> Stev, 279, — - - • • Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Aiiikega 5t 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se požillFio uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejramajo 'n rokopisi se ne vračajd. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij tista .Edinost*. — Tfak tiskarne .Edinosti' vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AaiSkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave fitev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ..........• za td mesec«....... za nedeljsko Izdajo ca calo leto ....... za pot leta................. t Trstu, v soboto, 7. oktobra 1916, _Letnik XII. Poiamesrte Številke .EftlnosU* se prodajaj* a rliMlf«* mita rele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoatl ene ko!oae£ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlij* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .....................mm po 20 virv Oglasi v" tekstu Usta do pet vrst........K 20.—» vsaka nadaljna vrsta........2.-^ Matt oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje ss izključno le upravi .Edinosti1 — Plaća in toli se v Trstx Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FraiičIJki Aatikefa it 20. — P o ttn »hranit nični račun št 841. Ml Pregled najnovejših tio*otfKo«. ltaiiianska boNifo.j # 1 DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno s© razglaša:1 Italijanska bojišča. — Na Krasu že neti dan neprestan močan italijanski topovski in minovški ogenj proti našim postojankam in ozadju. Pehotni napadi so se Izjalovili. Na Tirolskem v fleinnski dolmi živahen sovražni topovski in minovški ogenj. Pehotni napadi odbiti. Ruska bojišča. — V Karpatih nič novega. Pri Bohorodčanih ruski napadni poizkus zavrnjen. Med Narajovko in Zlato Lipo ter med železnicama iz Brodov in Zborovega v Lvov močni sovražni napadi odbiti. Južno Manajovega naš uspeh. V Voliniji splošno mir. Romunska bojišča. — Ponoven romunski poraz na Sedmograškem v slnškem odseku. 43 topov in 222 mož zajetih. Nas napad v homorondskem okolišu in vzhodno Madžaroša napreduje. Uspešni leta1T ski napadi severno Donave. V Dobrudži sovražni napadi odbiti. Albansko-macecfonska bojišča. — Ob Vojuši nič bojev. Bolgarji so se na levem krilu Strume nemoteno umeknili iz nekaterih' najnamaknjenejših krajev. Zapadna bojišča. —"Srditi boji med Ancro in Sommo se nadaljujejo. Angleški in francoski napadi odbiti. Južno Ancre znatnejši topovski boji. Turška bojišča. — V Perziji so se Bah-tijari dvignili v sveto vojno proti Rusom in zavzeli Ispahan. Pri Bedjaru.Rusi odbiti. Drugače nič posebnega. Razno. — Kabinetna kriza na Grškem še ni rešena. Z naših boliš*. Dunaj, 5. okt. Po zadnjih poročilih bolgarskega generalnega štaba se zdi romunski poraz ob Donavi veliko večji, kot se je pa moglo misliti po prvih kratkih poročilih. Slo je za dobro premišljeno sovražno podjetje, ki je bilo naperjeno za hrbet bolgarsko-nemške dobruške armade. Prvo romunsko napđdno krdelo je tvorila 15 bataljonov močna divizija, ki se je ustanovila na južnem bregu Donave. Nadaljne znatne moči so pa Romuni še porinili k Donavi potem, ko se je posrečil prehod prvega krdela. Ko so pa naši monitorji razdrli pontonski most, je sovražnik opustil svoj namen, da bi spravil čez Donavo še one svoje moči. ki jih je imel zbrane na se-vernefh bregu reke. Protinapad bolgarskih čet, ki so koncentrično prihajale iz Ruščuka in Tutrakana, je dal še neprepe-Ijanim romunskim četam povod za demonstrativna prepeljevalna podjetja, da bi razbremenile na južnem bregu v kritičen položaj zašle tovariše, kar se ie pa ponesrečilo. Velik del tako na drugih mestih uporabljenega prep>elievalnega in mostnega materijala je bilo izgubljenega za divizijo, ki je stala na južnem bregu, tako da so le nekateri nje deli mogli zopet priti na severni breg reke. Večji del se ie umeknil od Rahovega proti vzhodu in le tu naletel na bolgarske kolone, ki so prihaiale iz Tutrakana. Romunsko divizijo je treba smatrati za uničeno. Velika zasluga na tem lepem uspehu gre našemu podonavskemu brodovju, ki je z razdejanjem po številnih baterijah varovanega pontonskega mostu ustvarilo predpogoj za posrečenje bolgarske akcije. Bitka pri Fogarašu se tudi še nadalje razvija nam v prid. Različno od bitek v Voliniji in ob Sommi je to bitka kretenj-ske vojne. Levo krilo druge romunske armade je vrženo nazaj skoraj za 30 kilometrov. Med Bekoktenom in okolišem severovzhodno Henndorfa stoječe središče armade se je s svojim notranjim krilom tudi začelo umikati. Na kraški planoti se vrši nova velikanska borba. Novi dalekonosni topovi francoskega proizvoda ojačuiejo že nekaj časa težko italijansko artiljeriio. ki ie bila tudi že doslej na soški fronti v veliki premoči. Ti topovi so že v zaditji kraški bitki, v kateri so Italijani porabiti poldrug milijon krogel], omogočili sovražniku, da ie razširil svoje artiljerijske metode. Doslej je ogenj svojih težkih kalibrov razdeljeval v peklenskem ognju na postojanke same in v trenutku, ko je začela napadati njegova pehota, na one kraje in pota za postojankami, kjer je slutil zbrane ali korakajoče rezerve. Pri kraški bitki ta dvojni ogeni že ni bil več strogo ločen, temveč se je peklenski ogenj počasi pomikal naprej. Nad postojankami samimi se je izpreminjal v minovški ogenj. Preden pa je začel delovati peklenski ogenj in minovke, so pa že začeli streljati najnovejši najtežji sovražni topovi in sicer so streljali kolikor mogoče daleč za fronto. Skušali so namreč zadevati naša poveljniška mesta, da bi jih tako ločili od čet in onemogočiti vodstvo bitke. Dasi-ravno se je sovražni artiljeriji večkrat posrečilo pretrgati telefonske in brzojavke napeljave, vendar ni mogla razrahljati zveze med vodstvom in prednjo črto, ker se je tudi mislilo na to in ukrenilo vse potrebno. 