DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JULIJ 1977 LETO XI. ŠTEVILKA 7 PODPISANA POGODBA ZA IRAK V Iraku bomo gradili strojno kovinske tovarne. Že dalj časa je inženiring pripravljal za nekatere naše TOZD večje delo v Iraku. Medtem, ko TOZD Elektromontaža že skoraj leto dni dela v Basri, bodo naši monterji tokrat delali pri Bagdadu. Nosilci dela, ki bo po planu trajalo dve leti, bodo inženiring, ki bo interese IMF zastopal navzven, celotne elektroinstala-cije bodo vgradili monterji TOZD Elektromontaža, klimatske naprave TOZD Klima, za energetiko in vodovod pa bo poskrbela TOZD OV. Projekte že projektirajo projektanti TOZD Projektivni biro skupaj s projektanti iz TOZD, ki bodo delale v Iraku. Tokrat je nosilec dela IMP, gradbena dela pa smo zaupali GP Tehniki iz Ljubljane, ki že pripravlja mehanizacijo in naselje, kjer bodo živeli naši delavci, ki naj bi jih bilo v Iraku ob konicah okrog 150, gradbincev pa okoli 300. V Iraku naj bi po planu začeli graditi septembra letos. Po pogodbi moramo tovarne zgraditi na ključ. Skupna vrednost del znaša 87,483.820 ameriških dolarjev ali 1.601,837.492,60 din, od tega je predvidena vrednost naših del 38,948.830 ameriških dolarjev ali 713,156.792, 115 din. Za opravljena dela moramo jamčiti dve leti po predaji tovarne. T° del° b° za IMP prvi večji nastop v Iraku in v deželah tretjega sveta sploh. Verjetno bo od poteka teh del odvisna naša nadaljnja usoda, oz. naše nadaljnje delo v tem predelu sveta, kjer se nam lahko odprejo še velike možnosti. OB DNEVU BORCA IN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 4. julija praznujemo državni praznik, ki je posvečen tistim tovarišem, ki so se v najtežjih trenutkih zgodovine naših narodov z orožjem ali pa drugače organizirano borili proti okupatorjem. Lastnosti, ki so odlikovale borce in celoten boj za °svoboditev in pravičnejšo družbeno ureditev, so eden od pogojev za uspešno premagovanje ovir, Preizkušenj in težav na poti graditve socialistične samoupravne družbe. Skrbeti moramo, da se bo rnlada generacija zavedala tradicij NOB, saj je to Pidi eden od pogojev za uspešno vključevanje in delo v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Odnos do tistih, ki so nam priborili svobodo, se mora danes pokazati v skrbi za ureditev nekaterih vPrašanj njihove socialne varnosti. Danes niso več v najlepših letih —te je večina pustila v ostrih bor-oah po gozdovih — ampak so številne skrite težke Preizkušnje pokazale svoje nezadržne posledice. L naši delovni organizaciji je borcev oz. udele- žencev NOB po neuradnih podatkih okrog 50. Večkrat je bila že izrečena misel, da bi se organizirali, a do danes še ni bila uresničena. Upamo, da se bo po novi organizaciji zgodilo tudi to. V juliju praznujemo dan vstaje slovenskega naroda. To je spomin na dan, ko je v Sloveniji počila prva partizanska puška. Prav gotovo se ta ni sprožila sama od sebe. 22. julij je dan, ko se spominjamo sklepa Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o načrtnem prehodu osvobodilnega gibanja k oboroženim akcijam. Zgodovinski pomen te odločitve je velik. Težko si danes predstavljajo mlade generacije takratni položaj v Evropi. Hitlerjev »pohod na vzhod« se je začel uresničevati. Fašistični stroj ni poznal na svojih pohodih večjih ovir. Sredi okupirane Evrope pa so se na ozemlju razpadle Jugoslavije pojavile organizirane skupine, ki so začele boj za osvoboditev, boj za pravičnejše družbene odnose. Namen prvih akcij v Sloveniji pa je bil preprečevanje izseljevanja Slovencev, ki so ga Nemci začeli takoj po zasedbi našega ozemlja. Zgodovina je danes že dokazala, da so prve akcije tudi po tej strani rodile uspehe. Tradicije narodnoosvobodilnega boja moramo prenašati na mlade generacije, če hočemo, da bomo ovire, ki jih danes srečujemo na poti izgradnje socialistične samoupravne družbe, uspešno premagovali. Na izkušnjah NOB gradimo današnji sistem splošnega ljudskega odpora, da bi v primeru ogroženja naše svobode, neodvisnosti in samoupravljanja, pridobitve treh povojnih desetletij branili in uspešno ubranili pred vsakim sovražnikom. Julijska praznika nas opominjata, da je tudi nemogoče mogoče, če se je narod pripravljen boriti, če ima organizacijo, ki ga je sposobna organizirati in voditi. Zveza komunistov je to dokazala v letih 1941 — 1945 in to dokazuje tudi danes. Z— ------—------------_________________ TOZD OV: NADALJNJI RAZVOJ VODI V SPECIALIZACIJO V STRAN 8 - 9 JULIJ 1977 PRED SAMOUPRAVNO REORGANIZACIJO IMP Delavci »IMP« smo v intenzivnem postopku priprav na samoupravno reorganizacijo naše delovne orgpnizacije. Prav gotovo je zakon o združenem delu osnovno gibalo, ki v vseh delovnih sredinah narekuje prilagajanje samoupravne organiziranosti in nasploh družbenih odnosov. Ob tem pa je nesporno dejstvo, da se je »IMP« v svojem dolgoletnem razvoju, posebno pa v zadnjih treh letih, organizacijsko in vsebinsko razrastel v take okvire, da takšen, kakršen je danes, gotovo ne ustreza več. Zato tudi v tem lahko iščemo današnje obširne priprave na samoupravno reorganizacijo. Sedanji status delovne organizacije, sedemnajst temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost strokovnih služb z izredno razvejano dejavnostjo od projektiranja, proizvodnje, montaže, zunanje trgovinske dejavnosti in ne nazadnje inženiring poslov, nujno zahteva teme- ^ ^ _______________________ __________ ljito reorganizacijo, ki bo v bodoče kljub sedanjim i J,kažej0 današnje stanje in s tem potrebe za dobrim poslovnim rezultatom omogočila razvoj, nada|jnji razvoj. Te točke so: notranja organizira-gospodarjenje in take medsebojne odnose, kot nost joZD oziroma DSSS, dejavnost oziroma smo jih začrtali v srednjeročnem planu. Predvsem pa se v današnjem statusu delovne organizacije kažejo določene organizacijske pomanjkljivosti, pa tudi sistem samoupravnega odločanja bo potrebno znova na podlagi sedanjih izkušenj preoblikovati. Postopek sedanje samoupravne reorganizacije in prilagajanja zakonu o združenem delu se je dejansko pričel s 30. marcem letos, ko je delavski svet »IMP« sprejel program za izvajanje določb zakona o združenem delu v »IMP«. Po tem datumu so tudi vse TOZD v »IMP« in pa DSSS na sejah svojih delavskih svetov sprejele svoje programe za izvajanje določb zakona o združenem delu. Ti programi so bili sestavljeni po enotnih zasnovah, predvsem pa so v delovni organizaciji koordinirani, da bomo lahko prišli do skupnega zaželjenega rezultata. Navedeni programi vsebujejo temeljne točke, ki jih je treba raziskati v vsaki TOZD in DSSS in ki TOZD DVIGALO MLADI — glasilo 00 ZSMS IMP TOZD Dvigalo Dne 25. maja 1977 je OO ZSMS TOZD Dvigalo pričela izdajati svoje glasilo, ki je namenjeno mladim v TOZD. Glasilo se imenuje »MLADI«. Prva številka lista je bila posvečena dnevu mladosti in Titovim jubilejem. Uredniški odbor lista je sestavljen iz članov predsedstva OO. Uredniški odbor je odgovoren za redno izhajanje lista, spremljati mora aktualne dogodke na domačem in mednarodnem področju ter o njih objavljati članke. Glasilo »MLADI« bo redno izhajalo vsak mesec. V njem bodo mladi lahko objavljali svoje članke. Prva številka je bila med mladimi lepo sprejeta. S svojimi predlogi so in bodo pomagali pri izboljšavi našega glasila. Uredniški odbor lista poziva prek IMP Glasnika vse OO ZSMS v IMP, k sodelovanju. Objavili bomo vsak prispevek, ki bo prispel na naslov: Jakopec Ana, IMP TOZD Dvigalo, Aljaževa 8 a, 61000 Ljubljana. Želimo, da nam pošljete članke o delovanju vaše OO ZSMS. Vsaka OO, ki bo poslala svoj prispevek, bo prejela izvod našega glasila. Poskus izdajanja internega mladinskega lista, ki je verjetno prvi v IMP, je tudi poskus spodbujanja vseh mladih v IMP k aktivnejšem delovanju in večji medsebojni povezanosti. Uredniški odbor »MLADI« lovne organizacije pri njenem delu. Omenjene analize so obravnavali v okviru družbenopolitičnih organizacij in v delovnih sredinah. Mnoge analize vsebujejo tudi koristne predloge glede bodoče organiziranosti »IMP«, predloge za organiziranje novih TOZD, o interni banki in drugo. Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu »IMP«, ki šteje devet članov, se je prvič sestala dne 8. 6. 1977 in pregledala vse analize. Za nadaljne delo je morala komisija vse analize primerjati in iz njih potegniti izvlečke, predloge itd., na podlagi katerih bi šele lahko nadaljevala s svojim delom. Drugjč se je komisija sestala 14. 6. 1977, ko so bili izvlečki vseh analiz TOZD in DSSS že jasno opredeljeni. Na tem sestanku je komisija začrtala osnutek bodoče samoupravne reorganizacije IMP, temelječ na analizah in podatkih, ki jih je začrtala dosedanja praksa v naši delovni organizaciji. Komisija je do sedaj pripravila že obširen material, ki pa ga bo treba še dopolniti, preden ga bo predložila delavskemu svetu IMP v obravnavanje. Po programu za izvajanje določb zakona o združenem delu v delovni organizaciji naj bi delavski svet delovne organizacije na podlagi ugotovitev komisije objavil rezultate do 30. 6. 1977, kar pomeni da bi naj do tega dne že sprejel sklepe, v kakšni smeri naj poteka druga faza reorganizacije. Dosedanji rezultati in analize se vsekakor nagibajo k temu, da bo združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela prva pot bodoče organizacije »IMP«-Ob tem se seveda postavlja še vrsta vprašanj in nerešenih problemov, ki jih bomo morali skupno, posebej pa na bazi medsebojnega razumevanja in dogovarjanja, složno rešiti v naši delovni organizaciji. Vedeti moramo, da so roki, ki jih pred nas postavlja zakon o združenem delu in ki smo jih začrtali tudi sami, kratki, po drugi strani pa mora biti naš osnovni namen, da bo naše delo solidno, nost TOZD oziroma DSSS, dejavnost oziroma poslovni promet, kriteriji za pridobivanje dohodka v TOZD, izhodišča in smernice za finančno poslovanje in organiziranje interne banke, uresničevanje samoupravljanja, izvršilni organi delavskega sveta v TOZD, statusni položaj poslovodnega organa v TOZD in delovna razmerja. Vse naštete točke so izhodišča in ključne točke prikaza "" "" -—1 ------- dejanskega stanja vsake TOZD, posebno mesto izhajajoče iz dejanskih potreb in možnosti, ne pa pa gre notranji organiziranosti, ki naj pokaže, ali samo sebi namen, ker pač tako zahtevajo drujn so v sestavi sedanjih TOZD in DSŠŠ enote, ki izpolnjujejo pogoje za organiziranje nove TOZD. Delavski svet vsake TOZD, DSSS in delovne organizacije je tudi imenoval svojo komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Te komisije v TOZD in DSSS so na podlagi navedenega programa izdelale analize za prilagoditev samoupravne organiziranosti TOZD oz. DSSS. TOZD so izredno resno analizirale stanje v svoji sredini in izdelale obširne analize, ki predstavljajo bogat prispevek komisiji na nivoju de- Od sprejetja zakona o združenem delu dalje smo vse skozi poudarjali, da se morajo prav vsi delavci naše delovne organizacije aktivno vključevati v njegovo izvajanje, saj bo le tako rezultat popoln.' dosedanjem delu prav gotovo nismo dosegli širine, zato naj še enkrat poudarim, da naj vsak sodeluje po svojem znanju in možnostih pri oblikovanju naše bodoče organizacije združenega dela, kajti v nasprotnem bo ta le plod nekaterih strokovnih služb in je veliko vprašanje, če bo * življenju tako zaživela, kot si predstavljamo i*1 želimo. ALEŠ ČERIN, dipl. iur. FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA PET MESECEV 1977 Realizacija TCZD o. 7. rt. % lo. lo. 12. 