informativni ,4S) glasilo ravenskih zelezarjev IdavmpI ^ » Leto 44 Ravne na Koroškem, januar 2007 št. 1 METAL RAVNE V LETIH 2006 IN 2007 V znamenju strateških naložb Poslovanje družbe Metal Ravne v letu 2006 in načrt za leto 2007 sta bili temi, ki ju je vodstvo podjetja predstavilo na novinarski konferenci ob koncu lanskega leta. Član poslovodstva mag. Peter Puhan je lansko leto ocenil kot uspešno in v skladu z načrti. Ob proizvodnji 75.000 ton končnih izdelkov je podjetje ustvarilo 2,2 milijarde tolarjev dobička, in to kljub težavam na nabavnem trgu, saj so se cene surovin in energije povečale bistveno več od pričakovanj. Glavni direktor mag. Darko Mikec je poudaril, da se je konjunktura nadaljevala tudi lani, a se je povpraševanje po hitroreznih jeklih nekoliko zmanjšalo v primerjavi z letom 2005. Podobne razmere na prodajnem trgu, kot so bile lani, v Metalu Ravne pričakujejo tudi letos. Ustvarili naj bi 6 do 7 odstotkov donosnosti na prodajo oziroma prodali 79.000 ton izdelkov za 145 milijonov evrov ter pri tem ustvarili 9,2 milijona evrov dobička. Ob povečani proizvodnji bo podjetje ohranilo sedanje število zaposlenih (970) in povečalo dodano vrednost na zaposlenega, ki naj bi spet dosegla okoli 40.000 evrov, kot že leta 2005. Namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik je predstavil pestro naložbeno dogajanje. Investicijski cikel seje začel že leta 2005, lansko leto pa je bilo prelomno. Vrednost t. i. srednje velikih naložb je dosegla 14,5 milijona evrov, podpisani pa sta bili tudi pogodbi za dobavo in montažo opreme za strateški investiciji: prenovo valjarne gredic in novo kovačnico težkih odkovkov. Nova oprema bo omogočala za četrtino večjo proizvodnjo oziroma prodajo. Letos bo Metal Ravne za naložbe namenil 38,5 milijona evrov, kar je skoraj dvakratna višina vlaganj zadnjega petletnega obdobja (2001-2005). V podjetju si želijo, da bi t. i. privatizacijska komisija izbrala partnerja, ki bo podprl začrtane investicije in s tem tudi omogočil načrtovano smer razvoja. Podrobneje pa v nadaljevanju iz povzetka gradiv za novinarje. Lansko leto je bilo uspešno Po izjemno uspešnem letu 2005 so se razmere na prodajnem in nabavnem tržišču umirile. V Metalu Ravne ocenjujejo, da bodo poslovno leto 2006 zaključili s čistim dobičkom 2,2 milijarde SIT (9,2 mio. EUR) ter tako dosegli z gospodarskim načrtom postavljene cilje. n Prodaja (v mio EUR) ■ Čisti dobiček/izguba (v mio EUR) 200,0 145,7 160.0 120.0 2000 2001 2 04 2005 ocena 2006 plan 2007 -40 0 •50,0 -12.0 160,0 -16,0 200.0 Donosnost prodaje bo znašala 6,5 %, kar je drugi najboljši rezultat v zgodovini Metala Ravne (leta 2004 je znašala donosnost prodaje 3 %, v rekordnem letu 2005 pa 11%). Dodana vrednost na zaposlenega, ki je eden pomembnejših kazalnikov uspešnosti podjetja, bo znašala 37.848 EUR, kar je tudi bolje od zastavljenega cilja v gospodarskem načrtu (36.430 EUR/zaposlenega). Proizvedli so okoli 107.000 ton odlitega jekla, kar je približno toliko kot leta 2005. Prodali so okoli 75.000 ton izdelkov, vrednost prodaje je znašala 141 mio. EUR, od tega so na tuje trge prodali kar 80 % izdelkov. Leta 2006 se je začela intenzivna investicijska dejavnost v Metalu Ravne. Poleg drugih investicij sta se začeli izvajati dve strateški investiciji, in sicer nova kovačnica težkih odkovkov in prenova valjarne gredic. V letu 2006 so za investicije porabili 14,5 mio. EUR. Ugodne tržne razmere naj bi se nadaljevale Leta 2007 naj bi se po napovedih analitikov nadaljevale ugodne tržne razmere na jeklarskem trgu, kar potrjujejo tudi že sprejeta naročila v podjetju Metal Ravne. Največje povpraševanje je na področju težkih odkovkov, kjer so z naročili že zasedene proizvodne zmogljivosti skorajda za celotno letošnje leto. Proizvodnja odlitega jekla 110.000 ----------------------------------------- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ocena Plan 2006 2007 V letu 2007 načrtujejo prodajo 79.000 ton končnih izdelkov in storitev, s katerimi bodo ustvarili prodajno realizacijo 144,2 milijona EUR, in sicer predvsem na izvoznih trgih, kjer bodo ustvarili 80 % celotne prodaje (največ v Italiji (21 %), Nemčiji (17 %), ZDA (15 %), Avstriji (7 %) itd.). V primerjavi z letom 2006 bo količinska prodaja večja za 1,3 %, vrednostna pa za 2,7 %. Za letos