6. okt. 1916. Italijansko bojišče. — Na kraški planoti močni italijanski topovski in minovški ogeni proti našim postojankam in ozadju neprestano traja že peti dan. V popoldanskih urah ie sovražnik poizkusil več pehotnih napadov, ki so se pa povsod popolnoma Izjalovili v našem koncentričnem artilerijskem ognju. Na fronti v fleimskl dolini sovražnik posamezne pododseke živahno obstreljuje s topovi in minovkami. V colbriconskem okolišu zastavljen sovražni napad se ni razvil v našem ognju. Na nekem vrhu severno Pellegrhiske doline smo zavrnili več napadov aiplnskega bataljona. Namestnik načelnika generafr.ega štaba: pl. Hofer, fml. Ustanovitelj alpincev u*«t!. LUGANO, 6. (Kor.) Generalni pioročnik v p., diuseppe Perruchetti, ki je še v zadnjem času deloval kot svetovalec ar-madnega vodstva in vojaškopolitični nisa-telj, je umrl. Perruchetti je bil ustanovitelj zbora alpincev._ Ruska haliSča. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. okt. 1916. Rusko bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: Zavrnili smo ruski napadni poizkus pri Bohorodčanih. Drugače nič dogodkov, — Princa Leopolda Bav. fronta: Sovražnik je včeraj ponovno poizkušal prodreti našo fronto med Narajovko in Zlato Lipo. Proti štirim močnim napadom ruskih mas so hrabre čete do zadnje vzdržale svoje poslanke in zajele SIS mož. Tudi pri fedhm-Ermoilljevi armadi se ie Izjalovilo pet sovražnih napadov proti postojankam jugovzhodno Ja&jonovega ob stanovitnosti braniteljev. Posrečeno podjetje južno Manajovega je dovedlo ao zavzetja ruske predpostolaii-ke. V Voliniii, kjer ie po srditih bojih Ž. in 4. oktobra spimtao nAs}al mir, je bil gladko zavrnjeni osamljen nafKd v okolišu KIs|e-lina. Skupni plen v teh botfb znaša 6 častnikov, 622 mož in 8 strojnih pušek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veilki glavni stan. 6. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Na bojni fronti zapadno Lučka je utrujeni nasprotnik včeraj miroval. Zadnje dpi je bilo tu za)eiih 6 častnikov, 622 mož in 8 strojnih "ušek. Med železniškima progama iz Brodov In Ž^orovega v Lvov je bojno delovanje oživelo. Močnemu sovražneniu ©•*•«•! so sledili ponovni Krepki napodi, ki so pri Visockem* Dub ju in Žarkovem raztvadli že v ognju, pri Batkovem (ob Seretu) pa biii odbiti s svežim protinapadom nemških bataljonov. Zajeli smo 3 častnike 120 mož. Na Bothmerjevl fronti so Ru-tf zopet pričeli boj na obeh straneh Zlate Line. Nemške, avstro-ogrske in turške čete so s svojo žilavo vztrajnostjo vsaki-krat zlomile večkrat obnovljeni naskok. P4a posameznih mestih vdrlega sovražnika smo takoj zopet vrgli in je poleg velikih krvavih izgub Še izgubil 510 ujetnikov in 8 strojnih pušek. Postojanko smo vzdržali popolnoma. — Fronta nadvojvode Karla: V okolišu Bohorodčanov (ob Bistrici Solotvinski) je bil slabejši ruski sunek brez uspeha. V Karpatih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Nemški cesar na vzhodni fronti. BEROLIN, 5. (Kor.) Cesar je odšel na vzhodno fronto k Četam generalnega polkovnika pl. Linsingena, proti katerim je naperjen glavni ruski napad. »Tem-ps« o bojih na ruski fronti. BERN, 5. (Kor.) »Temps« piše v vojaški razpravi o položaju na ruski fronti: V severnem delu fronte vztrajajo Rusi v defenzivi. Veliko resnejši so boji južno Pripjeta, ki se posebno pri Lucku, Vladi-mirju Volinskem in ob Zlati Lipi bijejo zelo trdovratno. V zadnjem okolišu so Nemci dovedli znatna ojačenja. Izid tamošnje bitke bo zelo pomemben. Romunska bojišča. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Avstr j-ogrske in nemške čete generala pehote pl. Falkenhayna so napadle sovražnika v utrjeni postojanki ob zapadnem rohu gozda duhov in ga popolnoma porazile. Kot plen je ostalo v rokah napadalcev 28 poljskih topov, 2 težka topa in 13 pehotnih topov. Ujeta sta bila 2 častnika in 220 mož. Tudi dalje severno v homorondskem okolišu in vzhodno Magyarosa i-spešno napreduje naš napad, tekom katerega smo ujeli 2 častnika in 202 moža. Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. okt 1916. Sedmograško bojišče. — Romun ie bil včeraj ponovno poražen.' V gyorgenjskem odseku so avstro-ogrske čete vrgle Romune Iz njihovih postojank jugozapadno Libanfalve, zavrnile dalje proti jugu na Bdkeški glavi napade in zopet osvojile ob cesti Magyaros—Parajd 3. oktobra izgubljeno postojanko. Zajele so nad 200 mož. Zvezne čete so pod vrhovnim poveljstvom generala pl. Falken-hayna po srečnih bolfli pri Repsu (Kohalo-mu) in Krihahni (Kiraljhalmi) porinile sovražnika čez tiomorod in Aluto. Trdovratno branjeno postojanko v sinškem odseku so vzele z naskokom. Več sto mož je ujetih In zaplenjena 2 težka, 28 poljskih in 13 pehotnih lopov. Sovražnik se umika skozi Gozd duhov. Zasledujemo ga. Balkansko bojišče. — Macken-s eno v a