa
ki mora biti popolnoma vešč" slovenščine in nemščine. 818-3 Ponudbe naj se naslove na „paromlin" v Celju.
Mesar
se išče za liir. Bistrico
na Notranjskem.     8d7—3 Zasi gurani h je mnogo dobrih, odjemalcev.   Ponudbe je staviti na
odbor konsumentov.
Večjo množino
zidne opeke
rdeče vrste, dobro žgane se lahko takoj proda.        859 -3 Vpraša se v stavbni pisarni
T. Supančiča, BleiVeisova cesta 18.
Potnik.
Mlad mož trgovskega značaja, z večletno trgovsko prakso ter znan po večjih krajih Kranjske in Štajerske, teli vstopiti kot potnik pri kaki domači tvrdki. Nastopi kot za stalno, ali lahko pa tudi kot za postransko službo. 883—3 Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda".
Bs^BnaBUgBBBBBBBBaHBaBa
Ura z verižico
za samo K 2a—•
Zaradi nakupa velike množine ar razpošilja Sle-sijska    razpošiljalnica :    prekrasno pozlačeno 36-urno preciz^isko uro ankerico z lepo veri žico za samo 14. 9*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetja razpošilja
Prnsko-slezijska raiposiljevalnica
F, WINDISCH v Krakovu TJ/38
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 915
Zahvala.
Tem potom se naj topleje zahvaljujem si. zavarovalnici banki nSlavijia, katera mi je prav kulantno izplačala odškodnino, katero mi je požar napravil 29. januarja t. 1., za kar jo naj-topleje priporočam vsakomur.
Obenem ravno tako lepo se zahvaljuje tudi gasilno društvo, katero je tudi prejelo nagrado od te zavarovalnice. 907
Blejska Dobrava 7. maroa 1908.
Za gasilno društvo:
Franc Čop   Jožef Pikon
načelnik. posest in gostilničar.
Restavracija
iotela jri lalih".
Jutri, v petek 13. moren
velika Izbira svetita 918
jezerskih rib
kakor tudi skampvo riiot, ribji fcrtiotio, branelno in barbonL
podružnico q spUeto. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani
Stritarjeva ulica at. 2.
Podružnica o Celovcu.
>opo«a
promese no komunalne sretke kfjSSim^2v^^ promese no JjstejS^^mNsSK 1f' * °-
vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4^0|0nim obrestim.
21—SU
Gramofon
skoraj popolnoma nov in dobro ohranjen se pod ugodnimi pogoji proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda" 6^6—6
Polovico lokalo
za trgovino z vso oprave vred se takoj odda.        849-a
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Bln8oine3
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Trebnjem
ki bode
proti požaru in ?lomu, „Foi" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladi&te
blagajna,   delničarsko društvo
Zagreb, Ilica 22. 3424-67
o nedeljo, dne 22. marca 1908.
ob 4. uri popoldne
v zadružiii pisarni.
DNEVNI RED:
1. Poročilo naželstva.
2. Potrjenje letnega računa.
3. čitanje revizijskega poročila.
4. Izvolitev načelstva in račutskih pregledovaloev.
5. Privoljenje nagrade.
6. Slučajnosti.
Jfatclstvo.
DRVA Zidarje
Ker sem v svojo pekarnico uvedel kurjavo s premogom, se prav ceno (eventualno tudi na sežnje) prodajo
▼sa drva na mojem lesi&ću (na oglu Igriških in Hil&erjevib ulic), to je okoli 100 Sbtojev lepih suhih drv in 20 aeinjev mehkih drv.
z dobro plačo sprejme takoj trboveljska premogokopna druiba.
873—2
Dobro ohranjena dvovprežna
848 -5
Jean Schrey.
Boliš n
Ordlnacllaod9.-ll.dop.
les Telefon Ste«. 44. so
Kolodvorska restavracija Jos. Schrev
Jutri, ¥ petek 13. marca t. I.
KONCERT ljubljanskega seksteta na lok.
. o Iva.
. I It*
tV4ȣft lit *V.
Jfaspo&ja5» naš* soe- I ^ PHstnO * tovnoslavno specialno pivo     X  _ _     ^ ^^mm^*mr
Salvator ?PlUO^i
SALUATOR
se bo v Ljub lj a ni edino
po starem običaju in s Poročilu tudi letos meseca marca.