12.‘ 13. 14. 13. IG. 17. 17. OV - ogrev. - vodov. KLIKA. - mont. - proizv. Pili - ogrev. - vodov. - klima - projekt - DDR P V - ogrev. - vodov. - klima - rrojekt 3 T~T - ljubijank - Slov..K. i BLISK BKC D7IDAL0 tj:: - jaki to".. - šibki t. TRAA 1SL PIO SK lipan oni ja I 5 ZASP. D S r.icz- z P L A II v icp IMP *=I=M=L SFRJ =skug|4J I Z V R S. T m ~R v I T. D P K 1977 1 5 .mesecev 2 maj 3 5 mesecev 1977 4 \ maj 1977 5 mesecev 1976 let.r (4:1) 1 pl.5 (4:2 , ol.ra . [5:3 Tw 3oo.ooo I0I.600 13.000 lo5.977.o54 17.332.471 94.879.676 7 35 8 lo4 9 133 lo 112 236.000 79.1oo 8.5oo s33.234.29o 12.6/4.366 71.2o9.ol3 35 lo5 149 117 64.ooc 22,5oo 4.5oo 22.742.764 4.68-3.1o5 23.670.663 36 lol I04 96 2o2.ooo 7-S.30 0 14.800 92.434.655 19.534.752 74.220.288 46 117 132 125 94.ooo 36.7oo 6.9oo 42.450.799 9.olo.65o 37.6lo.o54 45' 116 131 113 lo8.odo 42.1oo 7.9oo 49.953.856 lo.574.1o2 36.61o.234 46 119 134 136 2o7.ooo loo.2oo 18.800 117.962.288 28.163.724 79.233.162 46 118 15o 149 78.Goo 54.o4o lo.l32 60.833.448 2o.814.233 44.467.447 77 113 2o5 137 55.ooo 21.444 4. o2o 28.158.665 2.3o7.8ol 15.479.955 51 131 7o 182 5o.Goo 19.729 3.699 13.712.8o9 3.55o.692 14.383.461 37 95 96 13o 12.8oo 4.937 949 5.o2o.oo9 980.236 3.083.526 39 lol I03 163 Go•ooo - 5.237.357 10.712 1.818.774 9 288 I69.000 65.800 12.4oo 42.917.206 8.0I8.o52 54.598.659 25 65 65 79 98.2oo 38.3oo 7.2oo 23.oo5.613 3.768.610 34.886.452 23 60 52 66 49.000 19.2oo 3. boo 12.934.833 2.7o9.761 13.589.951 26 67 75 95 15.Goo 6.000 l.loo 5.786.467 l.loo.724 4.712.551 37 96 loo 123 0.2oo 2.3oo 5oo 1.191.293 438.757 1.4o9.7o5 19 52 38 85 3S8.Goo 151.5oo 28.4oo 155.542.746 29.823.23o 138.428.196 4o lo3 lo5 112 343.6oo 129.8oo 24.4oo 144.302.998 27.598.486 13o.243.25o 42 111 113 111 45.ooo 21.7oo 4.000 11.239.748 2.224.744 8.179.946 25 52 56 137 oč.;oo 25.ooo 5.3oo 27.137.366 7.365.478 17.260.597 4o lo9 139 157 76.000 29.6oo 5.6oo 25.212.324 4.5oo.ooo 19.443.718 33 85 80 13o 74.000 2■.do0 5.4oo 29.413.493 6.006.119 14.322.624 4o lo2 111 2o5 ].3.000 71.4oo 13.4oo 64.75o.lo8 lo.932.482 53.So5.698 "35 91 8? 12o lo/.000 41.7oo 7.8oo 35.197.56o 5.812.697 34.26c.314 36 92 75 ill 76.000 29.7oo 5.600 26.552.543 5.119.785 19.544.834 35 89 91 136 22o.ooo 88.loo 17.6oo 9o.5o4.129 13.191.911 65.345.379 41 lo3 lo3 139 14 -.ooo 54.000 12.000 55.761.256 12.515.416 47.3o3.261 38 lo3 lo4 118 7..ooo 3o.4oo 5.7oo 30.946.149 7.ol8.4o3 24.o63.3o7 4o lo2 123 129 9o.ooo 39.ooo lo.2oo 37.500.585 7.o33..q76 23.821.352 42 96 69 157 1 9o7 74.o91 15.54o 65.551.369 13.144.604 36.557.000 35 88 85 179 53.000 12.Boo 2.4oo 11.853.292 2.458.470 lo.855.372 36 93 lo2 i 09 42.000 1-6.3oo 3.loo 18.o67.o33 3.378.939 12.325.221 43 111 lo9 147 22.38o 7.loo 1.4oo s6.336.lol 1.390.739 4.839.779 28 89 99 131 12.o6o 4.3oo 9oo 2.300.535 391.8o3 2.738.994 19 54 44 34 468.138 97o.l91 184.14o 967.717.371 195.8o6.51o 769.484.415 - ■ ■ ■ * 39 loo I06 126 M2*.248-_- ==22gJ£lt§§§= ===2|a —lolj. :=lgl= A NOVA LIVARNA V LJUBLJANI Med predstavniki delovnih organizacij »LIGA« in ‘“ŽIČNICA« ter IMP Ljubljana tečejo že dalj časa strokovni in politični razgovori o gradnji nove livarne h:lrvnih kovin v Ljubljani. Razgovore je spremljala in j11"' njih sodelovala tudi Gospodarska zbornica. Nova •'varna naj bi z ulitki iz neželeznih kovin oskrbovala Prvenstveno potrošnike v ljubljanskem bazenu. Obe ^danji livarni Liga in Žičnica, se na svojih sedanjih '°kacijah ne moreta razvijati dalje. Zato se predstavniki teh kolektivov prišli do zaključka, da bi kazalo napore za gradnjo nove livarne povezati z ustrezno integracijo, •emu se je pridružil tudi IMP Ljubljana, ki je po druž-Penem planu razvoja industrije ljubljanske regije v °hdobju 1976 — 80 določen kot eden od nosilcev razvoja. Ljubljanska industrija po nekaterih ocenah že danes potrebuje sodobno livarno neželeznih kovin z zmogljivostjo okoli 1000 ton letno. Sedanjih 600 ton letno v zastarelih in za delo neprimernih livarnah v Žičnici in Ligi ne zadostuje. Dejstvo, da ljubljanska kotlina z vso industrijo potrebuje livarno neželeznih kovin, je nesporno. SMELT po naročilu IMP TOZD Livarna Ivančna gorica. Žičnica in Liga pripravlja tržno in ekonomsko analizo o velikosti nove livarne. Lokacija nove livarne je določena v industrijski coni občine Ljubljana-Vič. Livarno bi gradili z lastnimi sredstvi, odprodajo starih osnovnih sredstev (zemljišče in objekti), bančnimi in komercialnimi krediti. Sama investicija bo predvidoma znašala 4 milijarde starih din. Občina Ljubljana-Vič se je obvezala, da bo preskrbela 10.000 kvad. m komunalno opremljenega zemljišča za novo livarno za ceno 400 milijonov starih IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavniurednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. JanezTrost,ing. Vane Učakar, Jože VVeis.. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. din. Z gradnjo bi pričeli koncem prihodnjega leta. Nova ljubljanska livarna bo pomenila tudi bistven korak k izboljšanju delovnih razmer zaposlenih. V Ligi in Žičnici so delovne razmere skoraj nevzdržne. Nova livarna ho v prihodnjem letu zaposlovala okoli 100 ljudi, s širitvijo livarne, ki bo seveda temeljila na tržnih potrebah. pa naj bi število zaposlenih naraslo na 150. Že sedanja analiza je pokazala, da bo potrebno zaradi manjšega rizika pri obeh partnerjih, nekatere odlitke tudi grobo obdelati. Livarska dejavnost bo prav zaradi tega morala postati enovita in samostojna. K današnji TOZD Livarna Ivančna gorica, naj bi se v kratkem priključila livarna Liga in livarski obrat Žičnica. Seveda pa se mora celotni IMP poprej reorganizirati v SOZD. Tako naj bi tudi TOZD Livarna Ivančna gorica postala delovna organizacija, ker je povezava IMP z Ligo in Žičnico potem mnogo lažja (Liga ima sedaj status delovne organizacije). O tem sta razpravljala oba kolektiva, tako Liga in Žičnica na zborih delovnih ljudi in so se delavci načeloma že izrekli za pripojitev k TOZD Livarna Ivančna gorica. Tudi samoupravni organi TOZD Livarna so v svojem programu za izvajanje določb zakona o združenem delu predvideli, da se sedanja temeljna organizacija organizira kot delovna organizacija in da se sedanji livarni Liga in Žičnica pripojita kot temeljna organizacija LIVARNA BARVNIH KOVIN k Livarni Ivančna gorica. Samo taka organizacija livarske dejavnosti je za omenjeni livarni sprejemljiva, ter so jo delavci na zborih tudi jasno podprli. Takšna oblika organizacije pa daje vse možnosti v skladu z novim zakonom o združenem delu, da se povezuje v lastni grupaciji preko gospodarske zbornice, ter da svoje samoupravne akte prilagodi dejavnosti črne in barvaste metalurgije, kamor tudi dejansko spada. ANDREJA SMOLIČ • TOZD ELEKTROMONTAŽA ZDRAV ČLOVEK - BOLJŠI DELOVNI USPEH ---------------------------- X DS TOZD ELEKTROMONTAŽA JE V LETU 1977 SPREJEL SKLEP, DA POŠLJE DELAVCE; STARE NAD 30 LET, NA SISTEMATSKI ZDRAVNIŠKI PREGLED IN S TEM POSKRBI ZA PREVENTIVO SVOJIH DELAVCEV IN BOLJŠI DELOVNI USPEH. \_________________________________J imajo, zagotavljamo s splošnimi akti in s pogodbami z zdravstvenimi organizacijami v okviru možnosti in potreb, ki so v posamezni TOZD. V naši TOZD, ki je znana po specifičnih pogojih dela glede na raztresenost in zahtevnost montaž ter glede na pogoje, kot so zunanji vplivi; vlaga, mraz, prepih ter ne- Za dosego čim boljšega zdravja delavcev je po zakonu o zdravstvenem varstvu potrebno poslati delavce na predhodne in na posebne predhodne ter periodične zdravstvene in psihofizične preglede. Na predhodni zdravniški pregled moramo poslati delavca, ko prvič nastopi delo, ali ima več kot šestmesečno prekinitev med eno in drugo zaposlitvijo, ali da preboli hujšo bolezen, ali preide na drugo delo. Na posebni predhodni zdravstveni in psihofizični pregled pa je potrebno poslati delavca, preden ga razporedimo na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstve- nih okvar, med zaposlitvijo redna prehrana itd., smo se v pri tem delu pa moramo poši- tem letu odločili za preven-ljati delavce tudi na posebne livne preglede predvsem ti-periodične zdravstvene in stih delavcev, ki delajo ali so psihofizične preglede, pri delali na montaži in so si ob katerih se ugotovi, ali delavec hitrem tempu dela, saj v veli-izpolnjuje posebne zdrav- kih primerih ni bilo mogoče stvene in psihofizične pogoje pravilno koristiti letnega za določeno delo z večjo dopusta in skrbeti za rekrea-nevarnostjo poškodb ali c'j°> nabrali vrsto bolezni, zdravstvenih okvar. Prav tako smozajeli tudi tiste, Tako smo dolžni skrbeti za: ki veliko delajo neposredno z — preventivne zdrav- ljudmi in jim tempo današ- stvene preglede njega časa ogroža njihovo — zdravstveno varstvo pri zdravstveno stanje. delu Tako je bilo v prvi skupini — ukrepe za utrjevanje pregledanih 91 delavcev, v zdravja in sposobnosti za delo večini KV in VKV in ker je tu — posebno zdravstveno šlo za populacijo, ki je malo varstvo delavcev z zmanjšano starejša, so bile skoraj pri delovno zmožnostjo. vseh ugotovljene razne Te pravice, ki jih delavci pomanjkljivosti, ki so pove- Interhospital ’77 Od 7. do 10. junija 1977 je bila v Hannovru mednarodna razstava medicinske opreme, ki si jo je ogledala tudi skupina projektantov iz TOZD Projektivni biro. Težišče razstave je bilo seveda v medicinski tehnologiji, ki je za projektanta instalacij pomembna in jo mora do podrobnosti poznati, ker je v neposredni povezavi s funkcionalnostjo strojnih in elek- tro instalacij. Na razstavi smo prave ter linije za transport lahko videli celotno opremo nečistega perila. Te naprave sodobne bolnišnice, od se zadnje čase vse bolj uve-opreme za administracijo, do ljavljajo v svetu, ker idealno kompletnih linij za sterilizaci- rešujejo problem odstranje-jo, opremo OP sob, kom- vanja odpadkov v bolnišni-pletne pralnice, kuhinje, ini- cah, s tehničnega vidika pa so cineratorje itd., do opreme za precej enostavne. V manjši krematorije. meri se takšne instalacije že pojavljajo pri nas (n. pr. cen-Omembe vredne so tudi tralno odpraševanje prosto-kompletne instalacije za od- rov, projektira in izvaja IMP), stranjevanje odpadkov. To so medtem ko bi jim bilo po-centralne odpraševalne na- trebno v bodoče, pri načrto- zane s staranjem. Hujše zdravstvene motnje pa so bile ugotovljene pri 28 delavcih te skupine in so se morali napotiti k raznim specialistom. V drugi skupini je bilo pregledanih 133 delavcev v starosti med 30 in 40 letom. V primerjavi s prvo skupino je zdravstveno stanje precej boljše, kar je bilo možno ugotoviti že pri samem prihajanju na zdravniške preglede, saj so nekateri smatrali, da jim to ni potrebno, ker se pač dobro počutijo. V tretji