annadna skupina: Iz naknadno došlih poročil izhaja, da se je le delu pri Rahovem čez DonaVo prešlih romunskih čet posrečilo rešiti na severni breg reke, dočim pa je ostanek, bežeč proti vzhodu, naletel na zvezne čete, ki so prihajale iz Tutrakana, in |e bil uničujoče poražen. Tudi včeraj ponavljani sovražni napadi vzhodno železoice Karaorman Cobadinu so se zopet izjalovili Zrakoplov in letalci so napadli z bombami železniške naprave in četne tabore severno Donave. Prvi generalni kvartirmojster; pl. Luderidorn. Romunsko bojevanje. DUNAJ, 6. (Kor.) \z vojnega tiskovnega stana se poroča: Ujetniki 11. romunskega pešpolka izpovedujejo, da so prejeli od svojega povelika Angeleska u-kaz, da naj ranjene avstro-ogrske vojake, ki jih ujamejo, umore brez izjeme. Moštvo tega polka je povsod« ropalo in plenilo. Ker se baje dogaja, da s0 rttstf Vojaki smatrali romunske za a#atro>-©grsfee in jih obstreljevali, so po izpovedi ujetnikov dobili Romuni ukaz, da si kot znak v svrho spoznanja s stoni Ru§av pritrdijo bele knpe na čepico- V več slue^fih se je ugotovilo, da so Romuni domače kmete Emske narodnosti prisilili, d^ so se v obleki s pušHo priključili romuu- Četam in s temi borili proti našim vojakom. Take kmete uporabljajo Romuni tudi brez strelnega orožja kot pred-straie in jih poače, da morajo v slučaju, če jih ujamejo, izpovedati, da so samo iz radovednosti stan tamkaj, da bi opazovali boje. Angleški glas o položaju na romunski fronti. LONDON, 5. (Kor.) »Daily Chraniclc« piše v uvodnem članku: Senzacijonalni sovražni uspehi na severni in južni romunski fronti sno dali nekatčrim opazovalcem povod za pripombo, da so bili fnanj Nemci kot pa zavezniki presenečeni po vstopu Romunske v vojno. Priznati je treba, da so Nemci pokazali veliko spretnost in £Qergijo napram tej novi nemarnosti na Balkanu. Pobočnik romunskega kralja na Angleškem. LUGANO, 6. (Kor.) Kakor poročajo italijanski listi, je krilni pobočnik romunskega kralja, divizijski general George-scu, v posebni misiji dospel v London. Imel je že nekaj pogovorov z nekaterimi člani vlade in ga je tudi kralj sprejel v avdijenet. _ Albasisko - maced©^° sko boiiite. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojuši nič bojnega delovanja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Na levem bregu Strume stoječe bolgarske čete so v noči na 5. oktobra izpraznile nekaj najdalje nama-knjenih krajev, ne da bi »ih bil motil sovražnik. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Zapadna beisšča* BEROLIN, 6. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Artiljerijska bitka med Ancro In Sommo se je srdito nadaljevala. Po treh jutranjih angleških izjalovljenih napadih tik vzhodno Ancre so se imeli živahni boil z ročnimi granatami, ki so trajali vse do večera. Med Morva-lom in Bouchavesnesom so popoldne napadle močne francoske sile. Ćete generalov pl. Boehna in pl. Garnierja so sunek krvavo zavrnile, med Fregicourtom in Bouchavesnesom po hudem boju moža proti možu. Posebno sta se odlikovala pešpolka št. 155 in 186. Južno so strelni boji od časa do Časa znatno porasti!. Prvi generalni kvartirmojster:-pl. Ludendorff. Angleška potrebuje vojakov. ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Načelnik generalnega angleškega štaba, Robertson, je izjavil včeraj na nekem zborovanju v Lincolnu, da čas za mir še ni prišel. Pripravljeni moramo biti na nadaljevanje vojne za neko dobo, katere dolgost se še ne da preceniti. Boj do konca je geslo. (Odobravanje.) Splošno vojaško dolžnost smo sprejeli v teoriji Sedaj moramo to načelo izvesti v praksi. Storili smo veliko in mislim, da storimo še več. Sedaj potrebujemo več moštva. Potrebujemo vsakega moža, ki se more pogrešati. Naloga vlade je, da se ravna po tem. — Vladna komisija je sporočila v včeraj objavljeni spomenici, da je nujno treba novega moštva za armado in munjcHske tovarne. Žalneva se omejitev oprostitev vojaške službe na najskrajnejše in enakomerna izvedba nadobave^ za službo sposobnih ljudi v tovarnah. Število sedanjih opfoščence-v znaša 400.000, tako da je mogoče iz njfh hitro pokriti potrebo moštva za armado in izdelavo municije. Ža sedaj se potrebuje 200.000 mož. Angleške izgube. LONDON, 5. (Kor.) Seznama izgub, izdana 4. in 5. oktobra, vsebujeta imena 116 častnikov (22 padlih) in 2223 mož, oz. 196 častnikov (63 padlih) in 2627 mož. Portugalska odstopa zaplenjene nemške ladje Angleški. BERN, 5. (Kor.) »Temps« javlja iz Lizbone: Prošli mesec je bilo 15 zaplenjenih nemških ladij danih v najem angleški vjadi. ___ Turika boilšča. CARIGRAD, 5. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja. Perzijska fronta. — Opirajoč se na zmagovito osvobojevalno operacijo cesarskih turških čet v Perziji, so perzijski B^htijari vstali na sveto vojno orotl Rusom in mesto Ispahan osvobodili sovražnika. Mnogoštevilne, nekaj tedniv se vršeče ruske naskoke na kraj Bedjar (110 km sverozj«>adno Hamadaaa) smo pocolnoma odbiff In odločilno poraženi sovražnik ie pobegnil. Neglede na mnogoštevilne izgube mrtvih, ki smo jih zadali sovražniku, sipo mu odvzeli tudi veliko municije, orožja in drugega vojnega materijala. Ruski napadi na Kjanire (30 km severno Rcvardusa) so se končali s sovražnim porazom. Ruse. smo vrsrli. Na kavkaski fronti v splošnem le praske, pri čemer smo ujeli nekaj mož. Na levem krilu smo odbili ruski nanad. Egiptovska fronta. — Trije sovražni letalci so se 2. oktobr* javili nad ti Arišem in so skušali metati bombe, a so jih naši obrambni topovi prisilili, da so ?abegnili. Eno letalo Je bilo poškodovano. Na ostalih frontah nič pomembnega. Vf&đns sovražna porast. DUNAJ, 6. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana se -poroča: Italijansko uradno poročilo, 4. oktobra. — Na vsej fronti artiljerijsko delovanje. Sovražne baterije so bile zelo delavne v goriškem in kraškem odseku. V travinjolski dolini je sovražnik po živahni artiljerijski pripravi večkrat srdito napadel eno naših na vrhovih južnih .pobočij se nahajajočih postojank. Povsod smo ga odbili s težkimi izgubami. Na južnem pobočju Coibricona so naši izvršili silovite protinapade in posrečilo se jI i ii ie, da so pridobili iznova tal v smeri proti vrhu, imenovanemu »Col-bricon Piccolo«. Sovražni letalci so metali bombe aia Tržič in druge manjše kraje ob dolnji Soči. Eden mrtev, eden ranjen. Naše letalsko brodovje je z uspehom bombardiralo nabrežinsko železniško postajo. — Balkansko bojišče: Naše kolone so v hitrih pohodih korakale od I e-pelenija v Argirokastro in ga zasedle. Naš oddelek sc je pomeknil proti Delvisiu in ga zavzel. Povsod je prebivalstvo slovesno sprejemalo naše vojake in mornarje. Rusko uradno poročilo. 4. oktobra. — V okoiišu zapadno Bub-novega, pri Šelvovem in Koritmci se nadaljuje srditi boj. Ob*Ccnjovki in ravno-tako ob izviru Zlate Lipe sovražnik srdito brani svoje postojanke. Na ostali fronti mestoma artiljerijski in pehotni ogenj. Na dobruški fronti so ruske to-povke na Donavi obstreljevale desno bolgarsko krilo pri Radovem in na hribu Cernavodji. Naše prodiranje v okolišu Radovo—Cobadinu—Perveli se nadaljuje. Romunsko uradno poročilo. 2. oktobra. — Severna in severozapa-dna fronta: Boji v Gorgenjskem in Har-gitskem pogorju trajajo dalje. Zajeli smo štiri strojne puške tet U častnikov in 5i»l> mož. — Južna fronta: Naše čete so med Ruščukom in Tutrakanom prestopile Donavo. V Dobrudži smo napadli na vsej fronti ter porinili nazaj sovražno središče in desno krilo. 3. oktobra. — Severozapadrra fronta:,; Tekom bojev v Gorgenjskem in Hargit-skem pogorju smo zajeli tri častnike in 300 mož ter vojni materijal. Tekom svojega umikanja proti Caineniju so naše čete v alutski dolini zajele 300 mož in 5 strojnih pušek. Sedaj izvajajo v goratem svetu na desnem bregu Alute protinapade. V jinški dolini je sovražnik srdito napadel v okolišu gore Obrace pri Petrošenju in je uporabljal zadušujoče pline. Napade smo odbili. Pavno tako smo odbili napade pri OrŠovl. Na južni fronti in v Dobrudži smo nadalje silovito napadali. Na vsej fronti so se sovražniki srdito upirali, a 12 Ministrska kriza. MILAN, 5. (Kor.) Kakor poroča »Scco-loa izjavlja list »Histia«, da vzroki od j u-stitve kabineta, kakor so navedeni v ura-' dni objavi, niso resnični, temveč je ostavko povzročilo dejstvo, da kralj ni hotel priznati stališča kabineta, ki je priporočal poseg v vojno. ATENE, 5. (Havas. — Kor.) Kralj Konstantin se bo jutri posvetoval s političnimi ličnostmi in predsedniki kasacijskega dvora. Glavno mesto in province so popolnoma mirne. Neprestano potujejo mornariški častniki na Kreto, da se priključajo narodnemu gibanju. Čete narodnoobrambnega odbora. SOLUN, 5. (Havas. — Kor.) »Nea Hel-las« javlja, da čete odbora za narodno obrambo štejejo sedaj 16.000 mož. Uvedba pisemske cenzure. ATENE, 5. (Reuter. — Kor.) Zavezniki so uvedli pisemsko cenzuro. i' Izpremembe v ruski vladi. LONDON, 5. (Kar.) Kakor javlja Reu-terjev urad, je na Ruskem vsled imenovanja Protopopovega za ministra notranjih stvari pričakovati važnih izprememb v ministrstvu. Ime liberalnega predsednika dume, Rodzjanka, se imenuje v zvezi s popolnitvijo nekega visokega uruda. Doslej te vesti uradno še niso potrjene. PARIZ, 5. (Kor.) Agenciju Havas javlja iz Aten 4. t. m. zvečer: Kralj še nikomur ni poveril sestave kabineta. Misli se na možnost narodnega kabineta. Di-mitrakopulos je izjavil zastopniku Reu-terjevega urada, da bi odklonil sestavo političnega kabineta. Poudarjal je potrebo popolne svobode dejanja za deželo. Angleška nota nevtralcem v stvari pod vodnikov. FRANKOBROD OB MENU, 5. (Kor.) Iz Kodanja poročajo 4. t. m.: Popoldanski listi objavljajo vest iz Londona, da je angleška vlada nekim nevtralnim vladam izročila noto, katere glavna zahteva ie, da se podvodnikom vzame vse varstvo mednarodnega prava v nevtralnih vodah in pristaniščih.__ Ministrska kriza na Japonskem. TOKIO, 3. (Reuter. — Kor.) Grof Tc-rauči je dobil nalog, da sestavi nov kabinet. Sprejel je nalog, a je zahteval nekaj dni pomisleka. Sprava med Rooseveltom in Taftovi. ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Nieu\v Rotterdamsche Courant« javlja iz \Vashing-tena: Kakor poroča neka brzojavka iz Zedinjenih držav, je prišlo v Union Le-ague Clubu do končne sprave med Rooseveltom in Taftom. Ločitev zakona v carski rodbini. LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Car je potrdil ločitev zakona velike kneginje Olge Aleksandro vne in vojvode Petra Oldenburškega. Cesar za sedmograške begunce. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Cesar je v podporo sedmograškim beguncem daroval 100.000 K iz svojih zasebnih sredstev. Velik parnik potopljen. LONDON, 5. (Kor.) Uradno se naznanja, da je po vladi najeti, družbi Cunard pripadajoči parnik »Eranconia« (18.150 ton) včeraj bil v Sredozemskem morju potopljen po sovražnem pod vodniku. Parnik ni imel čet na krovu. Dvanajst mož posadke se pogreša, 302 sta bila rešena. K vprašanju sklicanja državnega zbora piše v »Neuosterreičhische Korrespou-denz« neki češki politik med drugim: »Naj že sodimo o vrednosti ali nevrednosti parlamentarizma, kakor tudi državne ustave, tako ali tako, vendar treba že s skupno-monarhiškega stališča in tudi z ozirom na pariteto obeli državnih polovic stremiti po sklicanju avstrijskega državnega zbora. Če že ne iz drugega razloga, pa v svrho izvolitve novih mandatarjev v avstrijsko delegacijo. Da bi skupni državni ministri prišli pred ogrsko - hrvatsko zbornico, jo popolnoma izkltučeno. Kajti to bi bilo omajan je državne enotnosti, prvi in najznamc-niteji korak do personalne unije, v katero slovanski narodi monarhije ne morejo nik- Stran H. „EDINOST" štev. 279. V Trstu, dne 7. oktobra 1916. dar privoliti.« Posebno opozarjamo na ji as t ('p no pasažo, ker pritrja tudi našemu nazoru. Tu je rečeno: »Na drugi strani bi se ob sklicanju avstrijskega državnega zbora vse siisnke brez razlike narodnosti držalen stališča, naj se ne jemlje ozira na nič drugega, nego na zahtevo našega sedanjega težkega časa, da se ne sme zgoditi ničesar, kar bi moglo ovirati monarhijo v nje odporni sili proti vnanjim sovražnikom v nje borbi za končno zmago. Z besedami Palackega, da bi Avstrijo morali ustvariti, če bi je ne bilo, na umu, hočejo vsi proizvajajoči sloji češkega naroda že iz narodnih ražlogov ohranitev, ali tudi obnovitev habsburške države ter so danes, kakor v minolosti, na podlagi narodne enakopravnosti pripravljeni za nemško-češki sporazum. »Psihologično razpoloženje za to je dano v češkem narodu. Naj nemški »Nationalverband« razume ta zgodovinski moment in tudi vlada naj pospešuje spravna ptfgajanja. Pod temi av-spicijami bi se mogla potem avstrijska poslanska zbornica mirno sestati v 4—6 tednih.« Kot politično pikanterijo naj navedemo tu, da so se privrženci glasovitega nem-ško-radikalnega gromovnika Wolfa izrekli — proti sklicanju državnega zbora, torej za absolutizem. Takov je njihov toliko razkričavani liberalizem! Za svobodo, da, za ekscesivno svobodo bi bili pač, ako bi jo uživali le oni sami in nihče drugi. Ko bi bila stvar taka. da bi bila parlamentarna tribuna zaprta in nedostopna drugim, potem bi že kričali po sklicanju .parlamenta. Ker pa vedo, da bi v avstrijskem državnem zboru prihajali do besede in veljave tudi drugi, pa so za to, naj vrag vzame vse tiste svobodnostne garancije, ki jih nudi ustavno življenje!! Tisti znani rek pravi, da kralj naj bo le absoluten, ce dela to, kar hočemo mi. Gromovniki VVolfovega kova pa bi bili za ustavno svobodo, če bi bili ob njej — oni absolutisti! — Dobro jim je povedala »Arbeiter Zeitung«: »Ko bo kdaj možno govoriti o vseh teh stvareh, hočemo to stališče gospodov radikalcev dobro osvetliti. Na to naj gospoda računajo! Značilno za te ljudi je, da radikalci nastopajo za nedotakljivost absolutizma v trenotku, ko so členi gospodske zbornice z največio jasnostjo predložili grofu Sturgkhu zahtevo po sklicanju državnega zbora!« — Ta moment smo te dni parkrat naglašali tudi mi.____ Europe samomor. V politični vesti pod naslovom »Zanimiva polemika o možnosti miru« smo omenili te dni članek pod naslovom »Samomor Evrope«, ki ga je princ Aleksander Hohenlohe priobčil v »Neue Zurcher Zeitung« in ki je dal povoda zanimivi polemiki o možnosti in potrebi miru. Ker sodimo, da bo naše čitatelje zanimalo, kako sodi ta odlični diplomat o vprašanju, ki je danes na srcu milijonom ljudi, naj podamo tu nekoliko izvadkov. Princ pravi najprej: »Danes govoriti o miru, posredovanju in intervenciji med vojskujočimi, je .naravnost otročje. Napravljati konec temu ubijanju narodov, bi bilo isto, kakor če bi se kdo postavil pred železniški vlak, hoteč ga ustaviti. No, vkljub temu ne smemo molčati, kajti, kdor bi hotel mirno gledati to zistematičuo pripravljanje za samomor Evrope, ta nima srca, niti vesti.« Nadaljcvaje pravi, da se mora delati za mir, ker vsak dan, vsako uro more rešiti pred smrtjo mnogo mladih in čvrstih življenj. Mari življenje teh stotisočev m vredno, da se enkrat opusti staroverska etiketa zahtevajoča, da mora biti poprej eden vržen ob tla, da se more vojna tudi diplomatskim potom proglasiti kot končano. Ta običaj je mogel mnogo veljati nekdaj, ah za današnji čas in sedanjo vojno m vec primeren. Starinska mirovna tehnika se ne da porabiti za sedanjo vojno, kajti vsak razumen človek mora biti na jasnem o tem, da na koncu te vojne ne more biti ne Izrecnega zmagovalca, ne premaganca, da se ta volna ne more končati s popolnim uničenjem ene ali druge vojskujočih se strank, čeprav bi ugajal tak konec ljudem, ki sanjajo o uničenju Anglije in o razširjenju Nemčije od Labe pa do Ekvatorja. Take fantastične nade se ne izpolnijo nikdar. Cim je temu tako, se mora sedanja vojna zaključiti ali s kompromisom, ali pa s pogubo vseh vojskujočih. Je-li potemtakem otročje, ali smešno, ako se išče sredstvo, da se izognemo tej katastrofi, dokler je še čas za to? Da, slednjič, pri vseh vojskujočih se