Da se zagotovite, [da dobite resnično t,Salvatorskou pivo in ne katero premnogih ponaredb, pazite na zdolaj stoječo var-stveno znamko, vtisnjeno na vsakem sodu in steklenici, ki je kakor tudi oznamenilo ..Salvator" patentno uradno varovana
Deln. dr* Pavlansko pivo Salvatorska pivovarna
Monakovo.
in izključno   dokler bo
Ustanov//.
76?!
kaj zaloge, točilo
vsako soboto, nedeljo in praznik v
kolodvorski restavraciji
JOS. SCHRET. 908
kočija
in več že rabljenih konjakih
oprav (komat)
80 proda po zelo nizki ceni. 870-2 Jakob Kralj, sedlar v Železnikih na Gorenjskem
Pristni dobri
brinjevec
309 5
se dobi pri
L jBHjjtj U Spol ŽIŽKI.
Oskrbnico
se iŠSe za majhno vilo v Vidmu pri Krškem, katera bi imela paziti na h so in vrt proti brezplačnemu stanovanju v pritličju obstoječ: iz dveh sob, velike kuhinje v solnčni leg', klet in kos vrta. 854—3
Vila stoji blizu farne cerkve v Vidmu. Na stranko, katera ima več kot tri osebe, se ne bo oziralo.
Več se izve pri g. Zd Waschica
v Ljubljani, KnaUove ulice 5, III.
Izgubil
se je mutec, 30 let star, velike postave, z brkami pod nosom, v slabi obleki. Kjer se najde, naj se ga privede na Bizehsko, ali pa poroča na obč. urad. 917
o
registrovane  zadruge  ac  neomejeno zavezo
'aalvH
Išt.
1
2 3
4
5
6 7 8 9 10 11
Inventar po 5°/0 odbitku pr. 7865 K............
Posojila.....................
Zaostale obresti od posojil..........
Pri drugih denarnih zavodih je naloženega..... 580913-80 K
Nevzdignene obresti od naloženega denarja za leto 1907    24481.81 „
Vrednost efektov....................
Nevzdignene obresti od efektov za 1907
Prehodni zneski ...............
Vrednost hiše v Črnomlju št. 62 po l°/0 odbitku pr. 482 K    .   ,   . .
Vrednost zemljišča na Tančigori...........
Gotovina koncem leta 1907 .....
Skupaj
1494 868721 17591
605395
53733 2019 134 47718 72 34757
1631639
36 95 99
61
74 76 67
55
63
Št I
Deleži; 1964 a 4 K...................
Nevzdignene obresti od deležev..............
Hranilne vloge............... 150385351 K
Kapitalizovane obresti............ 56308*99 ,
Predplačane obresti od posojil za leto 1908 ..........
Dolga na zgradbi hiše je bilo koncem leta 1906 .....;   . .
Rezervni zaklad koncem leta 1906 ........ 29706*37 K
Vstopnina leta 1907 ............. 89"— „
Čisti dobiček.....................
Skupaj
7856 3228
1560162 5512 19000
29795 6084
V
n
50 90
37 15
1631639 63
Koncem leta 1906 je bilo zadružnikov....... 1403
V letu 1907 jih je izstopilo.......... 58
in jih je ostalo............... 1345
Ker jih je pa leta 1907 pristopilo........ 78
Koncem 1907 ima 1423 zadružnikov 1868 deležev po   4 K      . 7472 K
Leta 1907 izstopivSih 68 zadružnikov ima 68 deležev po 4 K . 232 n 38 v prejšnjih letih izstopivših zadružnikov ima Se nevzdignjenih
38 deležev po 4 K............... 152
Skupaj 1964 deležev po 4 K  ...   J........ TSod* K
šteje zadruga konoem leta 1907 zadružnikov.....1423
Občni zbor Je dne 8. maroa 1908 to bilanco In vse račune za leto 1907 odobril In potrdil.
Anton Jerši novlć 1. r.
ravnatelj.
Maitln Malnerlč 1. r.
odbornik.
Avgust Kune 1. r.
odbornik.
Karel TI U Mer 1. r.
odbornik.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami v soglasju nasla.:
Anton Sprelzer 1. r.
rač. pregledovalca namestnik.
Frane Šetlna L r.
računski pregledovaleč.
956^
Q4
SVETOVNOSLAV&i
10?