pričakujejo zaostrene okoliščine poslovanja, ki se bodo odražale predvsem kot večji stroški poslovanja, povezani z višjimi cenami energentov in storitev, ki jih ni mogoče neposredno prenesti v prodajne cene izdelkov. Zato načrtujejo številne aktivnosti za izboljšanje poslovanja. Načrtovan poslovni izid za leto 2007 je na nivoju lanskega leta in pomeni čisti dobiček v višini 9,24 milijona EUR oziroma 6,4-odstotno donosnost na podajo. Letos naj bi se povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega, in sicer na 40.560 EUR. Število zaposlenih bo tudi letos 970. Značilnost leta 2007 je večje število upokojitev, ki jih bodo skušali kompenzirati z aktivno politiko zaposlovanja in s spremenjeno organizacijo dela. V letu 2007 načrtujejo 35 upokojitev, kar je bistveno več kot lani, ko jih je bilol5. Začetek intenzivne investicijske dejavnosti Za dosego stabilnega dolgoročnega poslovanja podjetja so potrebna vlaganja na področju tako proizvodne kot spremljajoče opreme. Zato so v Metalu Ravne že leta 2005 intenzivirali investicijski cikel. Leto 2006 pa označujejo kot prelomno na tem področju. Zaradi dobrega poslovnega rezultata so zmogli plačila investicijskih vlaganj v višini 14,5 mio EUR, kar je dvakratna vrednost iz leta 2005. Leta 2006 so v največjem ravenskem podjetju izvedli številne srednje velike investicije, ki sproščajo ozka grla v proizvodnji, znižujejo proizvajalne stroške in so ekološko naravnane. Pomembnejše med njimi so: v jeklarni Dodana vrednost na zaposlenega o o. ro N Ž Z) LU > 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ocena Plan 2006 2007 procesno vodenje legiranja, v kovačnici žarilna peč, obnova hladilne peči št. 9 in rezkalni stroj, v valjarni profilov ravnalni stroj za okrogle profile in preureditev lakiranja ter v proizvodnji svetlih profilov cirkograf. Še pomembnejše pa so velike investicije, ki omogočajo proizvodnjo novih proizvodov ter bistveno povečanje obsega proizvodnje in so bile dokončno dogovorjene. V letu 2006 so podpisali pogodbi za dobavo in montažo opreme za dve strateški investiciji. Prenova valjarne gredic v vrednosti 11,5 mio. EUR vključuje nabavo novega motorja, reduktorja, valjarniškega ogrodja in obnovo linealov. Izvedbo in zaključek del planirajo v zadnjem kvartalu letošnjega leta. Nova kovačnica težkih odkovkov v vrednosti 22,5 mio. EUR vključuje dobavo in montažo 40/45 MN stiskalnice s pripadajočimi ogrevnimi in žarilnimi zmogljivostmi. Izvedbo glavnine investicije planirajo v letu 2007, zaključili pa jo bodo v prvem kvartalu leta 2008. Pridobljeni so bili tudi sklepi organov družbe za posodobitev jeklarne v vrednosti 18,6 mio. EUR. Načrtovan začetek investicije je v letu 2007, končanje pa leta 2009. Skupaj bodo navedene tri strateške investicije omogočile povečanje obsega proizvodnje in prodaje za dobrih 25 %. V letu 2007 bodo za srednje in manjše investicije namenili 11,16 mio. EUR, za nadaljevanje naštetih strateških investicij pa 27,26 mio. EUR, skupno torej približno 38,5 mio. EUR. Diagram prikazuje bistven porast sredstev, namenjenih investicijskim vlaganjem v letih 2006 in 2007. A. Č. Lani so v jeklarni odlili 107.000 ton jekla - na fotografiji skladišče starega železa. V prejšnjih letih je bila naložb deležna mehanska obdelava kovačnice (na fotografiji ravnalni stroj), letošnje leto pa bo v znamenju prenove valjarne gredic in postavitve nove kovačnice težkih odkovkov. 45.00 40.00 35.00 30.00 3 25,00 UJ .2 20,00 E 15.00 10.00 5,00 Plačila za investicije v obdobju 2001-2007 38.50 14,50 7,08 4,25 3,43 3,03 3,38 n n □ H 2001 2002 2003 2004 2005 Leta 2006 2007 Ocena Plan Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: Andreja Čibron - Kodrin Jubilante dela so počastili tudi v Sistemski tehniki Prednovoletno srečanje je že tradicionalno v Šentanelu. Za uvod v druženje so poskrbeli Šentanelski pavri. Lani je v Sistemski tehniki 37 sodelavcev in sodelavk praznovalo delovni jubilej: trije so dosegli 10 let delovne dobe, 18 se jih ponaša z dvajsetletnim delovnim stažem, 14 jih je delu zvestih že 30 let, dve sodelavki pa sta začeli delati pred 35 leti. Jubilante dela je podjetje 15. decembra povabilo k Marinu v Šentanel na tradicionalno prednovoletno srečanje vseh zaposlenih, kjer so jim zapeli Šentanelski pavri, za ples pa je igral ansambel