narodih brez izjeme obstoji želja po miru — seveda po »častnem miru«, — je tako gotovo, da je škoda izgubljati vsako P O P L i S T _EK Njegov las. Roman. Iz angleškega. — • Tamarini mehki svetlo rjavi lasje so bili le za spoznanje svetlejši kot niegovi. Popolnoma prepričana ni bila, toda zdelo se ji je, da so oči sive. Rada bi ga bila vprašala marsikaj, pa se je premagala. Hipoma pa se je okrenil in ji pogledal naravnost v lice. Prej je gledal nepremično tia po morju. Te nenadne kretnje bi mogle popolnoma zbegati človeka, posebno če bi, kot ravno Tamara. proučeval poteze v njegovem obrazu. — Kaj vas je vendar za ves svet napotilo. da ste prišia k sfingi? — je vprašal. V Tamari se je začela oglašati jeza. Niti zaključek, ki je bil v tem vprašanju, niti način, kakor je bilo izgovorjeno, se nista mogla imenovati laskava. — Najbrž sem hotela šteti kamne, iz katerih je narejena! — je odgovorila. — Da se reši to tehnično vprašanje, jc seveda treba ponoči iti tjakaj. besedo o tem. Časten pa bi bil vsak mir. ki bi ga danes sklenile vojskujoče stranke. Vse vojske so se borile brezprimerno hrabro; vse so dokazale junaštvo, vztrajnost in stalnost, kakor do sedaj še ni beležila zgodovina. Ali se more njihova slava povečati. ali more biti mir častneji, ako bi žrtvovali še milijone ljudi, ako bi se še cele vrste vasi in mest vzravnale z zemljo, ako bi bilo še več dežel opustošenih, in ako bi se dolgovi, ki bodo obremenjaJi cele generacije, še povečali za nekoliko milijard in bi to dovedlo morda do bankrota Evrope?! In dotlej naj bi še nadalje vojevali? Princ Hohenlohe zastopa dalje mnenje, naj bi papež in predsednik Zjedinjenih držav, ki sta najprimerneja za to, delovala pri velevJastih za mir. Ako se jima to posreči, bosta slavljena v zgodovini kot največja junaka. In na ta izvajanja, ki z vsako besedo ovajajo blago dušo, plemenito mišljenje in zdravo pamet, se je oglasil v istem švicarskem listu odmev, ki je hreščeče kon-trastiral z željo in svarilom princa Hohenlohe ja: z njega apelom na plemenitost src in računajočo pamet. Člankar je prišel z rekriir.inacijami na škodo Nemčije,- ki jih je — tudi če bi bile stvarno opravičene, kar pa niso bile — globoko obžalovati radi cilja, po katerem hrepeni vsa Evropa, radi tistih visokih idealov človekoljubja, ki jih tako pretresljivo naglaša princ Hohenlohe. in tistih koristi kulture in civilizacije, ki jih mora obvarovati edino le časten mir, ki odpravi zopet pregraje med narodi in jih zopet zbliža za skupno delo za blagor vsega človeštva. _ Zn ustetnculjsnje poljedelski Kolonij za uojne invalide u Istri. POZIV. Istrani! Mi, ki smo v svojih rojstnih krajih, v svojih hišah, v sredi svojih rodbin, vsako uro v strahu in vztrepeta-joče duše v skrbeh radi usode naših vojakov, sorodnikov in nesorodnikov, borite -Ijev na raznih bojiščih v obrambo naše ogrožene domovine; mi, ki — oddaljen'" od neštevilnih nevarnosti, zavratnosti sovražnikov, trpljenja in strahot usiljene nam vojne — hrepenimo, da bi zopet videli drage svojce, ne moremo ostali brezbrižni ob misli na invalidnost, katere žrtev je postalo nemalo naših sodežela-nov, moramo jim marveč bratski preskrbeti možnost dostojne ekzistence — in to ne v manji meri, nego so storili to v drugih pokrajinah države za lastne so-deželane. Nočemo biti priče prizora, da bi gledaii, kako naši sodeželani pohabljeni stegajo roko, proseč miloščine, gladni in ponižani, marveč hočemo, hvaležni za njihove žrtve na oltar domovine, poskrbeti, da jim bomo blažili njihovo nesrečo. Uvažujoč deistvo, da prebivalstvo Istre, in torej tudi hrabri Istrani, vračajoči se z bojišča, pripadajo po pretežnem delu poljedelskemu sloju, se nam zdi bolj nego kdaj umestno, da ustanovimo poljedelske kolonije po Istri, In to tem bolj, ker se nam primerna zemljišča lahko dado na razpolaga V teh poljedelskih kolonijah si bodo invalidi in njih rodbine mogli dostojno preskrbljati kruha in primernega dela, odmerjenega po njihovih fizičnih močeh. Istrani! Pospešujte in podpirajte drage volje in velikodušno to človekoljubno in patrijotično namero! Vsakdo, brez razlike narodnosti in stanu, naj izdatno in z vnemo sodeluje na ustanovljanju poljedelskih kolonij v Istri, kajti s tem si pridobi velikih zaslug za siromake in trpeče človeštvo. Prispevke bo pošiljati deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču. Sklad, ki se ustanovi, bo služil v pokritje stroškov za zgradbo in uredbo potrebnih poljedelskih poslopij, po običaju kolenskih hiš, hlevov, itd., ter za nabavo poljedelskega orodja, živine itd. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre. Predsednik: Lasciac. Domale vesti. »EDINOST« izide v nedeljo na štirih straneh z najnovejšimi brzojavnimi poročili, raznimi političnimi in gospodarskimi članki ter drugim splošnozanimivlm gradivom, nedeljskim podlistkom itd. Goriški deželni glavar in italijanska o-čitanja. C. kr. korespondečna urad nam Knez se je posmeial----Ta smeh je bil skoraj nalezljiv, tako veselo se je glasil. Tamara je trepetala; sama bi ne mogla reči, zakaj. Pogovor je postal splošen. Miliicent se je s svojimi bistrimi pripombami vmešavala v pogovor. Morje da se je zelo pomirilo, da bi se torpj mogli udeležiti večerje. Čula da je, da se na krovu nahaja ciganska godba, v medkrovu, da bi bilo prijetno, ko bi nekoliko zaigrala. Tamara se j-e jezila zaradi načina, kako je knez pritrjeval vsem tem vsakdanjostim njene prijateljice in jo še nadkri-ljeval z najljubeznivejšo vljudnostjo, ne da bi ga bil izdal tudi najmanjši trzljaj ustnic. Ko se je slučajno srečal z njenim pogledom, se je hipoma posmejal In ji po-šepetal: — Kako popolna žena! Vse je na pravem mestu! V najlepših trenutkih bi vzela v roko nogavico, da jo plete dalje, in vsako leto bi svojega soproga osrečila z otrokom! Ce bom mogel najti še kako tako ženo, se oženim žnjo. Tamara se je grozno jezila. Zamerjala i mu je^ da se tako roga Millicenti, in je bila ogorčena zaradi njegovih igrazov. je sporočil, da v Trstu izhajajoče glasiio goriškega dežeinega glavarja, msgr. dr. Faiduttija, »L'Eo del Litorale«, doznava , iz Švice, da je milanski »Gorriere della Sera« objavi« naslednjo vest: »Zloglasni msgr. Faidutti, ki zatajuje svojo domov1-no in je v vzhodni Furlaniji postal trdo vraten preganjalec vseh onih, ki so kazali italijanski čut, ima svoj očetovski dom v vasi Scrutto v občini San Leonardo pri Vidmu. Sedaj je dala tamošnja občinska uprava javni svet pred njegovo hišo zravnati in urediti, da je nastal nov trg. Ta trg se je imenoval »Piazza BattistL — K tej vesti pripominja »L'Eco del Litorale«: Deželni glavar goriški je pač res rojen v obmejnem kraju San Leonardo, toda pred letom 1866., torej v času, ko je bil kraj še avstrijski. Potemtakem ni zatajil svoje domovine, temveč je ostal Avstrijec, kot je bil rojen. Nasprotno pa je pri izdajalcu domovine Baitistiju. Ta mali krajevni dogodek kaže le, kako osovraženi so v Italiji najboljši možje italijanskega rodu, če žive v Avstriji in delajo za Avstrijo, in kako so se izprevrgli nazori o dobrem in zlem v oni zaslepljeni deželi. »Piazza Battisti« v Scruttu pa je vengar v nevarnosti, da postane ke-daj »Piazza Faidutti«. — Vsa čast glasilu goriškega deželnega glavarja, da se tako poteguje zanj in pomaga do veljave resnici In pravici, kar se tiče njegovega neoporečnega avstrijstva, vendar pa mislimo, da je resnica in pravica samo ena, in da tisti, ki ne pove vse resnice, ni resničen in pravičen človek. »L'JEco del Litorale« pa nI povedal resnice* ko je dejal, da je msgr. dr. Faidutti »italijanskega rodu«, kajti goriški deželni glavar, rojen v tedaj popolnoma in tudi sedaj še slovenskem kraju, oddaljenem komaj dobro uro hoda od goriške meje, je po rodu Slovenec, ne pa Italijan! Ako je gospod deželni glavar goriški sčasoma, v političnih bojih, ki so divjali po Goriškem, pozabil svoje slovensko pokoljenje, je to pač stvar njegove vesti; toda list kot tak, ki popravlja laž drugega lisia, bi pa vendar sam ne smel postavljati resnice na glavo in tako izganjati hudiča z Belce-bubom. Stvar, namreč da je msgr. dr. Faidutti slovenskega rodu, je vendar tako splošno znana, da je ttidi »L'Eco del Litorale« s svojo trditvijo, da je msgr. dr. Faidutti »najboljši mož italijanskega rodu«, ne spravi s sveta. Imenovanje krajev v Istri. Dnevna zapoved pristaniščnega zapovedni&tva v Puli odreja, da je odslej hrvatske kraje v Istri pisati hrva/tski, a ne italijanski, kakor je bilo v navadi doslej. Tako je pisati »Luži na moru« mesto »Lusignanmoro« (cesarski gozdič pri Stinjanu) in »Zagorjana« mesto »Saccorgiana« (poznano kopališče kraj Pule.) Žrebanje obveznic goriškega deželnega posojila. Pri trinajstem sreč kanj u obveznic deželnega posojila iz lota 1902 v znesku 1,000.000 kron, ki se je vršilo danes 2. oktobra 1916 ob 10 uri predpoldne v pro-vizoričnem sedežu na Dunaju (dvorec državnega zbora), so se izžrebale naslednje obveznice: št. 193 za 2000 kron, št. 286 za 2000 kron, št. 155 za 1000 kron, Št 164 za 1000 kron, št. 9 za 200 kron, št. 119 za 200 kron, Št. 123 za 200 kron, št. 144 za 200 kron. Deželna blagajna izplača te obveznice od 1. januvarja 1917 dalje v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih' odrezkov ki še ne zapadejo 1. jan. 1917. Obvešča se tem potom, da se obveznica št. 181 za 200 kron, ki se je izžrebala dne 2. okt. 1911 in bila plačljiva dne 1. januvarja 1912, še ni predložila za izplačilo. Od goriškega deželnega odbora sedaj na Dunaju. Deželni glavar: Dr. Faidutti. Iz ruskega ujetništva se je po 17 mesecih oglasil Ivan Ban s Prošeka Dopisnica je datirana 17. VI. 16. Piše, da je pisal že velikokrat. Privatno gimnazijo otvorijo dominikanci v Starem gradu (v Dalmaciji) za svoje gojence. Sprejemali pa bodo tudi dečke iz mesta in okolice. To bo v veliko korist za otočane tem bolj, ker bodo dominikanci pravočasno znali presojati sposobnosti učencev in jim potem svetovati, ali naj dalje obiskujejo gimazijo, ali pa naj gredo na kake druge učne zavode. Seznam vojnopoštnih uradov, pripušče-nih k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. 8, 9, 11, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, 34, 36, 37, 39, 49, 51, 54, 55, 66, 69, 76, 79. 80, 88, 95, 102, U0, 111, 113, 125, 128, 133, 137, 138, 140, 145, 146, 147, 148, 153, 167, 175, 176, 177, 178, 180, 181. 