BRANCA
ivrdfke FRATELLI BRANCA i MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOST* O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENOiCA NA SVETU f
Nautrpljiva h vsaki družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzo liniju; Anton Staoulu; slaS&lčarni Jak. Z laznika.
Za slabokrvna in prebolele!
Pijte pristni maršala v steklenicah 7|f01 po K 1'50.
9K—1
frahcesco cascio, Ljubliana, Šelenburgove ulice 6, Židovske nI. 3
Veleirgovina dalmatiaskega vina =
r. Novaković
Telefon St. 244. mL, J Vlt^l jir% M.\Wk Telelon *t. 244
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina;  kakor tudi domači tropiaovec, konjak, sllvovko itd.
po piimeruih cenah blO— i
- Ceriki in vzorci poštnine prosto. -
Opozarjam
da sem v svoji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, blv^e. 3astori in tudi drugo fino perilo. 16 1
2a točno in najboljšo postrežbo jamčim   ter prosim ja
mnogobrojno udeležbo
v
^nton Sare
svetlolikalmca, Jfolodvcrske ulice št- S.
Lepo se Yam zahvaljujem za VaSe testenine, katere so
jako izvrstne
467 -6
ter sem vrlo zadovoljna ž njimi, tako priznava hrvatska trgovka gospa Katarina Germak iz Nove Gradiške l$Prvi kranjski tvornJci ooo    testenin" V Ilirski Bistrici, ko zopet naročuje.     o   o o
I
Pozornost
zbuja Marconijeva  iznajdba, brezžično brzojavljanje, pa celo ta velikanska iznajdba je človeštvo komaj bolj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: elektrlCnost zdravilo. Posebna prednost te pridobitve pa tič i v tem, da se je posrečilo elektriški tok v"obliki pripravnega elektriškega iivotnega aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom lahko sam elektri-zlra, sam zdravi.
I EleKtro-Uitalizcr I
»"ftHOMHf u ■ 11 li 11 ■■ iioaan—bb m ■ ———mp*«*
avst. p .23912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785
se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoznoat, nevrastenljo, revmstizem, bolezen v krtin in v glavi, Želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vse Slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo
I
brezplačno kntigo
64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
886
ElektroteropeutKka ordinacija,
SSj JU* !f euer Bfferfct 14 I. n»d..fr  odd. 81.
m
«
H
Jfapon za brezplačno knjigo.    »«• m. ms.
Elektroteraaevtiška ordinacija na Dunaju I., NeuerMarktl4,l., odd. 61.
Prosim, pošljite mi knjigo „Baiprava O moderni
elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: Naslov:
I
I
Tamburaši pozor!!
Podpisani ima naprodaj bas. kitaro, dva braća, dve bisernici itd. kakor tudi antlkvarične siike.
Oid Bratovi, starinar Si. Jakoba nabrežje it 19 v LJubljani.
Spretna šivilj ž
išče mesta kot domača šivilja v
kaki dobri hiši. 829—3 Naslov pove uprav. „S1. Naroda".
Morske ribe
okusno pripravljene na laiki način
se dobe
vsak petek ^SS
v restavraciji
pri „ZLATI RIBI"
Stritarjeve atlet. 827-2
Trgovski potnik
27 let star, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, pri trgovcih prav dobro vpeljan, iŠČe mesto za 909—t
potnika, korespondenta ali knjigovodja.
Pisma na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro    stalnost št. 200 "
I
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
jftiisol
Bergmanna&Ko. Dečm n. L.
Ta   iz\le?ek  prekaša  po svojem pri rodnem barvama  las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprt daj v steklenicah po K 250 pri: O. Fettich-Frankheim v LJubljani, m 2103 is
K 3
850 8 40 12 15 2 80
Zahtevajte zastonj
in pt srnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavi i katalog z okoli 30 u slikami vsakovrstnih nibljastih, srebrnih in zlatih ur ;n vseh vrst »oliduih zlatnin in srebrnin, glasbil, nsnjatega blaga, kadilnih priprav po Iztirit I h tvor-n I altih etnah.
N ikljasta remontoarka Sistem Roskopf patentna nra.....