skupini so bili pregledani delavci, ki so precej obremenjeni s psihofizičnim delom. Ti pregledi so bili opravljeni na Inštitutu za gerentologijo pri Kliničnem centru, medtem ko so bili ostali pregledi opravljeni v Zdravstvenem domu Bežigrad. Na podlagi ugotovljenega stanja po opravljenih preventivnih sistematskih zdravniških pregledih in ob nenehnem spremljanju problemov in zdravstvenega stanja naših delavcev, je tudi osnovna organizacija sindikata TOZD imela veliko razumevanja in se odločila, da omogoči tritedenska zdravljenja 25 članom kolektiva. Vse te akcije so povezane s precejšnjimi finančnimi sredstvi, vendar ob razmišljanju, da nam je zdravje največje bogastvo in da naj bo naša največja skrb posvečena prav počutju človeka kot osnovnega nosilca nalog, ne sme biti navzoče vprašanje sredstev, ki jih namenimo za delavčevo zdravje. To je le začetek na tem področju in za nekaj let nazaj se ne da nadoknaditi zdravja, ki so ga delavci izgubljali ob nenehnem tempu, ki ga je narekovala obnova domovine, pa tudi težnja po višjem življenjskem standardu. Pregledi niso bili obvezni, vendar ugotavljamo, da so se jih v glavnem vsi udeležili in pozdravili akcijo, ki je bila prvič tako široko zastavljena in bilo bi nujno, da se v prihodnjem letu nadaljuje in poskrbi več za rekreativno dejavnost delavcev v TOZD. B. V. MEDNARODNA RAZSTAVA MEDICINSKE OPREME vanju opreme za bolnišnice, posvetiti večjo pozornost. Od zračnih instalacij smo videli klima omare za pripravo in filtracijo zraka v OP sobah, ionizatorje zraka, posebne skafandre za osebje v OP sobah, itd. Precej proizvajalcev je razstavljalo pripomočke za fizikalno terapijo. To so najrazličnejše kadi s priključki za električno masažo, za podvodno masažo in za masažo s plinom CO:. Zanimive so bile tudi izvedbe sanitarij j za nepokretne bolnike in invalide z avtomatskim izpiranjem odplak in prezračevanjem. V celoti je bil obisk zanimiv, predvsem za tiste projektante, ki se prvič srečujejo s takšnim prikazom medicinske tehnologije. ANDREJ HUDOVERNIK, dipl. ing- % TOZD OV ZAKAJ NA PLINOVODU ZAMUJAMO ROKE? Že nekaj številk nazaj objavljamo krajše ali daljše zapise o gradnji plinovoda. Naše delo bodo primarni mestni plinovodi v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kamniku in na Jesenicah. Pisali smo o rokih, ko naj bi bili plinovodi dograjeni, a vsak dan bolj ugotavljamo, da ne bodo. Tako bi morali v Mariboru Položiti vse cevi do 30. 12. 1977 (začetek del 1.3. 1977), v Celju 15. julija letos, v Ljubljani 30. 4. 1978. Za Kamnik so predvideni naslednji roki: začetek 15. 6. 1977— zaključek 31.8. 1977 (nismo začeli v dogovorjenem roku!), za Jesenice pa začetek L 3. 1978 —zaključek 15. 6. 1978. KDO KASNI? Projekte so naši projektanti TOZD Projektivni biro naredili 1. 1. 1977. Vendar pa investitor ni uredil ustrezne dokumentacije za Ljubljano in Maribor vse do srede junija (ko je nastal ta zapis). Zato TOZD OV pospešeno dela v Celju. Tu sta obe grupi, ki sta Se specializirali za polaganje Plinovoda. Toda tudi v Celju se naši monterji srečujejo s številnimi težavami, ki jih Morajo vsakodnevno reševali- Tako ni rešeno prečkanje eest, neurejen podzemni kataster, stališča komunalcev pa večkrat zelo toga. Da bi se sKari še bolj zapletle, je železna Štore zahtevala spremembo trase, ko smo že začeli delati in je zanje že dala so-8*asje. Ko bodo glavna dela končana, bo treba eno grupo Preseliti — a kam, če v Ljubki še vedno ne bomo mogli ža_eeti. Odmikanje del na Plinovodu je povzročilo tudi spremembo mesečnega plana ~~ realizacije v TOZD OV. SKORAJ VSA domača oprema . Predstavniki tujih podjetij 'J Pa nadzorni, ki jih je v elju kar precej (na dva Monterja en nadzorni) so bili, ?. pogledu na mehanizacijo, m J« je TOZD OV pripeljal v Delie, precej skeptični. rugod po svetu gradijo pli-ovode specializirana po- Trvla s Posebno opremo. V CZD OV pa so kupili IMT faktorje, nanje so v RIKO — 'bnica montirali posebno prilagojeno dvigalno napravo vilice in tako traktorje sposobili za dvigovanje v°vodov. S pomočjo teh in dveh avtodvigal (eno je domače, drugo uvoženo), jih spuščajo v jarke. Na plinovodu je varjenje izredno zahtevno. Vsi zvari morajo biti rentganizirani. Variti je treba samo s predpisanimi elektrodami in to lahko delajo le posebej izšolani varilci. Te je TOZD OV pripravil v svoji šoli. Defektoskopsko službo je doslej za nas opravljal Inštitut za metalne konstrukcije iz Ljubljane. Odslej bodo v TOZD OV tudi to delali sami. Del potrebne opreme so uvozili, veliko so jo napravili v svoji delavnici, izšolali pa so tudi osem loborentov pri IMK. Brez dvoma je ta služba pri montaži oziroma varjenju na zahtevnejših cevovodih nujno potrebna. Že preprosta računica pa pokaže tudi precejšnje denarne prihranke. Prav tako je tudi varilna oprema v celoti domača, razen elektrode, ki so po zahtevi investitorja uvožene, kar pa po mnenju naših strokovnjakov ne bi bilo nujno. Rezultati defektoskopskega snemanja zvarov so doslej i dokaj ugodni. Kljub temu so na enem zadnjih sestankov sklenili, da naj bi varilci samo varili, kar pa zaenkrat še ni možno. IMP je pri plinovodu nosilec gradbenih in strojnih del ter katodne zaščite. Gradbena dela bo v Celju opravilo gradbeno podjetje Nivo, v Mariboru Nigrad in v Ljubljani SGP Tehnika. Katodna zaščita pa bo delo Geotehnike iz Zagreba, TOZD Geoek-spert. Zaščito pa so projektirali naši projektanti. Celjski plinovod ■ kljub pospešenem delu do roka Cevovod je pripravljen za spust v jarek verjetno ne bo zgrajen, prav tako ne ostali. Če pa spremljamo novice o gradnji glavnega slovenskega plinovoda, ki ga gradijo Francozi, pa navadno slišimo, da so tri tedne pred rokom! Za polaganje cevovoda uporabljajo v TOZD OV traktorje Kontrola izolacij Traktorji del cevovoda »držijo«, medtem ko ga avtodvigali spuščata Vsak zvar je treba preizkusiti Samo še trenutek in tudi drugi del cevovoda bo v jarku • TOZD PMI MARIBOR PROIZVODNJA PREZRAČEVALNIH NAPRAV Pri načrtovanju proizvodnje klimatskih in prezračevalnih naprav v okviru programa IMP je prevzel TOZD PMI Maribor nalogo, odnosno obveznost, da organizira proizvodnjo strešnih radialnih ventilatorjev. Prvotno je bila načrtovana proizvodnja ventilatorjev v kooperaciji z nemškim partnerjem s tem, da bi bilo za izvedbo finalnega izdelka potrebno uvoziti 85 % proizvodnega programa le 15%, pa bi proizvodnjo dopolnjevala domača proizvodnja. Predvsem je tu mišljena izdelava ohišja in montaža ventilatorjev. Glede na to, da je prišlo v času izvajanja tega načrta do zaostrenih pogojev uvoza, smo v skladu s sprejetim stabilizacijskim programom TOZD, izdelali načrte predvidene proizvodnje vetilator-jev brez načrtovanja kakršnegakoli uvoza. Razumljivo je, da je terjala taka odločitev dokaj odgovorno nalogo in obveznost malega števila strokovnih delavcev, ki so delali na načrtovani proizvodnji. TOZD-PMI Maribor z dolgoletno tradicijo montažne dejavnosti ni v tem času imel za tako zahtevno nalogo potrebnih strokovnih delavcev, niti prostorov za širšo proizvodnjo, niti strojev in strojne opreme, niti delovnih izkušenj. Kljub vsemu temu pa je peščica organizatorjev nove proizvodnje, tov. Ogris Mirko diplomiran inženir, Puškaš Ljubomir ing. in delovodja Di-kaučič Jože ostalimi maloštevilnimi delavci ob podpori direktorja TOZD, kolegijalnega odbora, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, iskala in našla pot, da je v dokaj kratkem roku manj kot enega leta organizirala tekočo proizvodnjo predvidenega programa strešnih ventilatorjev. Ker program zajema izdelavo ventilatorjev treh različnih tipov v izvedbi 49 različnih velikosti in v 4 variantah je razumljivo, da je organizacija za izvedbo tega programa zahtevala ne samo strokovno znanje, temveč tudi veliko zavzetosti pri Trije osnovni tipi strešnik ventilatoijev (od zgoraj navzdol); SRV, SRV-P in SRH Skupina SRV-P ventilatorjev različnih velikosti. Spredaj dušilna loputa z motornim pogonom vseh delavcih, ki so sodelovali pri načrtovanju proizvodnje. Iz gornjega sledi, da je osvojen program in proizvodnja dokaj obširna in zajema praktično vse tipe, ki jih potrebuje jugoslovansko tržišče. Omenili bi še, da se je pristopilo poleg proizvodnje strešnih ventilatorjev tudi k izdelavi priključnih elementov kot: samozaporne in dušilne lopute, elastični priključki ter jeklene podstavke. Da bi čim prej osvojili zastavljen plan proizvodnje je bilo potrebno v prvi fazi izdelati vse načrte, povezane z osvojitvijo domače proizvodnje v celoti. V tej zvezi so bile sprejete sledeče naloge: — takoj organizirati in pristopiti k izdelavi orodja povezanega z načrtovalno proizvodnjo, — zagotoviti strokovne kadre in potrebne proizvodne prostore, — organizirati osnovno strojno opremo v cilju čimprejšnje osvojitve lastne proizvodnje, — organizirati mrežo kooperantov, — pripraviti tržišče za plasiranje izdelkov za prodajo. Kljub velikim težavam nam je le uspelo v dokaj kratkem času premostiti določene težave, predvsem glede rešitve strokovnih kadrov, proizvodnih prostorov, kooperantov, dobave materiala, izdelave orodja, plasiranja izdelkov na tržišče itd. tako, da sedaj že lahko s ponosom gledamo na dosežene rezultate dela povezane z našo novo proizvodnjo. Sama proizvodnja ventilatorjev danes zaposluje 5 režijskih delavcev in 11 proizvodnih delavcev. Realizacija proizvodnje je mesečno cca 100 kom strešnih ventilatorjev s potrebnimi priključki, kar predstavlja 1,00.000 din realizacije tako, da proizvodnja teče ne glede na zgoraj navedene težave skladno s sprejetim planom proizvodnje za leto 1977. Omenili bi če, da so bili ventilatorji vseh tipov razstavljeni tudi na letošnjem specializiranem sejmu »INTERKLIMA 77« v Zagrebu. Glede na velik interes kupcev ni bojazni, da ne bi bila letošnja, kakor tudi bodoča načrtovana proizvodnja v celoti prodana. Prodaja in zanimanje za naše proizvode je predvsem poraslo zato, ker se naši ventilatorji glede na kvaliteto merijo predvsem zaradi boljše učinkovitosti, kvalitete in oblike z sličnimi proizvodi evropskih proizvajalcev. V perspektivi je predvideno v skladu s sprejetjem srednjeročnega plana TOZD, da se bo proizvodnja večala, kakor tudi asortima proizvodov tako, da se predvideva porast proizvodnje do leta 1980 na 6 milijard starih dinarjev. Iz zgoraj opisanega lahko ugotovimo, da so bili zadani načrti v zvezi s proizvodnjo v prvi fazi v celoti uresničeni, kar lahko v veliki meri pripišemo vsem tistim delavcem, ki so ne lglede na izobrazbo, kvalifikacije itd. žrtvovali vse svoje znanje in čas za postavitev čvrstih temeljev za sprejeti proizvodni program IMP TOZD-PMI Maribor. ANTON GRUDEN Strešni radialni ventilator tip SRH 315 Del nove cementarne Salonit Anhovo • ZAPIS IZ KOPRA Takole so se zbrali na zadnji posvet pred spuščanjem v pogon SALONIT ANHOVO VELIKAN SLOVENSKE GRADBENE INDUSTRIJE Čudovita in prelepa je Soška dolina, dejal bi, enkratno doživetje za popotnika, ki namenoma ali slučajno zaide v ta prelepi kotiček slovenske zemlje, ki tako samozavestno stoji kot branik naše zahodne meje. Doživetje in presenečenje obenem pa doživiš, ko pustiš za seboj Most na Soči in se ti na prvem ovinku odpre pogled na Anhovo. No, cilj mojega obiska je bilo pravzaprav gradbišče nove cementarne Anhovo oziroma to, kako se tu počutijo in dosegajo delovne uspehe delavci IMP. Dejal sem, delovne uspehe, kajti o kakšni počasnosti pri izvajanju del tu ni in ne more biti govora, pa naj gre to za gradbinca montažerja ali pleskarja, vse mora biti najbolj usklajeno. In ni čisto slučajno, da sem tu dobil naše najodgovornejše iz tehnične službe in projektante, ki so prisostvovali preizkusom oziroma tako imenovani »tlačni probi« komaj dograjenih napajalnih cevovodov za industrijsko vodo. Da ne bo zamere, tokrat sem želel obiskati tudi delavce drugih TOZD IMP in se z njimi pogovoriti o določenih Problemih predvsem delovnega značaja in problemih, ki neposredno vplivajo na počutje na delovnem mestu. Tako sem ujel v svoj objektiv skupino monterjev ljubljanske Elektromontaže. 