Dalton. Nagovoril jih je namestnik direktorja dr. Milan Švajger in jim izročil plakete, ob 80-letnici pa je vse dobro zaželel tudi Mitji Šipku, začetniku kontrole kakovosti materialov v železarni z nepo-rušnimi metodami. A. Č. Veselo razpoloženje ob zvokih ansambla Dalton Jubilanti v krogu sodelavcev Pri Šentanelskih pavrih prepevata tudi Matjaž Peršak in Mirko Smolak, sodelavca Sistemske tehnike. "Jubilant" je bil tudi Mitja Šipek. Fotografije: Stanko Mravljak Prednovoletno srečanje direktorjev družb z ZGO V množici prednovoletnih druženj in srečevanj velja omeniti že tradicionalno srečanje direktorjev družb na območju nekdanje železarne, ki ga je tudi lani, tako kot vsa leta doslej, pripravil Damjan Berložnik, direktor Transkorja. 6. decembra jih je povabil v gostilno Brančurnik, kjer jim je na ksilofon zaigral mladi glasbeni up Vid Jamnik, nato pa so si direktorji vzeli čas za sproščen pomenek, za katerega med letom pogosto ni priložnosti. A. Č. Varnost in zdravje pri delu Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu V 136. številki Uradnega lista RS je bil 22. decembra 2006 objavljen pravilnik, ki določa ukrepe delodajalca za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. Cilji prve pomoči so ohraniti življenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoč. Delodajalec mora za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, in zagotavljanjem potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč. Usposobljeni delavci Delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnem procesu v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Pri delih, kjer izhajajoč iz ocene tveganja obstaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, pa mora delodajalec zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten vsaj en delavec, kije usposobljen za izvajanje prve pomoči. Delodajalec mora tudi zagotoviti, da je vsak delavec seznanjen s tem, kateri delavci so usposobljeni za izvajanje ukrepov prve pomoči. Material in oprema za prvo pomoč Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč; če pa obstaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, pa mora poskrbeti za vsaj eno omarico za prvo pomoč na vsakih 20 delavcev. Pravilnik natančno popisuje obvezno vsebino omarice za prvo pomoč (razni povoji, obliži, zloženci, gaze ...). Kadar iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek poškodb, delodajalec na predlog pooblaščenega zdravnika zagotovi tudi drug sanitetni material, sredstva in opremo. Delodajalec mora zagotoviti, da je omarica za prvo pomoč na lahko dostopnem mestu in vedno na razpolago ter da se njena vsebina sproti dopolnjuje. Omarica za prvo pomoč mora biti označena z rdečim križem, na njej pa morajo biti napisani tudi: telefonska številka centra za obveščanje (112), naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika, naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda ter ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. Organiziranje in izvajanje prve pomoči Prva pomoč traja toliko časa, da se poškodovani, nenadno oboleli ali akutno zastrupljeni osebi zagotovi strokovna medicinska prva pomoč. Klicanje nujne medicinske pomoči nikakor ne sme biti razlog, da se opusti izvajanje neposredne in takojšnje prve pomoči. Usposabljanje oseb za prvo pomoč Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za to. Usposabljanje traja od 6 do 8 ur in mora biti prilagojeno nevarnostim na delovnem mestu ter usklajeno s pooblaščenim zdravnikom. Delavci, določeni za izvajanje prve pomoči, morajo izpit iz prve pomoči opraviti vsakih pet let. Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Povzetek: A. Č. Foto: Marko Kavtičnik POROČILO PETROLA ENERGETIKE Notranji nadzor ravnanja s pitno vodo po sistemu HACCPna ZGO Odjemalci na Zaokroženem gospodarskem območju nekdanje Železarne Ravne (ZGO) odjemamo vodo iz dveh vodnjakov. Trenutno se iz obeh vodnjakov glede na instalirane zmogljivosti črpalk načrpa v omrežje v povprečju 60 odstotkov količin vode. Skupna dolžina primarnega omrežja vode znaša preko 11.000 m. Vodo uporabljamo za tehnološke namene za hlajenje, za pripravo tople sanitarne vode (STV), za pitje ter za pripravo hrane. Na obeh vodnjakih sta vgrajena kloratorja, ki zagotavljata kloriranje vode v količinah od 0,1 do 0,3 mg