Švicarska orig. siat. Roskopt patent Registrirana „Adler Roskopf * nikljaata remontoarka na sidro . Gol dinasta remontoar. „Lnna" dvojni pokrov Srebrna remontoarka .Gloria* kolesje, p osto Srebrna remontoarka dvojni pokrov . . . Srebrna oklopna verižica k obročkom na vzmet' '5 g težka ... . . Rus tala nikrj. cil. romont. nra, kolesje
Luna, dvojni pokrov......„ 10'50
Budilka..........„ 2'90
KnhiDJska nra.........3
3chwarswaldska nra......2*80
Ura s kukavico  .   .   . .....„ 8-50
Za vsako uro £ letno pismeno jam-Iv o. — Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v Mostu mM**mm Monrad* c. in kr. dvorni dobavitelj I t Mostu it. 855 (Četko). « 30
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 886-11
Goriškem vinotocu
Stari trg 13.
Oen. kr. avstrijske državne žeieznice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta.
Odhod lz L|ufellane luž. ieLi
os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, iuž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-tovec, Prago.
■ i>7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfe vo, Straža-Toplice, Kočevje.
*-OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago
i*40 prectpoiane Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico «ir*. žel., Trs drž žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
1.40 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
>M> u-ecof Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Straža-Toplice, Kočevje. ;io £vo6or. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Pra«a-
y)-<ao pvnoei. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. lel., Trst drž. žel. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
9ahe£ ii L}abliane drl. kolodvor:
/as ajutraj. Osebni vlak v Kamnik. imOQ popoldne. Osebni vlak v Kamnik
o i*©6er. Osebni vlak v Kamnik f* ©O »onodl. Osebni vlak v Kamnik. (Sarr.
i>b nedeljah in praznikih v oktobru.)
aofeod w Llablfano Jni- AoLi
s-o® *|utraj. Osebni vlak iz Beljaka jui,
žel, Trbiža, Jesenic, G' rice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja. Stražo
Toplic, tftdolfovega, Grosuplja. li-iO predpoldne.  Osebni vlak  iz Praj>c.
Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic 2*32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosupija. 4.-36  pofwidno   Osebni  vlak I2 Beljak«
juž. žel, Trbižt   Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. žel. Trst: dri
žel Jesenic 3-8o zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovt«.
Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže*
Toplic, H ud o lf o vega, Grosuplja. 8--*© zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod*
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ir\
Jesenic
u 00 ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce-lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trr* drž. žel. Gorice drž. Žel., Jesenic.
Dohod v Liabljaao dri. kolodvori
0'40 liui.S;  Osebni vlak iz Kamnika, 10*69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnfc« 6 O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 0*50 ponedl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sar;; ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.,7
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sreda}« evropejskem času.)
G. kr, atnatetjstvo drćuvmh šelezstiic ■ Trst«
>V4
Crgovina ustanovljena leta 1852.
^oznanilo!
Zaradi preureditve trgovine sem primoran svojo bogato zalogo, različnih zlatih, srebrnih, tnla, jeklenih, in nikelnastib topnih ur za dame in gospode, kakor tudi veriife, prstanov, uhanov, krasnih stenskih ur in budilk ter vse v mojo stroko spadajoče predmete
pc nizV^i ceni razpredati,
Ta se nudi p. n. občinstvu ugodna prilika za nakup bližajočih se velikonočnih in birmanskih daril.
Staro zlato in srebro kupujem, oziroma vzornem v zameno.
Popravila izvršujem točno in po nizkih cenab. Z odličnim spoštovanjem se priporočam vdani
■-5 1    urar in trgovec — zaprisežen sodnijski cenilec.
820-5?
Cenike pošiljam na zahtevo poštnine prosto.
w va v vat vat vav vav vav vat W V TAT TAT TAT VAT TAT WA\7 TAT TAT^
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo ie 25 let obstoječo pekarnico t meljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehniškimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje in najel izborno izurjeno osebje. To mi omogočujo, da mortm izdelovati brezhibno, enakomerno, ekskvizitoo pecivo; kev kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi naj" večjo množino hruha točno dobaviti v treh urah-
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti Jako priljubljeni rženl kruh, za specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehove ro-žičke, orehove in rozinove štruklle, sladkorne rožičke (brioohes) in buhteine. Vedno so v zalogi različna čajna peciva iz tvom. V. S c h m i d t in gra&ki pr epečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni prodajal-niči v Gradišču št 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št. 90, v Kolodvorskih ulicah št 26, na Krakovskem nasipu št 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
823—4
Jean Schrey.
►:
M
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Baito Pnatoiiem se k.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4.
B/C