1 Samo po sebi umevno je, da sem moral pri prihodu na gradbišče poiskati našega operativca Jožeta Peterle, ki je tu za naš TOZD »glavni« in nepretrgoma bdi nad deli in skrbi zlasti, da potekajo usklajeno faza za fazo, načrtno lako kot to zahteva investitor, ki je že na začetku gradnje *ega giganta predvidel postopno dograjevanje posameznih objektov in njihovo takojšnjo vključitev v proizvodnjo, zato tu ne more biti govora o kakšnih spodrsljajih, ki bi bodisi podaljšali rok gradnje ali celo zavili določeno proizvodnjo. Tov. Peterle mi je dejal, da je najbolje, da se o delovnih problemih pogovorim z delavci samimi. Poiskal sem vodilnega monterja tov. Vojka Paliska. Ni me čudilo, ko sem se mu predstavil in mi je dejal, da bom pač moral počakati nekaj časa, da svoje delo oprgvi, dodeli skupini nove delovne zadolžitve in šele potem, da bo čas za kramljanje o problemih, ki so skupnega pomena. Ta vmesni čas pa sem porabil za to. da sem poiskal monterje Elektromontaže. ki so montirali avtomatiko. Beseda je dala besedo in na koncu lahko zapišem, da osebni dohodki niso tako visoki, da jih ne bi mogli porabiti, da pa niso tudi nizki. Že bežen pogled pove, da je delovna disciplina na mestu in verjetno ni zgolj naključje, da sem vse dobil na delovnih mestih. Razgovor je še tekel o prehrani, ki si jo morajo sami iskati po okoliških »oštarijah«, kjer so baje cene na evropski ravni ne pa tudi količina obroka. Zaradi obsežnosti del zlasti sedaj pri finalizaciji, je veliko monterjev in drugih delavcev, ki si morajo poiskati prenočišče, zato je, pravijo delavci, ko prideš na gradbišče, prava muka preden si zagotoviš ustrezno prenočitveno »udobje«. Srečno sotrpini in že sem odhitel k skupini Vojka Paliska, ki je ravno takrat končala s preizkusom pri napajalnih napravah, ki peljejo po predoru od črpališča, ki je ob Soči, do razdelilnih mest v sami tovarni. Kratek oddih smo izkoristili za razgovor o problemih, ki se nanašajo na delo, počutje na delu, organiziranosti dela in dobave materiala na gradbišče ter druge osebne probleme, kot so: stanovanjsko vprašanje posameznika, krediti za gradnjo ali nakup stanovanj in ne nazadnje vprašanje osebnih dohodkov tako v sedanjem načinu nagrajevanja, kakor tudi v luči novega zakona o združenem delu, ki v svojem 129. členu jasno piše, kako je treba vrednotiti delovne dosežke. Vrednotenje dela ali plačilo za opravljeno delo doseže šele takrat svoj namen, če je pravično stimuliran predvsem tisti, ki skrbi in doseže kvaliteto dela, opravi predpisano količino v času, ki je za to določen. V vsaki skupini so zelo pridni, manj prizadevni in tudi tisti, ki niso tako uspešni. Zato bo treba v zakonskem roku najti oziroma določiti ustrezna merila za stimuliranje prav tistih, ki dosegajo boljše delovne rezultate, da bodo ostali videli, da je dobro biti nekoliko bolj prizadeven in delo opraviti kvalitetno ter do roka, ne glede na čas, pa če je to tudi nedelja popoldne. Stari pregovor pravi, več ljudi več ve in sleherno mnenje in predlog si je treba zabeležiti in ugotoviti, ali je v tisti misli kaj uporabnega. To navajam zato, ker smo v četrturnem razgovoru prišli do določenih zaključkov, ki bi jih težko sam formuliral. Tudi poglede na gospodarjenje v naši TOZD imajo delavci različne, večina pa se strinja s tem, da je treba poostriti delovno disciplino za vse strukture, ne glede, kdo kje je. Če kratko analiziram obisk v Anhovem in še druge razgovore po gradbiščih, ki sem jih imel na Goriškem, lahko sklepam oziroma nesporno ugotovim, da je treba veliko več delati z ljudmi, se seznanjati z njihovimi problemi in jih v okviru materialnih in drugih možnosti reševati z občutkom odgovornosti do kolektiva in družbe, katere celota in neločljivi del smo vsi. PETER ŽIGANTE Elektrovarilec Alojz Kastelic pri varjenju v tunelu OV je druga največja TOZD v IMP. Letos naj bi s 565 zaposlenimi in 78 učenci v gospodarstvu dosegli 200 milijonov celotnega dohodka, od tega 115 milijonov dohodka (po fakturirani realizaciji), oz. 103 milijone (po plačani realizaciji). Interno pa je njihov letošnji plan razdeljen takole: 64 milijonov voda, 236 milijonov ogrevanje — od tega 100 milijonov cevovodi. Ing. Zima: »V začetku smo delavcev smo organizirali montirali samo vodovodne in sami. Res je, da smo za to toplovodne instalacije. Za- potrošili določen denar in radi potreb tržišča in nepre- izgubili nekaj časa, vendar slanega razvoja tehnologije menimo, da moramo del pa smo prešli na montažo vodovodnih inštalaterjev vseh mogočih instalacij. Smo prekvalificirati, ker jih zadnja najstarejša TOZD v IMP z leta vse težje zaposlimo v vsemi predhodnimi stopnjami njihovem osnovnem pokli-razvoja.« cu.« — Zakaj? »Razlogov je več. Naša TOZD ni konkurenčna, ker so to dejavnost razvijala razna manjša podjetja. Uvajanje sanitarnih vozlov in sten pomeni 30—40 % manj dela na objektu v primerjavi s klasičnim načinom. Tudi ostale TOZD v IMP na tem področju nimajo kaj preveč Alojz Cergolj Ing. Jerneje: »Interni plan bomo verjetno že prihodnje leto prenesli tudi navzven in ga tako razdeljenega obravn-vali v okviru IMP. Predvsem se nam kažejo možnosti pri razvoju cevovodov. Kupili smo za takšna dela potrebno opremo, ki je v glavnem izdelana v Jugoslaviji. Organizirali smo varilsko-defekto-skopski oddelek in bomo snemanja, ki jih je za nas opravljal Inštitut za metalne konstrukcije, odslej oprav- ing. Anton Gima dela, enako tudi druga montažna podjetja v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato sta nam ostali le dve možnosti: iskanje dela na tujih tržiščih in prekvalifikacija delavcev, predvsem mlajših.« V dokaj hudi konkurenci naše TOZD iščejo nove načine dela, da bi bile čim cenejše in hitrejše. Ing. Jerneje: »V delavnici naj bi pripravljali hišne postaje, podpore za cevovode in še druge manjše ali večje elemente za montažo. Ko bomo zgradili nove prostore, bomo delo v delavnici lažje in bolje organizirali.« NOVI PROSTORI V ČRNUČAH ljali sami. Če bo šel razvoj v to Že nekaj časa se priprav-smer, bomo morali za defek- ljajo na gradnjo novih skla-toskopijo organizirati še eno diščnih in upravnih prostorov skupino. Prekvalifikacijo ter delavnice. Tako naj bi se Jože Požrl Klima, ki bo potem uporabljala njihove dosedanje prostore v Vojkovi ulici. SPREMENITI STARE NAVADE Težav pri vsakdanjih montažah ni malo. Projekti niso usklajeni. Štiri vrste instalacij je treba vgraditi, pa je največkrat dokončna rešitev prepuščena monterjem na zgradbi, da se dogovorijo, kje bo kdo naredil svoje, če hočejo delo opraviti. Marija Jamšek Ing. Jerneje: »Kljub za- končno vsi našli pod eno stre- konu 0 gradbeništvu pro-j10 jektna dokumentacija ni Ing.Zima: »Z novogradnjo najboljša. Predvidena je smo po našem planu pol leta v uvožena oprema, investitor zamudi. Temu so krivi admi- ne dobi soglasij in to pomeni nistrativni posegi izven IMP spreminjanje projektov. (za pridobitev lastninske .........■r.................. pravice je bilo potrebnih več kot trideset soglasij! — op. pisca). Parcela je pripadala številnim lastnikom in precej dela smo vložili, da smo postali lastniki zemlje. Sodelovali so samoupravni organi, gradbeni odbor, pomagala nam je tudi občina. Lokacijsko dovoljenje imamo, čez I | ker imamo z vsemi dobre poslovne odnose, pa bi jih Franc Repina radi ohranili.« — Koliko se vam je grad- Težave imamo tudi z dostavo n ja podražila? določene domače opreme. »Cena zemlje je določena Včasih zmanjka najosnov-in je ostala nespremenjena, nejših materialov. Industrija Povečala pa se je komunalna elementov pri nas ne sledi ureditev od 450 din na 750 evropskemu razvoju. In če din za kvadratni meter — pa zaškripa še organizacija v ni še gotovo, da ne bo ta cena TOZD, material ne pride še višja.« pravočasno na gradbišče. Za J. Brajer: »Končno se je le pripravljalne faze imamo premaknilo. Vsakokrat so me premalo ljudi, prav tako tudi delegati pred sejo DS spraše- za samo vodenje. Večkrat vali — bomo zidali ali ne.« spoznamo, da je zaradi nepo-Potreben denar bodo pri- polnih priprav izgubljenega spevali sami in pa TOZD precej časa na montaži. Pri delih, ki jih opravljamo že dalj časa, je problemov manj, tam, kjer šele začenjamo, pa mnogo več, kar je tudi razumljivo. Vedno znova ugotavljamo, da ni ljudi, ki bi preštudirali vse podrobnosti. In ne nazadnje je treba omeniti naše stare navade. Počasi se premika tudi tu. Velika večina se zaveda, da moramo iz dneva v dan drugače — bolje delati. Menim, da bi se morali znotraj IMP specializirati za posamezna dela — ker edino to daje možnost za boljše Slavko Žagar delo.« Uroš Gruden Srečujejo še številne naloge družbenopolitičnih organizacij. Informiranje bo treba izboljšati — jfolavci morajo biti obveščeni. Pri •zvrševanju teh nalog velikokrat Pletimo tudi na nerazumevanje.« •!. Požrl: »V delavnici imamo °glasno desko, kjer lahko prebe-remo, o čem sklepajo naši samoupravni organi in kaj se dogaja v TOZD.« Ing. Zima: »Morali bi imeti neko grupo, ki bi se ukvarjala z nepravilnostmi znotraj TOZD in bi bila vedno sposobna svetovati. Jpla bi tudi »desna roka« delavski Kontroli. Mišljenje, da so stro- rani — veliko podjetje pa tako neaktivno.« Ing. Zima: »Vsebinsko delegati ne delajo prav — ne obvla- * p TOZD OV je registrirna: — projektiranje vseh 1 strojnih instalacij v okviru sklenjenih pogodb Z ealizacij0 prevzetih del — izvajanje instalacij Vbodnih in sanitarnih naprav za vse vrste obje*, ’ montaža ogrevalnih naprav, energetskih cevo'1 v Za njzj(ei srednje in visoke tlake, plinskih ins1^1] s pripadajočimi napravami, montaža kotlov '™rovodov za vse vrste pritiska in industrijskih naPvv> montaža avtomatiza-cijskih naprav na področjuJfotne tehnike (regulacije, merilna tehnika, itd.) |l?otne izolacije vseh vrst — proizvodnjo montaz. efomentov — servisna služba za rCTirano dejavnost — varjenje, defektosk0-*0’ radiografijo J. Brajer: »Delavski svet ima veliko naloge in jo težko opravi. Bi pa imel manj dela, če bi vsi odbori »počistili« na svojih področjih. Večkrat bi morali posamezniki imeti pred očmi TOZD in ne samo sebe. Priznam, da se težko odpovemo česa, kar je zakoreninjeno globoko v nas. Več kot polovica delegatov je zelo aktivnih, na sejah DS postavljajo konstruktivna vprašanja. Želel bi, da bi naši delavci vse probleme reševali na demokratičen način. Tisti pa, ki vednonekaj kritizirajo, naj poleg svojega rednega delovnega časa vsaj petsto ur letno »žrtvujejo« še za samoupravljanje — pa bi potem rad slišal njihovo kritiko. Delegatom, ki smo jih izvolili, moramo zaupati. Jasno je, da na vsako sejo vsak delegat ne more priti, ker smo raztreseni po terenu. Mislim, da delegati dobro prenašajo informacije v sredino, ki jo zastopajo.« S. Žagar: »Sporazum o kadrovski politiki zavezuje vsako TOZD, da ustrezno uredi kadrovsko službo. Mi vedno ostanemo na pol poti — ko je treba delovna mesta zasesti, se pa postopek konča. Naš odnos do kadrovskih služb ilustrira podatek, da je bilo pri CKV zaposlenih že 1200 ljudi, v kadrovski službi pa dva! (ali pa da celotni IMP nima zaposlenega niti enega socialnega delavca — op. pisca), O nalogah kadrovske službe, od kadrovanja, preko informiranja, itd. ne bi govoril. Poleg tega se tu ^ado Bračko ^0vnjaki lahko ločeni od samoumevnega mehanizma, smo tudi 1 e davno pokopali.« Vph Priia,eli: »Nekateri se še Cdn° obnašajo kot pred 10 leti. vodilnega monterja samou-n.av'janje ne zanima, potem v^govj monterj marsikaj ne .do Tiste, ki aktivno sodeluje-tr’|® edajo z viška. Te delavce bo l ,“a počasi povprašati, kaj in , *.° — najbrž dobijo del OD I ' Za takšno delo, ki ga sedaj Po odrivajo v stran.« samoupravnih organih v vnem aktivno delajo več ali a"J vedno isti ljudje, zbn ^ruden: »Za delegacijo za sl rvzdruženega dela občinske o.Pscme lahko rečem, da je bila taleur' Pri sv°iem delu smo i vm ,C 1 na dve pomanjkljivosti: skim 1 morali sodelovati z delav-: Sijem^ozp)'11 slro*vanja in v fazo lakiranja. Obe fazi sta v takoimenovani tunelski izvedbi. V prvi fazi se predmeti pri višjih temperaturah in pritiskih razmastijo in fostatirajo, nato se izpirajo in posuše. Predmete nato preložimo na drug trak in jih v drugi fazi najprej lakiramo v posebni komori s temeljno barvo, jih delno posušimo in nato v drugi komori lakiramo po postopku »mokro na mokro«. Postopek je zaključen, ko lakirani predmeti približno pol ure potujejo skozi tunelsko peč. Ugotavljamo, da se je kvaliteta lakiranja v primerjavi s prejšnjimi postopki dvignila za več kot 100%. Ne smemo pa pozabiti vsaj še treh področij, na katerih lahko, v primerjavi s prejšnjim stanjem, ugotavljamo velik napredek. Najprej moramo seveda omeniti delovne pogoje, ki so sedaj za zaposlene v lakirnici neprimerno boljši. Glavna pridobitev na tem področju sta obe komori, v katerih delavci laki- Izdelki potujejo skozi dva tunela rajo. V teh komorah je koncentracija hlapov s posebnim sistemom prezračevanja in odplakovalnih vod zmanjšana na minimum. In tudi sicer je delo sedaj veliko lažje, kot je bilo prej. Nadalje naj omenim tudi izredno dobro požarno zavarovanje. Celotni sistem zavarovanja je prirejen tako, da je vsak požar pogašen v 10 sekundah. Tretje področje, ki ga nameravam omeniti so odpadne vode, ki so v zadnjem času povzročale toliko glavobola vsem, ki se zavzemajo za varstvo okolja in ki so povzročile tudi veliko gospodarsko škodo. Posebne naprave v lakirnici ob pretoku v zbiralnik sproti registrirajo stopnjo Ph (alkalnost oziroma kislost) vod in ob prekoračitvi dopustne meje sprožijo svetlobni zvočni signal. Predno pa odpadne vode iz rezervoarja, kjer se zbirajo, spustimo v kanalizacijo, jih še enkrat nevtraliziramo. Skušal sem delno pojasniti pomen nove lakirnice, v kateri sedaj lakiramo vse predmete serijske in velik del proizvodov individualne proizvodnje. Star način lakiranja uporabljamo samo še za izredno velike predmete individualne proizvodnje in pa v primeru, ko kupec želi lakiranje s kakšno posebno vrsto barve. Celoten postopek lakiranja v novi lakirnici je namreč prilagojen samo dvema odtenkoma barv. Naj na koncu omenim še to, da je celotna oprema lakirnice, razen naprav za čiščenje odpadnih vod in pištol za lakiranje, domače izdelave (SOP Krško). Prav tako pa za lakiranje uporabljamo izključno domače barve in lake tovarne Helios in pa kemikalije kemične tovarne Podnart. Delo v novi lakirnici je že v polnem teku. Seveda se še pojavljajo manjše pomanjkljivosti, ki pa jih strokovno dobro usposobljeni delavci v lakirnici sproti rešujejo. Vendar pa so vsi zaposleni v lakirnici mnenja, da je sedanje delo s prejšnjim neprimerljivo. Boljše namreč. fš OBISK NA RAZSTAVI »TITO« V BEOGRADU Dne 19. maja 1977 smo predstavniki političnih organizacij TOZD Elektromontaža obiskali v okviru 21. sejma tehnike v Beogradu razstavo posvečeno velikim letošnjim jubilejem. Bili smo prav na dan, ko si je le to ogledal predsednik Tito s spremstvom. Ob vhodu v halo III beograjskega sejma, kjer je bila razstava ob 40 letnici njegovega prihoda na čelo Partije, je bila množica obiskovalcev, predvsem pa seveda mladih. Vse nas je razstava izredno pritegnila zaradi obširnega in bogatega opusa Titove življenjske poti. Zanimivo je bilo prikazano njegovo predvojno revolucionarno delo, njegov prihod na čelo Partije, priprave za vstajo, veliko , ki so epopejo NOB in povojno graditev. Zadrževali smo se pri knjižnih c opisovali njegovo delo in življenje, še posebej pa pri njegovih delih. Zanimiva so bila tudi darila, ki jih je dobival ob raznih priložnostih. Vtis velikega človeka in državnika se zrcalijo v zanimivih fotografijah oz. panojih, ki prikazujejo njegovo pot miru, številna srečanja s tujimi državniki in njegov boj za uveljavljanje neuvrščenosti v svetu. Žal je bil čas vse prekratek, da bi si lahko natančneje ogledali vso bogato razstavljeno gradivo. Ob koncu smo se tudi vpisali v knjigo vtisov. Želja nas vseh, ki smo si to ogledali je bila, da bi vsaj del tega bil prikazan v drugih krajih naše domovine, da bi se seznanili predvsem mladi. S tem bi obujali spomine in se seznanjali z našo bogato zgodovino in življenjem tov. Tita. ANDREJA KORDIN OLJA IN GRAFIKE i i i \ V jedilnici v Vojkovi ulici je svoja dela razstavljal Ivan Lampret Slikati je začel že v osnovni šoli. Doslej je razbijal dvakrat v Ptuju, v TGA v Kidričevem, Sedaj prvič v Ljubljani. ‘Najbolje me privlači narava in pa rad portreti-znane politične osebnosti,« je pripovedoval, ■ sem ga za trenutek zmotil v vratarnici v Voj-°vi ulici. In to smo videli tudi na razstavi, kjer je Pokazal 10 olj in pet grafik in skoraj vse so poku-™ naši delavci. ‘Večino slik prodam, nekaj jih imam doma. Te {j®ne bodo nikoli naprodaj. Ker vse slike komple- 1 bn, mi to veže kar precej denarja.« , ^-aposlen je pri Varnosti in že več kot leto dni ^‘3 V \4orcilzrln ip Kil rtK /~»t\//“\rit\/i ’ Vojkovi ulici. Marsikdo je bil ob otvoritvi Zs*ave presenečen, saj je jedilnica postala v enutku čisto nekaj drugega. ‘Razstavljati tu ali pa v galeriji je velika razlika. tolik, or mi je znano, so delavci moja dela dobro Pfejeli. V galerije prihajajo kritiki, ljudje, ki 'hotnost gledajo z drugačnimi očmi. Zato je tudi galeriji ali pa v podjetju lahko zelo razli- L an Lampret na svojem delovnem mestu Razstavlja Ivan Lampret Je amater, ki je do določene stopnje prišel s trdnim delom in talentom. »Hodil sem v črkoslikarsko šolo v Mariboru, pa pozneje tega v Ljubljani nisem nadaljeval. V Ptuju mi je večkrat svetoval eden od akademskih slikarjev.« Slikanje mu je postalo konjiček. Naslika včasih tudi pet slik na mesec, včasih samo eno, včasih nobene, odvisno od razpoloženja. V naravi motive skicira v beležnico in jih potem prenese na platno v olju, velikokrat dela po spominu. Na tihem upa, da se mu bodo prihodnje leto le odprla vrata ljubljanske Male galerije, še prej pa so mu obljubili razstavni prostor v Bežigrajski galeriji. Oboje bi bilo za mladega slikarja veliko priznanje. Razstavo je organiziral IO osnovne organizacije sindikata TOZD Klima oz. njihov kulturni referent. Škoda edino, da je ne bodo videli tudi delavci drugih TOZD, ki imajo primerne jedilnice, a najbrž ne človeka, ki bi poskrbel za organizacijo oz. postavitev razstave. Ivan Lampret se je rodil v Ptuju. Deset let je bil zaposlen v Kidričevem, sedaj je varnostnik v Ljubljani. Z njim se srečujemo vsak dan v vratarnici v Vojkovi ulici. Pri slikanju mu želimo še veliko uspehov in upamo, da bomo še kdaj videli njegova dela. • TOZD DVIGALO MLADINSKA DELOVNA AKCIJA v Predsedstvo OO ZSMS IMP TOZD Dvigalo je na eni svojih sej sprejelo sklep o organiziranju več internih mladinskih delovnih akcij. Predlog programa delovnih akcij je bil soglasno potrjen na sestanku celotne OO. Po tem predlogu bomo mladi prevzeli skrb za očiščevanje okolice pri vseh obratih naše TOZD. Vsaka akcija bo imela po predlogu svojega vodjo, ki bo skrbel za povezavo del na akciji, ter za pridno in vestno delo. Na prvi akciji, ki je bila 26. maja 1977 v obratu Zadobrava, smo dokazali sebi in celotnemu kolektivu, da smo sposobni organizirati take in podobne akcije. Dokazali smo, da lahko za interese TOZD delamo tudi v svojem prostem času. Na akciji se nas je zbralo sicer majhno število, zato pa smo še z večjim elanom prijeli za delo. Akcija očiščevanja okolice obrata v Zadobravi, ki se je pričela ob 15. uri je bila zaključena ob 19. uri. Sam potek akcije je nekoliko motil dež, kar pa za nas ni bila ovira, da ne bi akcije uspešno zaključili. Med akcijo in po njej je bila organizirana malica za vse sodelujoče. Mladi, ki smo bili na delovni akcijifse zahvaljujemo tov. Grandovcu — vodji obrata in tov. Požarju — vozniku kamiona, za vsestransko pomoč pri izvedbi akcije. Predsedstvo OO ZSMS TOZD Dvigalo v Ena od Lampretovih grafik Vrstni red tekmovanj med TOZD - 1977 Vrstni red TOZD Kegljanje Streljanje Šah Mali nogomet Natilzhitenis Odbojka Balinanje Točke ^ 1. TEN 7 3 5 2 6 1 2 7 - 1 2. KLIMA 9 5 7 5 1 6 3 7 - . 1 3. EM 13 4 4 8 2 5 5 7 - 41 tj 4. EMI 5 6 1 14 - 2 - 5 - 28 f“: 5. TRAA 3 1 8 10 - — 6 5 - 28 R 6. IM 4 7 - 9 7 4 - 5 - 3l't 7. OV 2 10 - 12 8 - 1 5 - 33 el 8. EB 11 9 3 7 4 - - 5 - 34* 9. EANONIJA 1 - - 1 3 3 — 4-8 ja H O SKIE 6 12 6 13 - - — 4 - 37$ 11. DSSS 16 11 2 - 9 - - 4 - 38 bi 12. DVIGALO 12 - 10 11 5 — — 4 - 38 P 13. T10 - 8 - 3 - - 4 3-15 •14. LSL 14 2 - 6 - — — 3-22 15. BLISK 8 - - 4 10 — — 3 - 22. 16. ELK0 10 - 9 15 - - — 3 - 34 ^ 17. ZST 15 - - - - — — 1 - 1511 ‘r8 TOZD TEN ŽE TRETJIČ NAJUSPEŠNEJŠA Tudi letos so TOZD med seboj organizirale vrsto tekmovanj. Predvsem so bila zanimiva tista tekmovanja, v katerih nastopamo kot IMP tudi na drugih organiziranih tekmovanjih, kot so: ŠIG, občinska prvenstva in podobno. Vsa tekmovanja so bila zelo kvalitetna in dobro organizirana, le udeležba TOZD ni bila na vseh taka, kot bi si jo želeli. Nekaj neudeleženih ekip bi še lahko opravičilLtod&za večino neudeleženih ekip po panogah pa ne, saj vemo, da te so in še dobre, toda premalo je bilo osebne zainteresiranosti tekmovalcev kot tudi športnih referentov po TOZD. Ko bi se ti zavedali, da TOZD, ki organizira tekmovanje, izgubi veliko časa za organizacijo in vloži dosti truda, da bi se tekmovalci dobro počutili in spoznali med seboj, bi gotovo prih: na vsa tekmovanja, ki bi bila še zanimivejša. Kljub temu pa smo lahko zadovoljni, saj ugotavljamo vsako leto št nejšo udeležbo v športni rekreaciji,.pa tudi uspeh. Veliko k temu pripon.