klora na liter vode. Ukrepi za kakovostno vodo Za izvajanje dejavnosti črpanja, priprave in distribucije vode imamo v Petrolu Energetiki v skladu z zahtevami zakona o zdravstveni ustreznosti živil in pitne vode uveden sistem ravnanja s pitno vodo HACCP. To je sistem, s katerim ugotavljamo specifična tveganja (vsako biološko, kemično ali fizikalno lastnost, ki lahko negativno vpliva na neoporečnost vode) in določamo ukrepe za kontrolo nad njimi. Skupaj s strokovnimi sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne smo definirali tveganja, ki lahko kakorkoli vplivajo na kakovost pitne vode, ter določili način in dinamiko jemanja vzorcev STV in pitne vode za izvedbo mikrobioloških in kemijskih analiz. Naš osnovni cilj je zagotoviti oskrbo potrošnikov z ustrezno kakovostjo vode in izvajati preventivne ukrepe, v izogib tveganjem, ki bi imeli za posledico ogrožanje zdravja ljudi. Za zagotavljanje ustreznosti pitne vode v skladu z operativnimi plani dela v Petrolu Energetiki izvajamo vrsto aktivnosti na področju preventivnih in tudi kurativnih vzdrževalnih del, kontrolo omrežja pitne vode in STV. S polnim angažiranjem poskušamo redno odpravljati vsa ugotovljena odstopanja. Za preprečitev nastanka legionele tudi preventivno izvajamo dezinfekcijo vodovodov STV s t. i. termošoki (segrevanje vode na temperaturo nad 65 °C). Dodatno pričakujemo od porabnikov pitne vode in jih tudi pozivamo, da sami pristopijo k sanaciji in obnovi svojega vodovodnega omrežja v zgradbah. Redni pregledi vzorcev vode Ob sodelovanju z delavci ZZV Ravne redno izvajamo vzorčenja vode za mikrobiološke in kemijske analize. V letu 2006 je bilo izvedenih preko 40 preskusov vzorcev vode na mikrobiološke parametre. Izvedeni so bili preskusi na naslednje parametre: koliformne bakterije Escherichia coli, število kolonij pri 22 °C in število kolonij pri 37 °C. Vsi preskušani vzorci so bili skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. I. RS št. 19/2004, 35/04, 92/06). Izvedenih je bilo tudi preko 30 preskusov vzorcev vode na kemijske parametre: barva, motnost, oksidativnost, amonij, nitrit, klorid in 1 preskus na vsebnost kovin in mineralnih olj. Tudi pri preskušanju kemijskih parametrov ni bilo ugotovljenih neskladij z zahtevami Pravilnika. Ugotovitve: voda je primerna za pitje Septembra lani je bil opravljen pregled tehničnega stanja objektov na sistemu za oskrbo s pitno vodo in dokumentacije o izvajanju notranjega nadzora. Pregled je izvedla strokovna služba Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne. Pomanjkljivosti, zaradi katerih bi se lahko povečalo tveganje za zdravje uporabnikov vode, ni bilo ugotovljenih. Na podlagi rezultatov preskusov vzorcev vode ocenjujemo, da je bila voda v letu 2006 skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Voda iz vodooskrbnega sistema Petrola Energetike na ZGO ob ustreznem izvajanju nalog notranjega nadzora izpolnjuje zahteve za pitno vodo in je kot takšna primerna za pitje in za uporabo v gospodinjstvu. Pripravil: Nikolaj Sonjak Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v decembru Na ZGO: 1. 12. 2006 so poklicni gasilci sodelovali pri delovni nezgodi v valjarni Metala Ravne, 5. 12. 2006 so nudili pomoč pri delovni nezgodi v Šerpi, 9. 12. 2006 pa pri delovni nezgodi v Croning livarni, 10. 12. 2006 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali proizvodne prostore v valjarni Metala Ravne, 14. 12. 2006 so sodelovali pri delovni nezgodi v kovačnici Metala Ravne, 14. 12. 2006 so črpali vodo v Šerpi, 19. 12. 2006 so po vklopu javljalnika pregledali prostore Metala Ravne, 21. 12. 2006 so gasili požar na transformatorju v Petrolu Energetiki, 21. 12. 2006 so gasili požar v Nožih Ravne, 22. 12. 2006 so po vklopu javljalnika pregledali prostore v Croning livarni, 27. 12. 2006 so nudili tehnično pomoč v poslovne prostore BVD-Ravne, 31. 12. 2006 se je zaradi okvare na črpalki vklopil javljalnik za nivo vode v valjarni Metala Ravne. S pomočjo vzdrževalcev so usposobili rezervno črpalko. Druga pomoč in intervencije: 4. 12. 2006 pri prometni nesreči na cesti Ravne-Dravograd, 6. 12. 2006 pri prometni nesreči v Bukovski vasi, 7. 12. 2006 ob požaru novoletnih lučk na SŠ Ravne, 8. 12. 2006 pri prometni nesreči na cesti Kotlje-Slovenj Gradec, 9. 12. 