183, 184, 185, 188, 190, 203, 207, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 231, Ogrnila se je in rekla, da jo zebe, ter naprosila mr. Stronga, da bi se izprehajal žnjo po krovu. Kneza ni bilo več zanjo, dokler niso šli vsi skupaj k večerji. bi res je bil pri mizi zopet popoln tujec. Sedel je poleg nje, a ni rekel nič več dvoumnega; sploh ni govoril skoraj čisto nič žnjo, temveč je le razpravljal s kapitanom o pomorskih stvareh in je tupatam izpregovoril kako besedico s Stefenom Strongom, ki je sedel poleg mrs. Hard-castlove. Njen namen, da bi ga prezirala, je bil popolnoma nepotreben; m ji dal prilike za to. V. V ponedeljek so izvedelL da prihodnji dan dospejo v Brindisi, in Tamara Je pregovorila mrs. Hardcaštfovo, da se izkrcata tam, namesto da bi se vozili do Trsta. — Bove tem prej doma, — Ji Je rekla in je tudi zmagala $ tem vzrokom. Toda ves ponedeljek ie bil Se prednjo. Bil je idealen dan. Modro Sredozemsko morje je danes z vso pravico nosilo to :me. Tamara je bila vsa navdušena, ko je okoli enajstih prtfla na krov. Na krovu je naČIa mrs. Hardcastlovo in ruskega kne- 237, 239, 250, 252. 253. 255. 258, 259, 260, Z67, 273. 274, 276, 277, 278, 282, 283, 2b4, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 294, 295, 302, 307, 315, 310, 318, 319, 32.3, 324, 335, 336, 338, 340, 354. 364, 309, 372, 376, 377, 378, 385, 386, 389, 399, 400, 400/11, 400/111, 401, 403, 404, 405, 407, 444, 444/11. 444/111, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 517, 600, 601, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. Zasebni vojnopostni- zavitki so od sedaj naprej dovoljeni le na vojnopoštne urade, oziroma etapne poštne urade s številko, ki so navedene v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi, ozir. etapni poštni uradi s številko, ki se ne nahajajo v tem seznamu, so za promet zasebnih poštnih zavitkov zaprti. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vsemi c. in kr. etapnimi poštnimi uradi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljske, Srbije, Crnegore in Albanije — tzvzemši etapna poštna urada Mitrovica na Kosovem in Novipazar — je dovoljen prejkoslej pod obstoječimi pogoji. Mestna zastavljalnica. — Da se da strankam, ki imajo zastavljene dragocenosti, kakor zlato, srebro, dijamante, brilan-te in bisere, prilika, da se okoristijo na zelo ugodnih tržnih cenah za dražbeno prodajo teh predmetov, bi bilo ravnateljstvo mestne zastavljalnice pripravljeno, da odredi eventuelno predčasne dražbe tudi za dragocene predmete serije 137., zastavljene ali obnovljene na modre (višnjeve) listke, serije 138,, zastavljene ali obnovljene na rdeče listke, in nadalje za dragocene predmete serije 139., zastavljene ali obnovljene na rumene listke. Ti predmeti se nahajajo sedaj v shrambi c. kr. zastavljalnega, shranjevalnega in družbenega urada na Dunaju. Kdor bi želel tako predčasno dražbeno prodajo svojih zastavljenih dragocenosti, naj se v to svr-ho obrne do urada mestne zastavljalnice. Stranke morajo pri tem predložiti prvotni zastavni listek ter plačati predpisano pristojbino. Kdo ve kaj? Dne 8. avgusta t. 1. so Rozalija Nardinova, vdova Vukova, Marila Gorkičeva, roj. Nardinova, Emilija Cejanova roj. Nardinova z vsemi otroci zapustile svoj dom (kraj ni povedan v dopisu.) Ker so vsa dosedanja ustmena in pismena poizvedovanja ostala brezuspešna prosi Al. Nardin v Barkovljah Št. 196, naj bi ga obvestil o njih sedanjem bivališču oni, ki kaj ve. Marija Brezigar, sedaj begunka v taborišču beguncev v Brucku na Litvi, bar. 3—16, bi rada izvedela, kje se nahaja nje brat Leopold Brezigar, rojen 1. 1889 v Plaveh-Deskle pri Kanalu. Potrjen je bil v črnovojniško službo, k. k. L. I. R. 22, 1. komp., 8 marš-baon, vojna poŠta 26, Od meseca marca nima več glasu o njem. ! U DAROV!. Darovi za okrepčevalnice, došli c. kr. namestništv. predsedniŠtvu (XLV. izkaz): V počastitev spomina pok. predsednika pomorske vlade, g. Antona Dellesa. je bilo darovanih K 410; občinski uradniki piranski K 109 22; Marija Parisi pl. Pil-bach K 10; Peter Parisi K 10. Skupaj K 539'22, Doslej izkazanih K 23.725'64. Celotna svota K 24.264'86. __ CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA^ CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI. /*Afin#lffff sprejme u« stanovanje cv. tudi hrano UOSPUUU boljša družina. Naslov pove Inser odd Edinosti. SliMeo Mi stroj sofist3 Piazza nuova dei foraggi, Rocol 190, Renner. 666 Postrežnlca r: ^f* Galilei H, IV. (A) DmmiinIa in očistijo se molke in Ženske obleke BlUVUju b ez razparanja. Via del Sulice 6. 65S 4«I>|fn vsake vrate kupnje prva slovenska trgo-tUlVlJt vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.) . 661 Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje blače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopfe" in drugo prodaja JJLKOB T-EVJ, ulica 3. Nieolo »te v. 19 03 za, ki sta se izpreliajala po krovu. Pogovarjala sta se in smejala kot dobra znanca. Tamara se je zopet jezila. »Saj se vendar samo norčuje z ubogo Millicen-to, ki nikdar ne opazi ničesar,« si je mislila. Sedla je udobno v svoj stol in se naslanjala ob pogledu na modro morje. Kaj naj prične s svojim življenjem! Na jugu je spoznala mikavnost izpremembe. To jo je vrglo- s tira. Skoraj se ji je zdeio nemogoče, da bi se vrnila v Underwood in tam zopet pričela dolgočasno vsakdanje življenje. Videla je to življenje pred seboj, kakor se more s hriba pregledati ravnina pod hribom. Zdelo se ji je, da je bila že vedno razlika med njo in onimi, razlika, katere se Je popolnoma zavedela šele seda}. Spomnila se ie, da je o