- I rejo sami poedinci, ki se zavedajo potrebe po vzdrževanju fizične kondicii človeka. Upamo, da ko se bodo sestali športni referenti TOZD in pripravili p gram za bodoče, kjer bodo zajete vse podrobnosti o obliki in načinu na; tekmovanj. Zato čimprej sestanek, da bo program čim boljši. _> > _■ ZO 58 >N S Ko bomo do proslave 30 letnice obstoja IMP pregledovali svoje delo in delali načrte za bodoče, je prav, da odkrijemo tudi druge dejavnosti izven proizvodnje, za katero moramo v naravi nabirati moči, da bomo potem lahko uspešno izvrševali svoje delovne naloge. Med take, recimo kar rekreacijske potrebe, prištevamo tudi planinarjenje. Okrog 3 % članov kolektiva se s tem ukvarja, kar pa je občutno premalo, zato je prav, da razširimo vrste planincev. V TOZD TRAA je od 400 zaposlenih le 8 do 10 aktivnih planincev. Nekdaj je bilo organiziranih nekaj skupinskih pohodov na Triglav, nekaj let tega ni. Tako se sedaj le posamezniki priključijo znanim »hribovcem«, kar številni pa ob razgovorih o gorah pokažejo svoje zanimanje, a ko pride čas za v gore — odpovedo, često z izgovorom na opremo, ki je nimajo. Vse to dokazuje, da je treba poiskati načine, kako pridobiti ljubitelje gora, kajti mnogim volje ne manjka, samo k njim je treba pravilno pristopiti. K dvigu obiskovalcev gora so pripravljeni pomagati prekaljeni planinci. Svojo ljubezen do gora posebno izkazujeta J. Korenčan in J. Kavčič, ki sta na gore spravila tudi številne otroke tam od 8 leta naprej, v zimskih vzponih na Stol, Snežnik, Porezen in še drugam sta dokazala, da se goram ne moreta odpovedati ne glede na letni čas. Samo časa, se pritožujeta, večkrat zmanjka, da bi pogosteje bila na strminah in vrhovih gora. Skoraj nič manj navdušena za gore nista Z. Nastran in J. Rus, ki si od vseh najbolj v gorah privošči hitrost in česte ponovitve, čeprav tudi s tekom. Tudi I. Rus, R. Kastelic, Primc, Igličar ostajajo zvesti goram. Letos bo posebno zimski vzpon na Porezen ostal v spominu J. Isteniču, ko je na strminah te gore rešil drseče dekle pred najtežjimi posledicami. To je dokaz, da planinec ne hodi v gore zaradi lastnega užitka, ampak je lahko še kako koristen, če se najde ob pravem času na mestih, kjer pomaga odpraviti nevarnosti. Torej so gore tudi mesta, kjer prihaja do izraza pomoč, tovarištvo in še druge vrline medčloveških odnosov. Tako lahko tudi avtor tega članka razloži marsikako dogodivščino v gorah, predvsem pa ostane zadovoljen nad tem, da je v nekaj letih spravil na planinske poti, predvsem na Triglav 47 mladih in tudi že starejših. Na osnovi tega pregleda bi planinci TOZD TRAA bili pripravljeni letos voditi skupine na naše lepe gore in bi s tem pripomogli k boljši povezavi med naravo in človekom, ki je danes še kako potrebna, da najde mirne kotičke za odmor, mir, lepoto in še za marsikaj koristnega. Tega se mi dobro zavedamo, zato ne bomo odrekli nasvet, pomoč tistim, ki bi radi v gore, kajti 3 % planincev v nekem kolektivu je odločno premalo, skupno lahko to povečamo na 10do20% če ne več, s tako »masovnostjo« bi se lepo vključili v proslave 30-letnice podjetja IMP. FRANC VODNIK ><( I EVIDENCA POLIZDELKOV NA RAČUNALNIKU “* Letos poteka četrto leto, odkar se v IMF obra-avajo vse spremembe v prometu polizdelkov j čunalniku IBM S-3. • prenosu obdelave polizdelkov na računalnik ■i pri oblikovanju datotek, ki so za obračun poliz-tikov neobhodno potrebne, nam je bil v veliko g tomoč že obstoječi šifrant polizdelkov. Tej šifri ko dodali še kontrolno številko, ki jo izračunamo 8 ^kombinacij devetmestne kode polizdelka. Tako 2_e pri obračunu polizdelkov na računalniku upo-Jblja desetmestna šifra za razpoznavanje poliz-3 tika. Kontrolno številko smo dodali zaradi , tanjšanja možnega števila napak pri zamenjavi od. Elemente, ki jih je obsegal že obstoječi ši-;ant polizdelkov, smo prevzeli v matično dato-„ eko polizdelkov. Poleg matične dototeke smo iMikovali tudi skladiščno datoteko, ki vsebuje 8 'odatke vseh tistih polizdelkov, ki so bili na zalogi Q Posameznem skladišču na začetku poslovnega leta, ali pa so se dejansko pojavili v prometu posameznega skladišča. Vse spremembe v zvezi s prometom polizdelkov spremljamo z obrazci, ki so logično povezani z ustreznimi vrstami kartic. Trenutno imamo 4 različne vrste kartic: VK 420 — dobavnica VK 430 — izdajnica VK 431 — prejemnica VK 432 — povratnica Enkrat mesečno, razne za TOZD TRAA dvakrat, obračunavamo v SOIS vse spremembe. V spominu, to je na magnetnih diskih, imamo shranjene cene polizdelkov, s katerimi množimo količinske spremembe in dobimo vrednosti sprememb. Ravno tako izračunavamo vrednost zalog posameznega skladišča. Izpisi, ki sledijo vsakemu obračunu, so naslednji: — poročilo o prejemu in izdaji polizdelkov — obračunski list vsakega dokumenta — lista zalog skladišča polizdelkov. Ob zaključku poslovnega leta pa na osnovi popisa stvarnega stanja polizdelkov na skladišču obračunamo tudi inventuro s količinskim in vrednostnim prikazom dejanskega in knjižnega stanja zalog in razlik v skladišču polizdelkov. Z obračunavanjem polizdelkov na računalniku, se je delo referentov v materialnih knjigovodstvih spremenilo. Vsa rutinska in masivna dela je prevzel računalnik, s tem pa ostaja več časa za nadzorovanje poslovanja. Z večanjem obsega poslovanja so se v SOIS pričeli pojavljati problemi v zvezi z zajemanjem podatkov. Obilici dokumentacije ob konicah smo se izognili s tem, da so nekatere TOZD nabavile svoje luknjače. Dokumenti se tako zluknjajo v TOZD, s tem pa odpade pot dokumentov iz TOZD v SOIS in nazaj. Nam dostavljajo samo luknjane kartice, ki so takoj obdelane, zato pa so tudi podatki bolj sveži. SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 5 Odslej bomo v vsaki številki Glasnika objavljali sklepe samoupravnih lfganov, in sicer: delavskega sveta podjetja in odborov delovne organizacije ter delavskih svetov TOZD. Zato prosimo, da zapisnike redno in pravočasno pošiljale tajniku samoupravnih organov. iS podjetja Lepi, ki sta jih na skupni seji z dne i. 06. > -7 SPREJELA DELAVSKI SVET PODJETJA •* IN ODBOR ZA GOSPODARJENJE IN 'VOJ IMP L Zapisnik zadnje seje DSP in zapisnik zadnje seje I -.MF se soglasno sprejmeta. . ’ .i,Člani DSP IMP z dvigom rok soglasno potrdijo jj n proizvodnje in prodaje za leto 1977. Poročilo o izvršitvi plana za 5 mesecev letošnjega je soglasno sprejme. Soglasno se sprejme sklep, da se odobri investicija 'OZD Elektrokovinar v višini 31.000.000 din po pednji finančni konstrukciji: j‘0% lastnih sredstev ™“0% Ljubljanska banka ^0% Mariborska banka Ptuj. 2' Soglasno se sprejme sklep, da se odobri investicija ij Tozd BLISK v predvideni vrednosti 29,000.000 Finančna konstrukcija je naslednja: tiO% lastnih sredstev I ^0% Ljubljanska banka podružnica Ljubljana 4 ^0% Ljubljanska banka podružnica Murska Sobota, ti- Soglasno je bil sprejet sklep, da se o investiciji |UZD SKIP, Dvigala, Kranjski gori ter upravni stavbi Mravlja na prihodnji seji DSP s tem, da se DSP preloži ?Pletna vrednost investicijskih del. za sestavo finančne konstrukcije je 1. julij 1977. j, ■ Člani DSP IMP soglasno sprejmejo poročilo tova-I® davnega direktorja o Iraku in s tem v zvezi še na-wč8dnje sklepe: • Člani DSP soglasno potrdijo 5-člansko komisijo — • '50vni odbor za organizacijo in izgradnjo gradbišča 0 L-6, ki bo posloval v Ljubljani z naslednjimi člani: M. Franc dipl. ing., Kosi Alojz mag. oec., Zavec ” gl dipl. oec.,Geršak Rudi dipl. ing., Krumpak Stanko. §L : Soglasno je bil potrjen tudi poslovni odbor, ki bo 0val za Beograd in v katerem ,bi bila od vsakega ™ ,=°dbenega partnerja po 2 člana. S strani IMP bi to Kru : Krumpak Stanko (namestnik Janez Stanovnik dipl. ti in Geršak Rudi dipl. ing. (namestnik Gomol Miran | lng.). .. DSP pooblašča poslovni odbor za izvajanje inve-\jlsL>h del v Iraku, da odloča o višini in dolžini vezave ev v banki. fdste •tile ^‘Janški banki najame garancija za avans v trajanju m mesecev in garancijo za dobro izvršitev dela v višini ti: Člani DSP so soglasno sprejeli sklep, da se pri 5 % v trajanju 54 mesecev in v višini 2 % za trajanje 24 mesecev. 12. Soglasno se sprejme sklep, da se IMP pod enakimi pogoji, kot je bil vključen v RTC Krvavec vključi tudi v interesno skupnost RTC Krvavec. Podpisnik je tovariš glavni direktor Stanko Krumpak. 13. Sprejme se poročilo o službenih potovanjih tovariša glavnega direktorja v letošnjem letu (poročilo je priloga k zapisniku). 14. Glede nakupa treh novih prostorov je bil sprejet sklep, da se s podpisom pogodbe počaka, dokler ne bo podana namembnost. Odbor za medsebojna razmerja SKLEPI 10. REDNE SEJE ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DO IMP, KI JE BILA DNE 16. 5. 1977 OB 10. URI V SEJNI SOBI POSLOVNE STAVBE IMP LJUBLJANA, TITOVA 37-III. 1. Sklep: Po obrazložitvi tovariša Černiča in po razpravi je odbor sklenil, da se vrednost ne spreminja in da predlog za delovno mesto vodja oddelka za prodajo proizvodov ostane na 656 točk, delovno mesto vodja oddelka prodaje storitev in vodja oddelka za izvedbo pa na 695 točk. Sklep je bil sprejet z enim proti glasom. 2. Sklep: Odbor predloga TOZD PMI Maribor glede analitične ocene delovnih "mest, ki so že sistemizirana in ocenjena, ne sprejme. 3. Sklep: a) vodja SOIS in vodja pravne službe se glede na ostala delovna mesta vodij služb ovrednoti z 675 točkami; b) delovni mestni direktor inženiringa in direktor plansko analitske službe se črtata iz predloga in se jima vrednost ne spreminja oziroma ne popravi; c) delovn i mesti samostojni referent za izvoz in samostojni referent za uvoz se združita v naziv samostpjni referent v zunanji trgovini s 484 točkami. 4. Sklep: Delovno mesto vodja oddelka nabave in maloprodaje se izenači po številu točk z delovnim mestom vodja nabavnega oddelka v TOZD s skupnim številom točk 518. Izenačijo se tudi vsi pogoji pod A, B, C in D. DS TOZD ZASTOPSTVA SKLEPI XXVI. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD ZASTOPSTVA, KI JE BILA 23. 5. 1977 OB 12. URI V PROSTORIH TOZD ZASTOPSTVA 1. Sklep: soglasno se potrdi predlog razpisne komisije, da se tovariš Čuk Julij imenuje za direktorja TOZD Zastopstva. Sklep stopi v veljavo takoj. 2. Sklep: Predlog, da se tov. Sluga Nuša izvoli v svet proizvajalcev in uporabnikov OE Centralna kuhinja in OE Počitniški domovi je bil soglasno sprejet. 3. Sklep: Soglasno se potrdi prenakazilo iz sklada skupne porabe din 5000 kot denarna podpora za nakup aparatur interni kliniki za intenzivno nego in kliniko srca v Ljubljani. 4. Sklep: Soglasno se potrdi osebna ocena za tov. Čuk Julija 18%. 5. Sklep: Nabavi se pisalni stroj v vrednosti cca. 15.000 din s tem, da se v Novi Sad izroči eden od pisalnih strojev, ki je v TOZD. DS TOZD Projektivni biro SKLEPI 16. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD PROJEKTIVNI BIRO, DNE 12. 5. 1977 OB 12. URI V PISARNI TOV. DIREKTORJA 1. Sklep: Zahtevi za varstvo pravic tov. Steblovnik Nade z dne 15. 4. 1977 se ne ugodi in se potrdi sklep odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Projektivni biro št. 472-77 z dne 13.4.1977 s tem, da ta glasi, da ji preneha lastnost delavca v združenem delu pri TOZD Projektivni biro z dnem, ko ji je vročen ta sklep delavskega sveta. 2. Sklep: Lapajne Zalki, Gregorc Nadi, Zupanc Srečku, Ogrin Francu, Založnik Jožetu, Perše Jožici, Štrucelj Alenki in Šalamon Nataši se za čas od 21.4. 1975 do 2 L 3. 1977 izplača razlika med OD, ki so ga prejemali in Nadaljevanje na 14. strani Nadaljevanje s 13. strani OD delovnega mesta risar obdelovalec, na katerega so bili razporejeni 21. 3. 1977. 3. Sklep: Delavski svet je potrdil bilanco za prvo trimesečje 1977. 4. Sklep: Za izvedbo adaptacije stavbe TOZD PB so izbrani naslednji izvajalci, s katerimi se sklene ustrezne pogodbe: — GP Univerzal za gradbena dela — TOZD OV IMP za strojne instalacije — TOZD Elektromontaža IMP za el. instalacije. 5. Sklep: Delavski svet je imenoval naslednjo komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu: — Goslar Primož, dipl. ing. — Gabrijel Stane, ing. — Kobal Franc, ing. — Jazbinšek Bojan — Hrvatin Jože, dipl. ing. Tovariša Goslar Primož, dipl. ing. in Hrvatin Jože, dipl. ing. sta obrazložila program uresničevanja ZZD, ki ga je DS potrdil. 6. Sklep: Delavski svet na podlagi dane informacije ne more zavzeti stališča v zvezi gradnje počitniškega doma v Kranjski gori in upravne stavbe IMP. Zato predlaga, da se najprej ugotovi znesek celotne investicije, vire financiranja in ključ delitve na TOZD, nakar bo lahko o tem odločal. 7. Sklep: Delavski svet na podlagi predložene obrazložitve investicije TOZD SK1P ne more dati soglasja, temveč želi še obrazložitev, koliko znaša investicija, iz kakšnih virov bo financirana in kaj pomeni za razvoj IMP, oziroma če je v skladu z njegovim razvojnim programom. 8. Sklep: Tovarišici Perko Fanči se odobri plačilo stroškov bivanja za čas 3-tedenskega zdravljenja v Zdravilišču Rogaška Slatina. 9. Sklep: Oddelek za razvoj oziroma ing. Gspan je zadolžen, da pregleda prospekte in kataloge, ki jih je tovariš Hudovernik prinesel iz strokovnega potovanja v ZDA in pripravi poročilo za naslednjo sejo delavskega sveta o uporabnosti le-tega v TOZD PB. 10. Sklep: Razpiše se prosto delovno mesto vodje splošno.-kadrovske službe (sekretar). DS TOZD LIVARNA SKLEPI 13. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA, KI JE BILA DNE 12. 4. 1977 OB 7. URI V TOZD LIVARNA 1. Sklep: Delegat v zboru združenega dela Sob Grosuplje, ki zastopa našo temeljno organizacijo, naj na zasedanju poroča o dosežkih temeljne organizacije v letu 1976 in naj obrazloži težave, ki so nastopile v zvezi s povečanjem izvoza, kakor tudi razloga za zmanjšani dohodek v tem letu. 2. Sklep: Spremeni in dopolni se samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in sicer znesek nadomestila za uporabo avtomobila (63. člen): — za avtomobile do 1000 cm din 1,80/km — za avtomobile nad 1000 cm din 2,00/km. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, kjer ni javnih prevoznih sredstev, pa se zviša od 0,50 din na O.^O din za prevoženi kilometer. Uporabnost sprememb velja od 1. -* 1977. 3. Sklep: IMP Ljubljana TOZD varna Ivančna gorica pristopi k financiranju študije upravičenosti gradnje livarne neželeznih kovin v višir i 17.000,00 din pri Inženiringu za gradnjo investicijskih objektov »SMELT«. 4. Sklep: 1. Delavski svet daje soglasje o odpisu razlike v višini 13.181,60DM, firmi AUTOCOMMERCE TOZD TRGOVINA, Ljubljana,Trdinova ul. 4, in sicer zaradi bremepisa od firme AUDI, Ingolstadt za bremepise: — št. 133-606490 za 1401 kom uničenih zavornih bobnov po inšpekcijskem poročilu št. 6380-76 v znesku DM 11.365,11 — št. 133-606178 za 284 kom uničenih diskov po inšpekc. poročilu št. 6270-76 v znesku DM 1798,50 — št. 135-606054 za 4 kom vrnjenih zavornih di-,skov, kjer so stroški vračila DM 17,90. 2. Poskrbeti je treba, da bo izmet čim manjši, zato je potrebno izboljšati tehnologijo. 3. Služba za vzdrževanje mora pravočasno poskrbeti za rezervne dele. 4. Poizkusiti je potrebno dobiti vodila od dobavitelja — firma »Universal«. 5. Ponovno je potrebno preveriti in poiskati vse možnosti, da se visok izmet za firmo »KOJO« odpravi in preveri še možnosti nadaljnjega sodelovanja glede na rentabilnost (prekiniti pogodbo). 5. Sklep: Spremeni se predlog za investicijska vlaganja v letu 1977 in se namesto formarskega avtomata DISAMATIC nabavi kupolno peč profila 800 mm ter spodnji del kupolne peči profila 600 mm z dopolnitvijo za mehanate postopek. Kupolna peč se nabavi pri podjetju Gostol Nova Gorica, za vrednost 1.088.600,00 din. Vsota v višini 544.300,00 se poravna takoj iz sredstev amortizacije za leto 1977, preostali znesek pa po pogodbi kreditira prodajalec, in sicer za dobo 5 let po 12 % obrestni meri. 6. Sklep: Ob izplačilu osebnih dohodkov v mesecu aprilu 1977, se vsem zaposlenim delavcem v TOZD Livarna Ivančna gorica, izplača poleg rednih osebnih dohodkov še 10 % akontacije gibljivega dela za prvo trimesečje 1977. Osnova je višina točk po analitični oceni določena v zadnji odločbi o osebnem dohodku delavca za 182 ur. 7. Sklep: Osvoji se informacija o sodelovanju med firmama IGM, Immendingen in IMP Ljubljana TOZD Livarna Ivančna gorica, na področju proizvodnje in prodaje klinastih ovalnih zasunov. Pooblasti se direktorja temeljne organizacije in strokovni kolegij, da vodi nadaljnje razgovore in pripravi ustrezno pogodbo o sodelovanju. 8. Sklep: Mendiževec Valentinu, direktorju TOZD, se določi osebna ocena v višini 20%, od 21. 3. 1977 dalje. 9. Sklep: V komisijo za pripravo programa in analize za izvajanje določb zakona o združenem delu v TOZD Livarna Ivančna gorica so imenovani: 1. Mendiževec Valentin — predsednik 2. Smolič Andreja — član 3. Kastelic Franc — član 4. Zaltelj Anton — član — 5. Sešek Marjan — član 6. Mersel Ignac — član 7. Rode Andrej — član 10. Sklep: Imenuje se komisija za pripravo predloga za podelitev nagrade »Louisa Adamiča« v letu 1977: — Sešek Marjan, predsednik — Kastelic Franc, član — Zaletelj Anton, član 11. Sklep: Ker v skladu skupne porabe ni na razpolago sredstev za ta namen, se vse prosilce o tem pismeno obvesti in vlogam ni mogoče ugoditi. 12. Sklep: Sprejme se informacijo o razporeditvi sredstev iz sklada skupne porabe. Delavski svet se načeloma strinja, da se eno stanovanje za potrebe delavcev temeljne organizacije kupi v Ljubljani. DS TOZD PMI Sklepi XI. redne seje delavskega sveta TOZD PMI Maribor, kije bila dne 13. 5. 1977 ob 10. uri v dvorani poslovne zgradbe TOZD PMI Maribor, Ljubljanska 9. 1. Sklep: Potrdi in sprejme se sporočilo vodje računovodskega sektorja o rezultatih poslovanja za prvo trimesečje 1977. 2. Sklep: 1. Delo v podaljšanjem delovnem času se priznava posameznim deloviščem le na podlagi predhodnega predloga tehničnega sektorja, kolikor pa je mogoče, naj se posamezne skupine pojačajo. 2. Takoj ukiniti delo v podaljšanem delovnem času v režijskih službah, z izjemo operative, vendar je tudi tukaj nadure znižali na minimum. 3. Upravičenost nadur mesečno ugotavlja in potrjuje Odbor za medsebojna razmerja, trimesečno pa je treba poročati o izvršenih nadurah delavskemu svetu. 3. Sklep: Glede pravic delavcev v zvezi potovanj, bivanja na terenu in nočnin se je strogo pridrževati do-ložb samoupravnega sporazuma, ki ureja ta vprašanja. Kolikor se ugotovi, da gre pri obračunu potnih stroškov, nočnin, kilometrin itd., za neopravičene zahteve, ali fal-zifikate, je uvesti proti kršilcem disciplinski postopek. 4. Sklep: Predložen plan investicij za leto 1977 v višini 11.219.130 din se sprejme in potrdi. Kolikor bi prišlo glede na našo obveznost do investicij skupnega pomena, je treba izvršiti v tej zvezi rebalans plana, ki ga je predložiti v potrditev delavskemu svetu. 5. Sklep: V komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v naši TOZD. ki bo sodelovala tudi pri izdelavi programa za izvajanje določb zakona o združenem delu v temeljni organizaciji, se imenujejo. Černič Konrad — predsednik, Ulčar Vladimir, direktor TOZD — član Kučej Roman, ing., predstavnik OOS — član Kerkez Milan, ing., predstavnik OOZK — član Gruden Anton, predstavnik OOZK — član Praprotnik Anton, KV delavec — član Muršič Franc, VK delavec — član Kožar Emilijan, ing., projektant — član Asi Vlado, KV delavec — član Flere Jožica, samostojni kalkulant — član 6. Sklep: Delavski svet podpira predlog, katerega tud' potrjuje v zvezi s sprostitvijo osebne ocene do višin6 20 % kot to določa samoupravni sporazum o osnovah *n merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Glede na dosežen uspeh, odnosno rezultat dela, se sklene, da se določi vrednost točke 1* din, kolikor bo skozi celo leto rezultat dohodka ugoden-Delavski svet nadalje sprejme sklep, da se potrdijo j£ novo uvedena delovna mesta, ki so bila na novo sistemi' zirana v DSSS in TOZD. Ostala predlagana delovna mesta se nanašajo že na delovna mesta, ki so že ocenjena in sistemizirana tf* predvsem tudi zasedena, so pa v večini v sklopu skupnii* služb, zato smatra delavski svet. da bi bilo v danem tre' nutku, ko so uspehi poslovanja dokaj neugodni in delav' cem ne bo izplačan stimulativni del na račun ostanka dohodka, neodgovorno obravnavati povečanje osno' osebnega dohodka za delavce v režiji. Poleg navedenega bi sprejetje povečanja postavk na predlagana delovna mesta porušilo dosedanje sorazmerje med delovnimi mesti ostalih služb in sektorje" Delavski svet smatra, da je možno glede na sprostite' osebne ocene vse delavce, ki zasedajo taka delovna mesta.stimulirati iz tega naslova. 7. Sklep: Pristopi se k podpisu samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih. Za pooblaščenca pom piša sporazuma se določi predsednika delavskega sveta tov. Černčič Konrada. 8. Sklep: Samoupravni sporazum o zaposlitvi delavcev v DDR se da v obravnavo s predlogom, da se ga p° končani obravnavi sprejme in potrdi. 9. Sklep: Forstner Ervinu, dipl. ing.,se podaljša mandat vršilca dolžnosti direktorja KPS do konca leta 197'- 10. Sklep: Odobrijo se komercialni krediti za sledeč/ objekte: — »Pionir« Novo mesto — za objekt Dolenjske Toplice kredit v višini 2.500.000 din na eno lej0 * 11% obrestno mero: — »Pionir« Krško — za obje/ Blok garsonjer kredit v višini 2.000.000 — na dve le,,z 7,5 % obrestno mero; — »Pionir« Novo mesto — l0' varna obutve kredit v višini 1.200.000 din na eno lej0 z 11% obrestno mero; — Samoupravna stanovanj*1 skupnost občine Ravne— stanovanjski bloki — kredi*' višini 260.000 din na eno leto z 8% obrestno me*0, 11. Sklep: Delavski svet IMP TOZD PMI Marib°r sklene, da se že v letu 1977 pristopi k zavarovalnici Triglav Maribor, s katero je treba skleniti v zvezi s ten1 tozadevne zavarovalne pogodbe. 12. Sklep: Potrdi se sklenjena pogodba med Ekonom skim centrom Maribor in »IMP« Ljubljana. TOZD Maribor, v zvezi izdelave naloge »Ugotavljanje pog°je' za ustanovitev delovn e organizacije IM P PMI Maribd okviru SOZD IMP Ljubljana. 13. Sklep: Direktorja TOZD tovariša Ulčar Vlam mirja se pooblasti za odobritev komercialnih reklam *1 višine 5000 din. 14. Sklep: Izdaja se soglasje za investicije »IMP' TOZD SKIP Ljubljana, predvidene po investicijske*^ planu izgradnje, s katerim je predvidena gradnja obra predelave poliestrskih smol v Kamniku pod Krimom 15. Sklep: V svete proizvajalcev in uporabnikov z obračunske enote TOZD Družbeni standard se imenU jejo kot predstavniki naše TOZD: — v ekonomsko enoto centralne kuhinje — Lah i'’0 — v ekonomsko enoto počitniških domov — Dik°' čič Marjeta — v ekonomsko enoto samski dom — Sagaj Bog°a ’ 16. Sklep: Potrdi se potovanje v zvezi projektiranja i objekt IHZ v Berlinu za grupo šestih projektantov z-dobo enega meseca v Avstriji na Dunaju. . Potrdi se potovanje ing. Topolovca na Madžarsko Budimpešto v zvezi ponudbe za izvajanje projekta*1 3 4 skih del hotela v Budimpešti. . Potrdi se potovanje v. d. direktorja KPS Forstn ^ Ervina, dipl. ing., v Zahodno Nemčijo — Oberhaustm zvezi urejevanja tehničnih vprašanj povezanih s k lamo Šiška, kakor tudi potovanja v Lohmer Zahocm Nemčija v zvezi nabave črpalk za gradbišče v Mal6 Lošinju. J Potovanja, ki so vezana na izvajanje del v DDR,P° juje direktor TOZD. 1 1 1 1 1 P 1 ti z O li e n a ) l i. c a h a i v 13 l' /. a i- i- :a 0 i- 1 c r z z z ;a v o- >r r rt iv 41 rv li' jo P« ■rt ita ni' U' an I'" irt n za >v nv ief nv ot' ert itr PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI V MESECIJMAJU 1977 Tozd »Klima«, Ljubljana: Kotnik Radivoj, NK — skl. del. — Pom. Usenik Radko, Viš. SD — sam. ref. za kooper. Žnidarič Ludvik, NS — samost, skl. Žižič Petrašin, SSD — vodja montaže Tavčar Irena, NSD — administr. Kornhauzer Adela, NSD — administr. Škrabec Janez, KV — ključ. Sablič Boško, PU — spec. varil. Salamon Franc, SSD — pom. projekt. Islajimovič Miro, PK — pom. ključ. Galjot Marko, PDM — pom. sklad. Mesojedec Janko, KV — monter TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljublja- na: Devčič Ivan, mont. del. Krese Peter, varilec Pajtler Adolf, monter Jamšek Marija 11, strojep. Perša Stanislav, spec. monter Uršič Boris, monter Bore Damjan, monter Tozd »SKIP«, Ljubljana: Andeselič Dragan, PK varilec Vizjak Ernest, KV ključavničar Dimitrijevič Dragan, KV pom. sklad. Skubic Mirko, NK pom. plastikar Ramovž Nada, NS teh. risar Krajnc Alojz, KV ključavničar Bešič A dem, PK spec. varilec Črešnik Marjan, NK pom. plastikar Grahek Ljuba, KV tehnični admin. Bešič Mirsad, PK spec. varilec TOZD »TRAA«, Ljubljana: Abe Franc, VK strugar Fiolič Marjan, stroj, tehnik Mardjetko Mijo, KV strugar Slapnik Stane, samos. razv. Glamočan Ervin, pom. strugar Franko Zvone, KV orodjar ^OZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Ervačanin Vojislav, KV monter Kvakan Vladimir, KV monter Janežič Melanija, NSU admin. Rojs Ivan, VS vod. odd. za raz. trž. Lednik Franc, VS sam. prod. ref. Rupnik Alojz, KV ključ. Kovač Marija. NSU, teh. ris. Jemenšek Silvestei, SSU, detajlist Hušidič Ratka, snažilka Blažič Slobodanka, snažilka Hojnik Miroslav, KV monter TOZD »TEN«, Ljubljana: Uran Demetrij, vodja razv. odd. Sili Borut, pom. umerjevalec Erjavec Boris, učenec za poki. ključ. T°ZD »Dvigalo«, Ljubljana: Torbica Slobodan, monter TOZD »Zastopstva«, Ljubljana: Vujič Nikola, vodja montaže kom-P'eks. obj. z **in Todor, vodja montaž. ^OZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Gregorič Janko, dipl. ing., projek-ant-koordinator ZAHVALA Ob izgubi očeta se najlepše zahva-Uujem vsem sodelavcem in osnovni ®rganizaciji sindikata TOZD OV za "arovano cvetje in izraze sožalja. SLAVKO ŽAGAR Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Mikanovič Sadeta, odm. referent Sazanov Oleg, sam. ref. za invest. izgradnjo TOZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor: Rudi Boris, SS kalkulant Kržan Ivan, SS vodja montaže Zorko Matilda, NS strojepiska Marinič Albert, PK voznik viličarja Herman Aleksander, VS sam. prod. ref. Cimerman Miran, KV monter Toplak Marjan, NK pom. monter Kohek Branko, KV monter Toplak Ivan, NK mont. delavec Žel Maksimiljan, ing., VŠ vodja montaž TOZD »Projekt-montaža«, Koper: Benčič Olivijo, NK delavec Pečar Marino, KV delavec Gec Silva, KV delavec Božič Ermeiindo, NK delavec Dukič Dobrivoje. KV delavec Pegan Damijan, KV delavec Hederič Ladislav, KV delavec Furlanič Igor, KV delavec TOZD »TlO«, Idrija: Bračko Otmar, VŠ delavec Lapanje Ernesta, SS adm. ref. Brus Ivan, PK spec. ključ. Katarič Slavko, NK pom. ličar Lapajne Janko, VŠ razvijalec Kosmač Igor, KV ključ. Medved Vincenc,, PK pom. sklad. Bajec Anton, KV ključ. Bončina Marijan, KV ključ. Jereb Emil, KV ključ. Vončina Stojan, KV ključ. TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Podobnik Alojz, SSD — delavec Miglič Branko, NK — delavec Blatnik Jože, NK — delavec Majer Marjan, NK — delavec Janežič Alojzija, NSD — delavec Košak Ciril, NK — delavec Srdarev Ester, SSD — delavec Primc Alojz, KV — delavec Muhič Ciril, KV — delavec Hrlovič lzet, KV — delavec Šušteršič Jože, NK — delavec Košiček Branko, NK — delavec Kocjan Anton, NK — delavec Škufca Anton. NK — delavec Rogač Jože, NK — delavec Blatnik Martin, NK — delavec Erbida Albin, NK — delavec Škufca Silvo, NK — delavec TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Meznarič Janez. dipl. ing. elektroteh. Brumen Zdravko, KV obrat, elekt. Milošič Anton, KV ključ. Bukvič Andrej. KV mont. ogr. nap. Mlakar Franc, KV ključ. Frčeč Albert, KV ključ. Galun Vlado, KV klepar Zemljarič Konrad, KV ključ. Kranjc Stanislav, KV ključ TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Malešič Martin, KV delavec Solar Edvin. KV delavec Gašpar Jože, KV delavec Vukanič Koloman, NKV delavec Lepoša Emil, NKV delavec Raduha Ciril, KV delavec Vogrinčič Jože. NKV delavec Horvat Branko. NKV delavec Zver Stanko, KV delavec Fišer Ljubomir, VS delavec Franko Albert, KV delavec Srez Vinko. NK delavec ODŠLI V MESECU MAJU 1977 TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Lani Anton, na lastno željo TOZD »Klima«, Ljubljana: Žurga Milan, sporazumno Petrič Dušana, podala odpoved Sever Mladen, razv. uč pog. Matušin Jože, razv. uč. pog. Osojnik Drago, v JLA Carič Zvonko, podal odpoved Hederič Ladislav, sporazumno Vadija Ivan, v JLA Friščič Josip, v JLA Škrabe ing. Nevenka, sporaz. Kotnik Radivoj, na željo del. v preisk. dobi TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana: Florjane Božo, sporaz. Bosak Marjan, v JLA Baša Ludvik, v JLA Zupančič Andrej, v JLA Ajdič Jože, v JLA Šušteršič Peter, v JLA Hočevar Ivan, v JLA Špenko Štefan, v JLA Štefanič Janez, v JLA Uršič Janez, na ž. del. Žeželj Dragutin, na ž. del. TOZD »SKIP«, Ljubljana: Povše Janez, sporaz. Košir Vera, sporaz. TOZD »TRAA«, Ljubljana: Dovč Tomaž, odp. del. Bošnjakovič Osman, v JLA Loborec Andrej, odp. del. Bergant Lado, odp. del. Vujanič Dušan, odp. del. Kuž el Tomaž. odp. del. Abe Franc. odp. del. v poizk. dobi TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana: Janežič Marko, na ž. del. Korošec Cveto, v JLA Furman Marko, v JLA Vrbnjak Ludvik, v JLA Pust Jože, v JLA Kline Dominik, v JLA Gantar Filip, v JLA Udovič Darko, v JLA Makar Zvonko, v JLA Horvat Vjekoslav, v JLA Cvajnar Bojan, v JLA Kavka Drago, v JLA Kvakan Vladimir, v JLA Slapar Silvo, v JLA Ervačanin Vojislav, v JLA Krevs Milan, v JLA Barbulevič Velika, samov. Debenec Bojan, izp. za KV Erklavec Andrej, izp. za KV Lorger Edi, izp. za KV Kvakan Vladimir, izp. za KV TOZD »TEN«, Ljubljana: Matjašec Martin, prem. v TOZD Panonija Raduha Ciril, prem. v TOZD Panonija Grad Franci, v JLA Judnič Jože, v JLA Volčini Branko, v JLA TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Štrucelj Alenka, sporaz. Kočar Andrej, neg. oc. v poizk. dobi TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana: Gašperin Bogo, sporaz. Štrukelj Zdravko, sporaz. Nikolovski Julijana, sporaz. Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Uran Demetrij, dipl. ing. v TOZD TEN Avšič Olga, na lastno željo Gregorič Janko, dipl. ing., prem. v TOZD Proj. biro T OZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor: Šimunič Nikola, odpoved del. , Kolbl Slavko, v JLA Ivančič Anton, v JLA _ Kšela Aleksander, v JLA Ritonja Vincenc, v JLA Medved Milan, v JLA , Trinkaus Franc, v JLA ( Kocbek Bojan, v JLA Brglez Anton, v JLA Auer Marjan, v JLA Muršec Jožef, spor. i TOZD »Projekt-montaža«, Koper: Vodopija Sergij, na 1. željo Petrovič Zlatko, na last. željo Kaluža Marija, na last. željo Herman Aleksander, na last. željo odš. k IMP Maribor , Smerdu Emil, na last. željo Križman Jože, na last. željo "i TOZD »TIO«, Idrija: *, Primožič Dušan, v JLA Bajt Branko, v JLA Srečkovič Milorad, samovoljno TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Jefim Milan, sporaz. ,. Murn Anton, sporaz. Rogelj Frančiška, sporaz. Hrovat Ivan, samov, Šemrov Anton, samov. Černigoj Rajko, sporaz. Longar Ludvik, sporaz. Murn Rudi 11., sporaz. Dekan Alojz, sporaz. TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Kokol Martin, na 1. željo Zavratnik Milko, v JLA Cimerman Janez, v JLA TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Bohar Franc, prek. v posk. dobi Škerget Slavko, izključen Horvat Branko, posk. doba Koder Bojan, v JLA Kočar Leopold, v JLA Kozar Ladislav, inv. upok. Tijanič Vučina, v JLA t Fujs Geza, posk. doba Gobar Andrej, v JLA Muršič Viljem, samov. Hladilni stolp, ki je obratoval na sejmu Del našega razstavnega prostora. V ospredju črpalke TOZD TRAA, v oza dju izdelki TOZD TIO INTERKLIMA 77 Od6. do 10. junija je bil v Zagrebu 4. mednarodni sejem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije pod enotnim imenom Interkiima 77. Na 12.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora je svoje izdelke razstavilo 280 razstavljavcev iz 16 držav. Sejem si je ogledalo 40.000 obiskovalcev. Omeniti je še treba, da je sejem organiziran v letu varstva človekovega oko- lja, kar mu daje še večjo pomembnost. Od naših TOZD so v Zagrebu na Interklimi razstavljale: Klima, TRAA, PMI, TIO in SKIP. Naj omenimo nekaj novosti: Klima je pokazala sistem higienik, napravo za povratek toplote, PMI strešne ventilatorje, TIO sanitarni blok Simpleks, TRAA črpalke in avtomatiko, SKIP pa plastične posode. Naš razstavni prostor si je ogledalo 1500 obiskovalcev. Od tega smo ji*1 400 anketirali. Po oceni prireditelja je bil naš razstavni prostor eden od naj* zanimivejših, da smo bili strokovno dobro pripravljeni in imeli dovolj pr°' spektov. Ob otvoritvi so si naše izdelkev spremstvu glavnega direktorja tov. Krum-paka ogledali: tov. Zora Tomič, predsednica zveznega komiteja za zdrav-stveno varstvo, tov. Čičin Šain, predsednik Gospodarske zbornice SRH i* tov. Vlado Juričič, glavni direktor zagrebškega velesejma. Po izjavah na velesejmu lahko pričakujemo v prihodnje tudi večje zanima-nje za naše izdelke pri projektantih, gradbincih, montažerjih in trgovcih' T. Štrus ] Sanitarni blok Simplex — izdelan TOZD TIO