2006 pri prometni nesreči na cesti Kotlje-Slovenj Gradec, 13. 12. 2006 pri prometni nesreči v križišču pri Šparu na Ravnah, 22. 12. 2006 pri onesnaženju reke Meže, 23. 12. 2006 ob požaru v stanovanju na Čečovju, 24. 12. 2006 ob dimniškem požaru v Dobji vasi, 27. 2. 2006 ob lažni prijavi požara ob stolpnici na Čečovju. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. JEZIKOVNI KOTIČEK Kemični ali kemijski? Na uredništvo smo od sodelavke Metala Ravne dobili namig, naj v tej rubriki pojasnimo, v katerih primerih naj se uporabljata pridevnika kemijski in kemični. Tudi tokrat sem pomoč poiskala pri dr. Jožetu Gasperiču z Instituta Jožef Stefan. Posredoval je mnenje skupine strokovnjakov Tehniške komisije Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik "Frana Ramovša" pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. To mnenje pa še ni odobreno, zato naj služi le kot neuradna informacija. Takole pravijo: kemičen, -čna, -o 1. nanašajoč se na kemijo v širšem pomenu: kemična industrija, kemična reakcija, kemična sestava, kemična spojina, kemični svinčnik, kemično čiščenje, kemično črnilo; kemijski, -a, -o 2. nanašajoč se na kemijo kot vedo: kemijska analiza, kemijska formula, kemijska industrija, kemijska nomenklatura, kemijska reakcija, kemijska spojina, kemijska struktura, kemijski element, kemijski institut, kemijski laboratorij, kemijski pojav, kemijski poskus, kemijski potencial, kemijski tehnik, kemijsko ravnotežje. Pri primerjavi 1. in 2. pa ugotovimo, da se nekateri izrazi pojavljajo pri obeh, npr. kemična industrija -kemijska industrija, kemična reakcija - kemijska reakcija, kemična spojina - kemijska spojina ... Zaradi te dvojnosti in podobnih težav, kot jih navaja tudi naša bralka, so naredili na IJS svoj pregled, a tudi to ni uradna verzija, pravi dr. Gasperič, jaz pa pripominjam, da bo preglednica (v njej niso vključene predpone: elektrokemijski, fizikalno- kemijski in termokemijski) mogoče le pomagala pri premostitvi katere od zadreg. Urednica pomen pridevnik k samostalniku prislov h glagolu ali glagolniku kemijski kemični kemijsko kemično dejavnost kemijska analiza kemično čiščenie kemijsko nanesen kemično odstraniti kemijska meritev kemično zaščiten kemijsko nanašanje kemijska obdelava kemijski postopek kemijska spektroskopija kemijska tehnika gospodarstvo kemijska industrija kemijska tovarna koncept kemijska formula kemijska lastnost kemijska metoda lastnost kemijska afiniteta kemična obstojnost biti kemijsko soroden biti kemično aktiven kemijska aktivnost kemična odpornost biti kemično inerten kemijska inertnost kemična reaktivnost biti kemično obstojen kemijska kompatibilnost biti kemično reaktiven kemijska narava biti kemično stabilen kemijsko ozadje kemijski potencial kemijska sestava kemijska stabilnost kemijsko stanje kemijska vezava kemijski vpliv proces kemijska aktivacija kemična kontaminacija kemično reaqirati kemijska interakcija kemična obraba kemično vezan kemijski pojav kemična obremenitev kemično raztapljanje kemična reakcija kemična redukcija kemična sprememba snov kemijski baker kemična raztopina kemijski delec kemična spojina kemijski element kemična substanca kemijski nikelj kemijska plast kemijska prevleka kemijska vez Planinski vodniki so zborovali Planinski vodniki, delujoči v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla, so se tudi konec lanskega leta zbrali na tradicionalnem srečanju, ki je bilo 4. novembra v Vojniku oz. ob Šmartinskem jezeru v organizaciji vodnikov iz Žične Celje. 26 udeležencev je pregledalo opravljeno delo in določilo cilje letošnjih izletov. Podrobno poročilo o planinskih pohodih je pripravil Franci Telcer, ki je poudaril, da se je število pohodnikov v zadnjih letih povečevalo in lani že preseglo številko 800. Izpeljani so bili vsi štirje načrtovani pohodi, o katerih so poročala glasila podjetij in občin. Dejavnost je pozitivno ocenilo in podprlo tudi vodstvo SIJ-a. Lani so se zvrstili 109., 110., 111. in 112. pohod. Prvega so pripravili vodniki iz Štor, drugega organizatorji iz Krope, tretji je bil v rokah Jeseničanov in zadnji v organizaciji Ravenčanov. Na pohodih so bili 804 udeleženci, kar je za 36 pohodnikov več kot leta 2005. Skupno število vseh pohodnikov (38.150) bo mogoče že letos preseglo rekordno mejo 40.000 udeležencev. Letos se bodo zvrstili štirje pohodi. 26. maja bodo jeseniški vodniki pohodnike popeljali na Dovško Babo, Štorčani pa 23. junija na Lisco. Vodniki iz Tovila in IMT bodo 25. avgusta organizirali pohod na Blegoš, Ravenčani pa 22. septembra vabijo na Veliko planino. Pridružite se jim. A. Č. RAVAN Idilična podoba Goške ravni se je razkrila udeležencem pohoda na Vodiško planino. UDELEŽBA NA POHODIH V LETU 2006 Od kod so udeleženci Resevna 27. 5. 2006 Vodiška pl. 17. 6. 2006 Tosc 2. 9. 2006 Pohorje 23. 9. 2006 Skupaj Jesenice 53 47 121 79 300 Ravne 44 45 58 130 277 Štore-Žična 54 34 46 37 171 Kropa 1 18 4 7 30 Veriga 3 3 Tovil 3 2 6 3 14 IMT 1 1 4 3 9 Skupaj 156 150 239 259 804 Foto: razglednica vr ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA. Pri Fužinarju Metalu so se očitno sprijaznili z izpadom svoje članske ekipe iz najvišje državne lige in bodo v nadaljevanje prvenstva krenili z mladimi, doma vzgojenimi igralci. Robi Sovinek, ki je z Zoranom Pavičem v začetku sezone oblekel dres ravenskega kluba, seje vrnil v Šoštanj Topolšico. Pavič je že nekaj časa poškodovan in je vprašljivo, ali bo še nastopal za ravensko ekipo, Aleš Legan pa je prenehal z aktivnim igranjem odbojke. V jesenskem delu so varovanci trenerja Branka Goloba uspeli zmagati le proti Prvačini doma in so z vsega petimi osvojenimi točkami zadnji na lestvici. Da podoba ravenske odbojke le ni tako klavrna, so poskrbeli nadarjeni mladinci. Zaključni turnir državnega prvenstva je bil 10. decembra lani na Ravnah, kjer so naslov državnega prvaka ponovno osvojili mladi odbojkarji Fužinarja Metala. V polfinalu so z 2 : 1 v nizih premagali ekipo Calcita Kamnika, v finalni igri pa so tesno s 3 : 2 ugnali še odbojkarje Brezovice. Tretji so bili Kamničani, ki so ugnali igralce Preventa Gradnje IGM iz Maribora. Zmagovalna ekipa, ki jo je vodil trener Branko Golob, je nastopila v postavi: Pokeršnik, Strmčnik, Štern, Mlinar, David in Denis Valentan, Filipančič, Jež, Prikeržnik, Šuler, Magdič, Krajnc in Gorinšek. Za najboljšega igralca sklepnega turnirja je bil proglašen Fužinarjev igralec Jan Magdič. PLAVANJE. V Kranju je decembra potekal šesteroboj kadetskih reprezentanc Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovenije. V dvajsetčlanski slovenski izbrani vrsti so nastopili plavalci Fužinarja: Rok Sagmeister, Toni Pori, Martin Paradiž, Aron Horvath, Mojca Škratek in Tamara Miler. Za nove podvige, po nastopu na lanskem zimskem članskem državnem prvenstvu, je poskrbel nov up slovenskega plavanja Rok Sagmeister, ki je izboljšal kar štiri državne rekorde v kategoriji dečkov. Zelo dober nastop je uspel tudi Mojci Škratek, ki je na 200 m hrbtno dosegla normo za nastop na letošnjih evropskih olimpijskih dnevih mladih v Beogradu. Plavalci ravenskega kluba so tudi lani izjemno uspešno nastopili na tradicionalnem Miklavževem mitingu v Ljubljani. V družbi kar 650 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz osmih držav je bila v ospredju predvsem Mojca Sagmeister, ki je dosegla kar tri nove državne rekorde za deklice. Rekordno je plavala na 50 metrov v prostem, prsnem in delfinovem slogu. Med najboljše tri so se na mitingu uvrščali še: Herga in Oto med dečki ter Pešlova, Plaznikova in Pečnikova med deklicami. Plavalci in plavalke Fužinarja so dosegli tudi ekipno zmago pred reprezentanco Francije in ljubljansko Ilirijo. Toda uspehov Fužinarjevih plavalcev je bilo še več. Na mednarodnem mitingu v Mariboru so dodatno izboljšali še osem državnih rekordov. Novi rekorderji so postali: Dugonjič na 100 m prsno (mladinci), Sagmeister na 50 m prosto in 200 m mešano (dečki), Tjaša Oder na 800 m prosto (deklice) in Mojca Sagmeister na 50, 100 in 200 m delfin (mlajše deklice). Rekord je dosegla tudi štafeta mlajših deklic 4 x 50 m mešano (Urška Verdinek, Karin Oto, Mojca Sagmeister in Gaja Natlačen). V absolutni kategoriji je Dugonjič osvojil dve drugi mesti, Sonjakova eno drugo mesto in dve tretji mesti, Lea Kos pa eno drugo mesto. Konec lanskega leta je bil v Ljubljani prvi miting rekordov. Tekma je potekala na izpadanje, nastopili pa so vrhunski evropski plavalci. Damir Dugonjič, ki je predtem nastopal na evropskem članskem prvenstvu v Helsinkih in za vsega dve stotinki zgrešil finale na 100 m prsno, je v Tivoliju osvojil 3. mesto na 50 m prsno za Tahirovičem (Triglav) in Britancem Mevvom. Poleg tega je bilo še tekmovanje dečkov in deklic, kjer so varovanci trenerja Matije Medveška znova izboljšali kar sedem rekordnih znamk. V kategoriji mlajših deklic Mojca Sagmeister na 100 m mešano in 100 m delfin ter štafeta Fužinarja 4 x 100 m mešano ter v kategoriji dečkov Rok Sagmeister na 100 m prosto. Rekordno sta plavali tudi štafeti dečkov na 4 x 100 m prosto in deklic 4 x 200 m prosto. Uspeh so dopolnili še kadeti, ki so dosegli nov državni rekord v štafeti 4 x 100 m mešano. Se to, ob koncu lanskega leta je na tradicionalni podelitvi priznanj najboljšim slovenskim plavalcem priznanje za najboljšega mladinskega trenerja prejel tudi Ravenčan Matija Medvešek. NAMIZNI TENIS. Na decembrskem prvem turnirju TOP 8 za najboljše slovenske mladince in mladinke v Ljubljani sta v prvi kakovostni skupini zmagi slavila Matic Slodej z Mute in Ravenčanka Manca Fajmut. V drugi skupini je igralka Inter diskonta Fužinarja Katja Šapek osvojila 4. mesto. Sicer pa so igralke ravenskega kluba jesenski del prvenstva v 1. ligi končale na 2. mestu, s štirimi točkami manj od branilk naslova igralk Iskre iz Vrtojbe. ATLETIKA. Ob izteku lanskega leta je na 15. silvestrskem teku na Javorniku na Ravnah nastopilo 165 tekačev in tekačic. Pri ženskah je uspeh iz leta 2005 ponovila atletinja KAK Ravne Nina Močivnik, ki je zmagala pred Kajo Deberšek iz Slovenj Gradca. Tretja je bila Natalija Lesnik, četrta Karolina Šnajder (obe Ravne) in peta Tanja Močnik iz Slovenj Gradca. Pri moških so prva tri mesta zasedli tekmovalci KAK Ravne. Zmagal je Gašper Kogelnik pred Tinom Petrovičem (oba Prevalje). Tretji je bil Tadej Grilc iz Slovenj Gradca, četrti Jože Mori z Mute in peti domačin Robi Brezovnik. Zmagovalca teka okoli naselja Javornik sta poleg pokalov prejela tudi umetniški sliki donatorjev akademskega slikarja Benjamina Kumpreja in slikarke Dorice Bricman. V teku otrok do 10 let, na 300 metrov dolgi progi, je zmagal Klemen Kolar pred Aljažem Potočnikom in Igorjem Mihevom. KEGLJANJE. V Slovenj Gradcu so konec minulega leta izpeljali 10. jubilejni turnir za pokale mestne občine. Pri moških je zmagal reprezentant Uroš Stoklas iz Trbovelj, ki nastopa za Konikom Osijek. Drugi je bil Mariborčan Franc Kirbiš, tretji pa Zdravko Salobir iz Slovenskih Konjic. Na 7. mesto seje uvrstil Bojan Golob (Korotan), osmi je bil Željko Baljak (Slovenj Gradec). Med kegljačicami je tretjič na turnirju zmagala Majda Verbole s Prevalj in prejela prehodni pokal v trajno last. Druga je bila kegljačica Fužinarja Petrola Energetike Nada Žvikart in tretja nekdanja svetovna prvakinja Brankica Pavlovič iz Bresta Cerknice. Konec decembra je v Mariboru potekalo državno člansko prvenstvo v disciplini mešanih dvojic na izpadanje. Lep uspeh sta dosegla kegljača Korotana Zvone Franc in Majda Verbole, ki sta osvojila 3. mesto. Državna prvaka sta postala Edo Terzič in Silvana Belcijan iz Triglava Kranj. Na državnem prvenstvu v borbenih igrah v Celju so kegljačice Korotana osvojile naslov podprvakinj. Novi prvaki so postali kegljači Pivovarne Laško in kegljačice Šoštanja. Na božično-novoletnem turnirju v Dravogradu je nastopilo 95 kegljačev in kegljačic. Med registriranimi sta zmagala Silvo Belaj pred Slavkom Hanžekovičem in Stojanom Fišerjem (vsi Interokno) ter Janja Vastl (Slovenj Gradec) pred Nado Žvikart (Fužinar PE) in Nado Korbus (Slovenj Gradec). Med neregistriranimi sta bila najboljša domačin Anton Jamšek in Slovenjgradčanka Slavica Slanič, v skupini upokojencev in invalidov gaje slavil Horst Parotat (DU Ravne). ŠPORTNO PLEZANJE. Na lanski zaključni tekmi državnega prvenstva v dvorani Poden v Škofji Loki je od plezalcev AK Ravne največji uspeh zabeležil Ciril Vezonik. Na sklepnem tekmovanju v disciplini težavnost si je priplezal 2. mesto, v seštevku vseh lanskih nastopov pa je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji starejših dečkov. Ostale boljše končne uvrstitve ravenskih športnih plezalcev -cicibani: 5. Gregor Vezonik, 8. Živa Ledinek; ml. dečki in deklice: 6. Andraž Karničnik, 11. Polona Pušnik; članice: 8. Katja Planinc. MedI 29 klubi je ekipna zmaga pripadla tekmovalcem Škofje Loke. Ekipa AK Slovenj Gradca je osvojila sedmo, ekipa AK Ravne pa deseto mesto. ŠAH. Decembra je bil na Ravnah odigran deseti in hkrati zadnji turnir odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu za leto 2006. Med 28 igralci je presenetljivo zmagal mladi Jernej Špalir iz kluba A-lizing Slovenj Gradec pred Velenjčanom Milanom Matkom in Slovenjgradčanom Vladom Čahukom. Četrti je bil Velenjčan Rado Rajkovič in peti Zdravko Burjak iz Črne. Prvak Koroške je za leto 2006 postal Branko Špalir (Fužinar Hapro). Na naslednja mesta so se uvrstili: Matko in Rajkovič (oba Velenje), Ipavic (Črna), Vrečič (Fužinar Hapro) itd. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V NOVEMBRU Konec novembra 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.426 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 11. 2006 zaposlenih 1.095 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 11. 2006 METAL RAVNE 979 ŠERPA 142 STO 2 NOŽI RAVNE 194 ZIP CENTER 109 PETROL ENERGETIKA 119 RAVNE 79 ŠTORE 40 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 202 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 2 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 44 SISTEMSKA TEHNIKA 312 STROJI 135 Akers VALJI 79 SŽ-OPREMA RAVNE 125 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah SIJ-a - Slovenske industrije jekla so novembra sklenili 10 delovnih razmerij za določen čas: 1 v Metalu Ravne, 6 v Šerpi ter 3 v Nožih Ravne. Poročilo iz drugih družb: v družbah SŽ-Oprema Ravne in Styria Vzmeti so za določen čas zaposlili po 1 iskalca dela, v Strojih pa so sklenili 7 pogodb o zaposlitvi za določen čas. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je novembra prišlo v Nožih Ravne (trem delavcem je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 5 odhodov: upokojitev v dveh primerih, poklicna rehabilitacija, potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sporazumna prekinitev pogodbe) ter v Šerpi (v pokoj je odšel sodelavec). Poročilo iz drugih družb: šestim sodelavcem Strojev je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, eden pa je pogodbo o delovnem razmerju prekinil sporazumno, v podjetju SŽ-Oprema Ravne so se poslovili od umrlega sodelavca. Iz Styrie Vzmeti so sporazumno odšli štirje delavci. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Informativni fužinar, št. 1, Januar 2007. Glasilo družb, nastalih Iz Železarne Ravne (javni financerji: Metal Ravne, Noži Ravne, ZIP center). ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Člbron -Kodrln, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com. Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o.. Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.890 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 130 Nagradna križanka št. 129; rešitev vodoravno: AKI, BOR, KALMIKI, NOVO LETO, PARK, ANO, PARADA, VABA, ARAS, NALET, LAZ, ITA, ERA, NOVICA, ATIKA, ERATO, NAKANA, KLET, KLINAR, OKNO. Žreb je odločil, da nagrado Trgosina, d. o. o., (počitnikovanje v Banovcih: brezplačno petdnevno bivanje v hišici v kampu in vstopnice za bazen) prejme Emin Robin z Raven na Koroškem. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 130: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 1. 2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF TROP- SKI KOPI- TAR TROPSKA OVIJALKA RIMSKE TROJA- NE KOREJSKA AVT. ZNAMKA ENAKI ČRKI "STEZA" ZA SPRAVILO LESA BEOTIJ- CI NIKO GRAFE- NAUER ŽENSKI PRINCIP KIT. FILOZOFIJE IZME- TALEC POLAGA- NJE TLAKOV A OKRASEK NA PREDMETU VEDA O VZROKIH POJAVOV O STOTINA DINARJA ANDREJ NAHTI- GAL N STADION V BUDIMPEŠTI TVARINA POTKA HRVA- ŠKA NAFTNA INDUSTR. RUDNIŠ- KA NAPRAVA PRVOTNI PREB. I TALIJ fc I KAREL LUPŠA SRK RANO VINO RIBIŠKE VILICE MOŠKI, KI SNUBI IKO SLOV. IGRA- LEC BORIS 100 NAKA- ZA PLOD STROČ-Nir OLEG . KRI /AN OSOVINA REKA V ANGLIJI OLIVER HARDI OŽINA NA MALAKI PLESNA PRIREDITEV SPOL- NOST DRŽAVA NA ANTILIH JUDOV- SKI KKAU ČE, ALI JAPON- SKA UTEŽNA MERA GRŠKA MUZA KOME- DIJE A DEL VOJ- VODINE TOMO RIHTER T SMUČ. REŠEVALNI ČOLN STEUČ- NICA S A RT NA JUGU ŠPANIJE LEVI PRITOK ISERE A DOBA, VEK N Nagrade za tokratno križanko je prispevala družba SŽ-Oprema Ravne, d. o. o., ki trem izžrebancem podarja praktična darila (poslovnik, kemični svinčnik in drobižnico). IME IN PRIIMEK:.............................................................................. PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: