1 Leto XIII. j Štev. 143 TELBFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 26. junija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tuiirn IfMin Cena din 1*— Nadaljevanje pogajanj v Moskvi Obnovila se bodo danes popoldne — Optimistične napovedi o zaključku že tekom tega tedna — Zakai vztraja Rusija tako trdovratno pri zahtevi po garancijah baltskim državam — Različna mnenja in naziranja MOSKVA, 26. junija. Danes popoldne se zopet snidejo k pogajanjem za an-gleško-francosko-ruski pakt predsednik io zunanji minister Molotov, Potjemkin, odposlanec angleške vlade Strang in oba veleposlanika Seeds in Naggyar. Zastopnik angleške vlade Strang bo ob tej priliki izročil Molotovu odgovor svoje vlade na zadnje ruske pripombe. Kakorse na poučenem mestu zatrjuje, je Anglija sprejela vse ruske predloge in se zato pričakuje, da bo sporazum že ta teden dokončno dosežen. BALTSKO OZADJE MOSKVA, 26. junija. Včerajšnja »Pravda« ponatiskuje članek nemškega socialističnega lista »Neue VVeltbiihne«, ki izhaja v Parizu ter razpravlja o položaju na Alandskem otočju. V zvezi z angle-ško-francosko-ruskimi pogajanji, je vsebina tega članka nedvomno zelo važna, saj odkriva stališče moskovskih uradnih krogov nasproti vprašanju garancij baltskim državam ter nameram Finske, k! se zavzema za zopetno utrditev otočja. Omenjeni list poroča, da se vrste že vse leto skrivnostni obiski generalštabnih in mornariških častnikov neke tuje države na tem otočju. Najbolj pogosti so pa obiski bivšega carskega admirala in nekdanjega pomorskega atašeja carske Rusije v Londonu von Scholtza, ki je nemškega porekla. Ti obiski pa dobivajo pravi pomen šele s pisanjem določenega tujega tiska, ki govori o tem; da bi se bilo takoj po eventualnem izbruhu vojne treba polastiti tega otočja, »od koder bi se potem razlil oklepni tok na Leningrad In Moskvo.« List sicer dvomi, da bi bilo spričo sijajnih utrdb Kronštata in nedosegljivosti Murmanska to mogoče, toda vse to le dokazuje pravo namero, v kakšne namene naj bi služile baltske države v primeru vojne. Zato mora biti Rusija tudi tu zavarovana z garancijami. PISANJE MOSKOVSKIH LISTOV. PARIZ, 26. junija. Ruski listi so se včeraj obširno razpisali o angleško-fran-cosko-ruskih pogajanjih. Agencija Havas poroča s tem v zvezi iz Moskve, da so tamkajšnji listi objavili tudi ves historiat pogajanj ter dodali še svoje mnenje. Iz tega sledi, da je mr. Strang za sprejetje vseh ruskih zahtev glede baltskih držav, dočim sta angleška in francoska delegacija različnih mnenj. Prva je bolj nestrpna in žeH, da se podpiše sporazum po stanju kakršno je, brez ozira na sosedne države, druga pa zagovarja širši, generalni pakt, ki naj vključi vse male države v vzhodni in južnovzhodni Evropi. To mnenje je bližje moskovskemu uradnemu stališču zato ima več izgledov na zmago, čeprav bi potek pogajanj podaljšalo. POGODBA BO SKLENJENA Glede pisanja moskovskih dnevnikov ie značilno, da poročajo, da bo Rusija, ako bo sklenila z Nemčijo trgovinski sporazum, zadevno pogodbo podpisala v vsakem primeru šele po sklenitvi trozve-zne pogodbe z Anglijo in Francijo. Izmed baltskih držav je edino Litva po izgubi Klajpede takoj pripravljena sprejeti rusko garancijo. Glede raztegnitve obveznosti tudi na Daljni vzhod pa menijo ruski listi, da bi bila po Tiencinu vse prej v korist Angliji, kakor Rusiji. Toda uradno še vedno zanikujejo, da bi o tem sploh razpravljali. Dopisnik Havasa opisuje tudi nervoznost japonskega veleposlaništva v Moskvi, ki se dobro zaveda, da bi po razbremenitvi ruskih zahodnih meja padla vsa sovjetska bojna teža na Daljni vzhod. Dopisnik pa niti najmanje ne dvomi, da ne bi bila končno sklenjena tro-zvezna pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo. Zagjski Richard Evelin Byrd Prvega oktobra letos odpotuje v An« tarktido nova velika qdprava Zedinjenih držav Severne Amerike, da preišče in dokončno anektira okoli tri milijone kvadrat nih kilometrov veliko Palmersko zemljo, ležečo nasproti najjužnejši točki Južne Amerike in oddaljeno komaj 500 morskih milj od Ognjene zemlje. Antarktida, k! meri okoli 20 milijonov kvadratnih kilo« metrov okoli južnega tečaja, je sicer vsa pokrita z ledom in snegom, toda njena tla hranijo baje ogromna ležišča premoga in petroleja. Zaloge premoga v Palmer ski zemlji bi po ameriških cenitvah lahko krile 100 let vso potrošnjo USA. Pobudo za to ekspedicijo je dal slavni polarp! raziskovalec , pomorščak in letalec, ameriški admiral Byrd. Richard Evelin Byrd je bil rojen 25. oktobra 1. 1888. Prvi je •preletel 1. 1927. z letalom Severni tečaj, od I. 1928. pa je bil ponovno na Južnem tečaju in je poleg Lindbergha ameriški junak in ljubljenec. Bat'ove tovarne v Kanadi »Echange Telegraph« poroča, da je kanadski parlament sprejel prošnjo tvrdke Bat’ a za vselitev 250 čeških strokovnjakov za proizvajanje čevljev. Tvrdka namerava zgraditi v Kanadi tovarno in je v ta namen že kupila zemljišče. Kolonizacija Albanije Italijanska vlada je ustanovila poseben kolonizacijski odbor za Albanijo. Blizu Tirane bodo zgradili za Italijane posebna naselja. Industrijski delavoi pa bodo dobili dom v novem predmestju Tirane, ki se bo imenovalo »Dux«. »Avantl Savolal" Pod naslovom »Odstopi te v Savoje« piše prof. Pult v »Neues Wiener Tag-blattu«: »Osem desetletij je že preteklo od odcepitve Savoje in Nice od italijanske domovine, toda Italiji je ni nikoli pozabila. Tudi Mussolinijeva Italija sc v polni meri zaveda kričeče krivice, ki jo je francoska samovolja in nenasitnost storila italijanskemu ljudstvu. Še vedno je »Avanti Savoia!« bojni klic italijanske vojske.« Aktivnost Italije v Bolgariji Gafencu je zdaj predmet sarkastičnega Pisanja italijanskega tiska. Ker se je Romunija definitivno odločila od osi, skuša zdaj Italija v vsej naglici pridobiti Bol* garijo zase, citira po »Pariš Midi« včerajšnji »Zagrebački list«. Rimski politični krogi trdijo, da je italijanski poslanik v Sofiji prispel v Rim, da se pomeni o pridobivanju Bolgarije za politiko osi. Bolgarija bi v lem primeru dobila dostop do Egejskega morja. Popoln nspeti konference v Singapuru Sodelovanje so ponudile tudi vlade Siama, Holandske Indije, Avstralije in Novega Zelanda. Pred demonstrad]o bojnega brodovja. Položaj v Tiencinu. Belogardisti na strani Japoncev SINGAPUR, 26. junija. Angleško-franooska generalštabna konferenca bo že danes končala svoje delo. Dosežen je popoln sporazum za skupen nastop Anglije In Francije na Daljnem vzhodu. Konferenci je ponudil sodelovanje tudi Siam, ki daje na razpolago svoja pristanišča in letališča. V kratkem prileti v Singapur na obisk simska letalska eskadrilja. Enako je porodila svoja pristanišča in letališča tudi Holandska Indija, zlasti na severnem delu Bornea. Popolno pomoč sta pa končno obljubiH tudi viadi Australije in Novega Zelanda, dočim spremljajo Zedinjene države Severne Amerike potek konference s slm-patijsklm zanimanjem. Admiral sir Noble odpotuje danes na krovu bkrlžarke »Kent« v Šanghaj. LONDON, 26. junija. Včeraj je angleški veleposlanik v Tokiu izročil japonskemu zun. ministru noto angleške vlade, ki vsebuje prošnjo za pojasnilo: 1. ali smatra japonska vlada tiencinski incident le kot lokalno zadevo ali za nekaj več; 2. vprašanje, ali je japonska vlada sploh pripravljena na pogajanja? V Londonu še ve dno upjo, da bo mogoče urediti zadevo potom pogajanj. Medtem ie bil včeraj odgovor japonske vlade že odposlan in ga je lord Halifax davi prejel, nakar se ie takoj sešel zunanjepolitični odbor kabineta na izredno sejo, ki je bila namenjena izključeno temu vprašanju. LONDON, 26. junija. »Sunday Times« omenjajo v zvezi s poostrenim položajem na Dalinem vzhodu, singapursko konferenco in sobotnim energičnim Chamber-lainovim govorom v Cardiffu možnost skorajšnje velike demonstracije angleške-in francoskega bojnega brodovja v kitajskih vodah. Angleško In francosko bojno brodovje na Daljnem vzhodu bo okrepljeno. LONDON, 26. junija. Angleški položaj na Daljnem vzhodu je predmet mnogoštevilnih dopisov v londonskih listih. Splošno se predlaga odooš’Hatev novih po- mu pomisleki, in sicer zaradi napetega položaja v Evropi, ki terja tudi doma močno brodovje. TIENCIN, 26. junija. Japonci so včeraj MOSKVA, 26. jun. TaSS je sinoči objavila, da se v resnici že ves mesec vršijo velike letalske bitke na mongoisko-man-džurskiin rusko-mandžurski meji. Dne 22. in 24. t. m. je bilo Sestreljenih 56 japonskih in 14 mongolskih, oziroma sovjetskih letal. MOSKVA, 26. junija. Tass objavlja poročilo, da sta sovjetska Rusija in Kitajska sklenili 16. t. m. novo trgovinsko pogodbo na podlagi vzajemnosti, enakopravnosti in klavzule o rtajvečjih ugodnostih. Poročilo pravi dalje, da bo ustanovljena pri kitajski vladi stalna sovjetska trgovinska misija. MOSKVA. 26. jun. V tukajšnjih politič- prepovedali pristanek dvema angleškima parnikoma. Angleški pomol v Tiencinu so Japonci prepregli z bodečo žico in za-stražili. Prav tako nadaljujejo Japonci preiskovanje in slačenje angleških državljanov. Včeraj so slekli zakonca Flnleya. V bivši nemški koncesiji je priredilo včeraj japonsko vojaštvo veliko parado, kateri so se pridružili tudi oddelki ruskih carističnih belogardistov. Parada se je končala brez incidentov. Včeraj pa so Japonci končno izpustili tudi pred dnevi aretiranega angleškega državljana mr. Smitha. Protiangleška propaganda potom radia, zvočnikov in letakov se nadaljuje. memben dogodek v odnošajih obeh držav, ker gre za načrt ogromnih ruskih vojnih dobav Kitajski. Ta dogovor je bil skle njen kot odgovor na neprestane japonske letalske napade na Mongolijo in na rusko Primorje. Tass poroča, da »o rusko-mon-golske čete te dni zasedle vse strateško važne točke ob mogoisko-mandžurski meji. Prav tako javljajo o novem ribiškem sporu med Rusijo in Japonsko in so ruske oblasti prepovedale japonsko ribištvo v bližini Hakodata, češ, da gre za japonsko špijonažo. Borza. Curih, 26. junija. Devize: Beograd 10, London 20.77. Pariz 11.75375, Ne\v York 413”/,., Milan 23.31, Berlin 177.95, Praga 15, Sofija 5.40. Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. morskih s?! v vzhodno Azijo. Na drugi nih krogih komentirajo sklenitev rusko- •»trani se pa vendar pojavljajo proti te- kitajske trgovinske pogodbe kot zelo po Ruski poseg na Daljnem vzhodu IZ MOSKVE POTRJUJEJO VESTI O SPOPADIH NA MONGOLSKO-AMND2UR-SKI MEJI — NOVA RUSKO-K1TAJSKA TRGOVINSKA POGODBA Pojmi življenjskega prostora Oomai' zap,s&. POLEMIKA MED ITALIJANSKIM IN FRANCOSKIM TISKOM O POJMOVANJU INTERESOV ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA. Maribor, 26. junija. Problem Jugoslavije, obeležen pod za-glavjem »hrvatsko vprašanje«, je predmet vsakdanjih razprav našega, pa tudi tujega tiska. Medtem ko je Hrvatom in prečanskim Srbom zadeva popolnoma jasna in se obe strani trudita, da prikažeta vprašanje na svoj način in v interesu prave stvari, se drugi del tiska prizadeva, prikazati re-šenje krize z lahkoto in enostavnostjo. Odkod to? Od nepoznavanja naših večstoletnih odnošajev in števila Srbov, ki živimo v prečanskih krajih. Jasno je, da si vsak želi, da bi do sporazuma prišlo, preden bi bilo prepozno. Obojestranskim naporom bo končno le uspelo, da se stvar reši. Ako do sporazuma na temelju treh narodov pride ali ne pride, se moramo zavedati, da je ta problem eden najtežjih v našem narodnem življenju. Kdor hoče pisati o tem, mora biti do potankosti mnogo bolj poglobljen v stvari, kakor se to običajno opaža. Zgodovina nam je postavila mnogo tež koč, premostljivih in nepremostljivih. Preko nas se kakor preko onega osla, ki so ga obdelovali pastirji z gorjačami, tepeta dva svetova: zahod in vzhod, v verskem, kulturnem- in civilizatornem pogledu, če bi bilo stanje tako jasno, kakor je glede naroda, vere in ozemlja v Sloveniji, bi bil sporazum igračka. Toda, med Slovenijo in Srbijo je svet, katerega problem je mnogo težji, na tri-narodni teritorialni bazi zadovoljivo težko rešljiv. Seveda, če hočemo imeti res iškren, pravi sporazum! Vsakomur mora biti jasno, da so kamen Spotike pri sporazumevanju na trinarod-nem teritorialnem principu — prečanski Srbi. Pri tem ne smemo pozabiti, da ne gre tu za peščico, nego za milijonski del ljudi, ki imajo svojo tradicijo, zgodovino, vero, nazore in — legitimizem. Predstavljajmo si število naroda, ki je močnejše od Slovencev v Jugoslaviji, ki je pomešan med Hrvati, živeč na spornem teritoriju Hrvatske. Na drugi strani je Hrvatska in hrvat-stvo s svojo dinamiko, zgodovino, nacionalizmom, kadar treba tudi katolicizmom, kar vse stopa vso dobo spora v ospredje kot »hrvatsko vprašanje«. Pod temi vidiki in okolnostmi sem pre pričan, da je rešavanje krize res ogromno, nadpovprečno delo. In če se bo res uresničilo, kar si vsi želimo, bo to velika državniška in politična modrost. Nimam namena, da bi ob tej priliki pre judiciral to ali ono stvar, nego si kot »prečan«, ki dobro poznam hrvatsko-srbsko stanje, samo želim, da si pri obravnavanju tega problema spuščamo v globino stvari. Pri uresničenju sporazuma naj si jasno postavimo vprašanje, kako naj pri narodni teritorialni bazi zadovoljimo tudi milijon prečanskih Srbov. Ali bi ne bilo nujneje, reševati najprej one naše skupne probleme, ki bodo poka rali siguren in nagel uspeh, če z ostalimi ne gre tako gladko od rok. Milenko Popovič — Borovčan Novi atentati v Londonu LONDON, 26. junija. Včeraj je v Londonu spet eksplodiralo Sest bomb. To pot je IRA izbrala del mesta, v katerem so banke. Največja je bila eksplozija v središču mesta v Piccadilly circusu. Pok je billo slišati pet kilometrov daleč. Popokale so vse šipe naokrog, 13 ljudi je bilo ranjenih, zdravijo se doma. CORK, 26. junija. Vlada irske republike je razpustila IRO (irsko revolucionarno armado) kot protizakonito organizacijo. MOČ LETALSKIH SIL OSI RIM, 2G. junija. Italijanski tisk se obsežno bavi s sestankom med maršalom Goringom in italijanskim letalskim generalom Vallom. Listi menijo, da je letalstvo držav osi tako po kvaliteti kakor po številu že zdaj močnejše od onega zahodnih demokracij. POJASNILO UMORA V KLADNU PRAGA, 26. jun. 150 oseb, ki so bile aretirane zaradi kladenskega umora, so včeraj izpustili. Mestu Kladnu je bila zbrisana kazen 150.000 Kč. Preiskava je dognala, da sta nemškega stražnika umorila dva poklicna tovariša Nemca. Dunajska napovd. Nekoliko oblačno, topleje, nevarnost krajevnih neviht ni te-Icliučona. PARIZ, 26. junija. Današnji listi zavzemajo ostro stališče nasproti napovedim italijanskega lista »Relazioni Intematio-nali«, da ako države osi ne bodo dobile življenjskega prostora potom pogajanj, si ga bodo same vzele. Listi opozarjajo na spravljivost Chamberlainovega govora v Cardiffu v tem pogledu in pripominjajo, da je Anglija pripravljena podobnim željam ugoditi, toda le v kolikor gre za gospodarske probleme. Zadevno citirajo listi zadnjo izdajo nemške »Diplomatische BERLIN, 26. jun. Po komunikeju, ki ga je izdal DNB, je državni kancelar Hitler imel včeraj v Monakovu pred 500 bivšimi italijanskim bojevniki govor sledeče vsebine: Srečen sem zaradi vašega obiska in da vas lahko pozdravim v svoji sredi. Po sklenitvi nmško-italijanske zveze ste vi Korrespondenz«, ki govori jasno o gospodarskih zahtevah Nemčije v definiciji življenjskega prostora. Italijanski list pa naenkrat in nepričakovano definira te zahteve politično, kar se pravi, da zahteva celo teritorialni odstop ozemelj, ali vsaj vzpostavitev oblasti nad njimi v obliki protektoratov. Francija in Anglija pa, zaključujejo listi, se bosta proti taki zahtevi postavili po robu z vsemi posledicami. in smo mi bojevniki skupne fronte proti skupnemu sovražniku. Vi ste kot bivši bojevniki priborili svojemu narodu prav tako kakor mi kot bivši bojevniki pridobitve, ki jih sedaj posedujemo. Ves vaš in ves naš narod pa bo skupen bojevnik za bodoče pridobitve. Sporazum državna ideja »Ce smatramo Jugoslavijo kot skupnot državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, te-1 daj mora biti tako organizirana, da se bo ^ v njej odražala volja vseh treh komponent in da bodo z njo vsi trije zadovoljni. To je mogoče doseči le tedaj, če bo dr- L žava urejena sporazumno. Zato ne more fj biti ideja sporazuma samo hrvatska ne- j go državna ideja. Kdor ni za sporazum- j no ureditev države Srbov, Hrvatov in j Slovencev, ta sploh ni za to skupnost kot izraz enotne volje, to se pravi, on je proti moralnim temeljem države. Moč j vidovdanske misli je bila v njeni etičnosti in pravicoljubnosti. Vidovanska misel se bo tedaj zakoreninila v srbskem narodu le tedaj, če bo pravično pripomogel k ureditvi odnošajev s Hrvati. Prikrivati hegemonist. politiko z idejo Vidovdanabi pomenilo zanikati one moralne sile, ki so srbski narod ohranile pred pogubo in mu omogočile osvobojenje od tujega jarma,« piše k bližnji proslavi Vidovdana »Hr-vatski dnevnik«. Narodno darilo „Kosovo" Ob priliki proslave 550-letnice kosovske bitke je izdala Državna tiskarna 20.000 knjižic, ki vsebujejo pod naslovom »Kosovo« ciklus Vukovih narodnih popevk in zbirko vseh guslarskih napevov o tragediji kosovskega spopada. Po odo-brenju ministrskega predsednika in prosvetnega ministra bo odbor za proslavo razdelil te knjižice brezplačno med narod. Jeseni občinske volitve Po vsej državi bodo od septembra do decembra občinske volitve. Zanje se že pripravljajo, prve volitve bodo kakor 1. 1936. v moravski banovini. »Nezavisna tribuna«. Pomanjkanje narodne zavesti Tisk naših izseljencev nam je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. V Franciji, Belgiji, Severni in Južni Ameriki izhaja lepo število slovenskih obzornikov, tednikov in celo dnevnikov, a koliko jih je med nami, ki vedo za to? Naš razumnik pač bere razne »Zeitunge«, »Joumale« in prelistava »Interesantes Blatt«, za druge se ne zanima. Tako tudi naše izložbe knjigarn kažejo nemško in drugo tujo literaturo, slovenski, hrvatski in srbski zborniki in knjige so kaj skromno zastopane. Če bi n. pr. sodili ljubljanske izložbe knjigarn po razmerju knjig, ki so v njih, bi moralo imeti mesto 1511 Francozov, 9057 Slovencev in 69.432 Nemcev... piše Janez Koomur v »Sloveniji«. Nove smernice „Kulturbunda" Po odstopu vodje vojvodinskih Nemcev, Keksa, so prišli do besede njegovi nasprotniki, ki zahtevajo, da se nemška mladina vzgaja v duhu nove nemške ideologije (narodnem socializmu), Henrik Reister je dejal: »Mi ne bomo mirovali, dokler ne bo vsak nemški deček in vsaka deklica v naših vrstah. Nočemo, da bodo nemško mladino še dalje vzgajali tuji elementi, tudi ne bomo trpeli več, da bi prehajala katoliška nemška mladina v roke politikujočih duhovnikov. Naša mladina ni proti Bogu ne proti cerkvi, toda mi je ne smemo pustiti ljudem v črni kuti. «Fran Metzger je govoril: »Ali je mogoče, pustiti naše najboljše sinove v rokah internacionalistov, bodisi rdečih ali črnih, v vrstah sovražnikov in izdajic? črni so naši nasprotniki, ker nas zmerom poskušajo speljati na teološko poledico. Mi nismo novi pogani, tudi ne brez-božniki ali religiozna ustanova. Nočemo, da nas mešajo v stvari, ki se nas ne tičejo. Mi hočemo poznati le enega Boga, ki ni katoliški, protestantski, ne mohamedanski ali kateri koli drug.» — »Nemški skupini v Jugoslaviji ni bilo mogoče povzročiti večjega udarca, kakor so bili ti govori v Apatinu!« piše nemški katoliški list »Die Donau«. Z vstopom radikalnih elementov v »Kulturbund« je nastopila za naše nemške katolike nova situacija. Katoliki imajo sicer Šest svojih listov, med njimi je tudi »Gottscheer Zei-tung«, toda borba z novo strujo bo težka, ugotavlja beograjska »Ravnoprav-nost« Chamberlainov govor ANGLIJA SI ŽELI MIRU, A JE ŽE PRIP RAVLJENA TUDI NA OBRAMBO. BESEDE NA NASLOV NEMČIJE IN NEMŠKI ODGOVOR. LONDON, 26. januarja. V soboto je imel Chamberlain v Cardiffu velik govor, v katerem je orisal pripravljenost Anglije za primer vojne, katere si pa seveda ne želi in še vedno upa na mir. Ako bi na svetu zavladala zopet mir in svoboda, je dejal, bi bilo na svetu dovolj prostora tako za gospodarstvo Angležev, kakor Nemcev. Toda tega ni mogoče doseči, dokler ni na vseh straneh dovolj iskrene volje za sodelovanje. Italiia odpove itaiiiansko-angleSki sporazum RIM, 26. junija. Zaradi sklenitve angle ško-turške in francosko-turške 'vojaške zveze, zlasti pa zaradi odstopitve Hataja Turčiji, kar spreminja status quo na Sredozemlju, bo, kakor vse kaže, Italija odpovedala lanski italijansko-angleški sporazum. Usti trdijo, da je Anglija dala pobudo za odstop Hataja in je s tem sama prekršila omenjeni sporazum. Neodvisnost romunske zunanje politike BUKAREŠTA, 26. junija.Reuter javlja, da pripravlja romunski zunanji minister Gafencu novo pogodbo o medsebojni pomoči v primeru neizzvanega napada med državami Balkanske zveze. Na kritiko italijanskega poslanika v Bukarešti, da se ro munska zunanja politika začenja preveč naslanjati na zahodni demokraciji, je romunski zunanji urad izdal komunike, ki v jasni obliki očrtuje neodvisnost romunske zunanje politike. Podaliian|e mandata francoskega parlamenta PARIZ, 26. junija. Po informacijah »1’Oeuvrea« misli Daladier poslati parlament do 1. 1940 na počitnice, njegovo delovno dobo po podaljšati do 1. 1942. V bodočnosti bodo poslanci voljeni šele vsakih 6 let in ne 4, kot doslej. Mussolini na Reki REKA, 26. junija. Predvčerajšnjim je nenapovedano prispel z letalom na Reko Mussolini. V govoru, ki ga je Imel ob prihodu, je dejal: »Veliko nalog smo že do* vršili, mnogo jih pa še bomo.« GENERAL CRAIG ODSTOPIL \VASHINGTON, 26. junija. Sef generalnega štaba USA, general Craig, je odstopil. V poučenih krogih trde, da se z Rooseveltom nista razumela glede reorganizacije armade. Craig se bo nastanil v Kaliforniji. PROŠNJE ZA FRANCOSKO DRŽAVLJANSTVO PARIZ, 26. junija. V zadnjih mesecih je vložilo 150.000 tujcev prošnjo za pridobitev francoskega državljanstva. BERLIN, 26. junija. Včerajšnji nemški tisk je sprejel sobotni Chamberlainov govor z neprikritim odklanjanjem. Njegove ponudbe zavrača s sarkazom in skepso. Minister za propagando Goebbels je v svojem govoru v Essenu dejal, da se Nemčija ne boji Anglije. Chamberlain naj ve, da je treba v dokaz njegovih izvajanj dejanj, ne pa besed. Vsekakor je bil car-diffski govor Chamberlaina glede Nemčije najostrejši, kar jih je imel doslej. BERLIN, 26. juniia. Reuter poroča: Prvič odkar je prevzel državni kancelar in vodja Rajha vodstvo državne banke in so se spremenili statuti zavoda, zlasti glede kritja, je bil včeraj objavljen izkaz: v obtoku je bankovcev za 800 milijonov funtov šterlingov, zlata je v blagajnah za 6 milijonov funtov šterlingov. MARŠAL BADOGLIO V ALBANIJI. KORICA, 26. junija, šef italijanskega generalnega štaba, maršal Badoglio, je prispel predvčerajšnjem semkaj. (Korica leži ob trojni albansko-jugoslovansko-gr-ški meji. Op. ur.) JAHIJA PAŠA V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 26. junija. Egiptski zunanji minister Jahija paša je včeraj prispel semkaj. V Bukarešti bo ostal tri dni. Kralj Karol, predsednik vlade in zunanji minister ga bodo sprejeli v avdienco. FRANCIJA NAROČA POTAPLJAŠKE ZVONOVE PARIZ, 24. junija. Mornariški minister je pred senatno komisijo izjavil, da je stavilo ameriško mornariško ministrstvo Franciji na razpolago načrte za zgraditev pet potapljaških zvonov. Vse podmornice bodo pregrajene tako, da se bodo lahko v primeru potrebe posluževale te reševalne naprave. PALESTINSKE HOMATIJE LONDON, 2i. junija. Na očitke Arabskega centra" v Londonu, da so angleški voiaki ogražali Arabce v Palestini, sta izdala vojno in kolonialno ministrstvo uradno poročilo, v katerem zanikala arabske trditve kot neutemeljene. Oseb, ki jih Arabci navajajo, sploh ni. AMERIKA O FRANCOSKO-TURŠKI * POGODBI WASHINGTON, 2* junija. V ameriških diplomatskih krogih so vest o podpisu francosko-turške pogodbe sprejeli nadvse ugodno, ker bo okrepila mirovno fronto. Velik pomen pripisujejo napovedim turškega zun. ministra Saražogluja, da se bo vpliv te pogodbe pokazal že v najkrajšem času. TABLE-TENIŠKO PRVENSTVO UNIVERZ Jutri bo v Beogradu table-teniško prvenstvo naših univerz, na katerem ho sodelovala tudi akademska reprezentanca ljubljanske univerze, ki jo sestavljajo Djinov-ski Vojo, Krečič Dušan in Scagnetti Drago. Konkurenca bo izredno ostra ,saj bodo nastopali v vrstah posameznih reprezentanc naši najboljši igralci namiznega tenisa kakor Dolinar, Ratkovič, Heksner, Stein„ Merk«wn«r in dr. Hitlerjev govor v Monakovu GOVORIL JE PRED DELEGACIJO BIVŠIH ITALIJANSKIH BOJEVNIKOV. KI JE PRIŠLA NA OBISK K N EMŠKIM TOVARIŠEM Novice Ob 20-letnici koroških bojev Legija Koroških borcev je organizirala letos že vež proslav ob priliki 201etnice koroških bojev. Krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu pa bo imela tako proslavo v nedeljo 30. julija v Ljubnem, od koder je odšlo iz okraja največ koroških borcev branit meje in osvoboje-vat slovenske rojake. Na Ljubnem je bil v maju 1919 tudi glavni stan Celjske legije, ki se je v usodnih •pomladnih dneh 1919. zbrala v Celju in odšla v Gornjo-savinjsko dolino ter zasedla bivšo koro-Ško-štajersko mejo od Kramarce pa do Raduhe in se pozneje udeležila zmagoslavne naše ofenzive od Črne preko Apač in Zagorja na Celovec. članstvo omenjene krajevne organizacije se je udeležilo osvobojevalnih bojev na severni meji od pričetka novembra !. 1918. pa do popolne zasedbe Koroške, večina članov je tudi še sodelovala pri plebiscitu. Spomini na prevratno dobo in au težike čase 1919. in nato na radostne dneve pohoda na Koroško, so pač najtepši. ki jih imajo bivši borci iz svojega življenja. Ti borci se hočejo oh letošnji 20-letnici spomina bojev na. naši severni meji zopet zbrati tudi v gornjegrajskem okraju, posvetiti ob tej priliki nekaj trenutkov spominu padlih in umrlih tovarišev, obuditi spomine na leto 1918, 1919 in 1920 ter na javnem zboru manifestirati za priznanje dohrovoljstva in drugih ugodnosti. Sestavljen je bil že spomladi poseben prireditveni odpor pod predsedstvom dr. E. Mejaka iz Gornjega grada, ki ježe pridno na delu. Severni borci in prijatelji, pridite največjem številu ta dan na Ljubno ter si lahko ob tej priliki ogledate našo prelepo Gomjesavmjsko dolino. Kupčije okoli gasilskega doma v Laškem Gasilska četa je kupila objekte Keme-hit od družbe »Split d. d.« avgusta lanskega leta. V stavbi ob Mariiagraški cesti, si je uredila svoj dom začasno, dokler se ne bo nabralo sredstev, da se hiša v kateri je sedaj shramba gasilskega orodja poveča in preuredi dokončno. Pri nakupu teh objektov se je napadalo Gasilsko četo, da nakup nt bil porečen, kar je sedaj Gasilska četa utemeljila'in to prav onim, ki so ta nakup najbolj napadali. G. predsednik Gerkman je tedaj vodil nakup in tudi ugodno zaključil pogajanja. Dolnje objekte to vse do Trubarjeve ulice je Gasilska četa stavila v prodajo. Te-daj je bil edini kupec g. Gerkman Ludvik in je tudi kupil spodnje objekte za din 126.000.— Ker pa je Gasilska četa še iz teh objektov prodala železi« in traverze, je Gasilska četa plačala za ono kar danes poseduje din 40.000.—. Člani uprave so ponudili osebam, ki sedaj kupujejo te objekte od Gerkmana za din 130.000,—; sedaj pa ti Interesenti nudijo za te objekte g. Gerkmanu 200.000.-din; seveda še s parcelo, ki jo ie dokupil g. Gerkman od g. Majcena. Ker se je pa za ta svet in objekte zainteresirala občina m vodi pogajanja, ki se bodo v najkrajšem času ugodno zaključila, pozdravlja laška javnost to kupčijo, posebno, ker namerava občina zgraditi šolsko telovadnioo, ki pa bi bila seveda obenetn na razpolago tudi društvom, »Prosveta« upa s tem, da bo dobila svojo streho. G. Hrastelj, ki je na občnem Zboru Gasilske čet«, deloval najbolj proti nakupu po Gasilski četi, ie sedaj za svojo družbo najbolj vnet propa- gator, da se ostanek objektov kupi od g. Gerkmana za »Prosveto«. G. Gerkman pa edino, občini nudi ugodne pogoje, to je da za isto ceno, in z režijskimi stroški. Upamo, da bo ta svet prišel v last laške občine, in da ona koristno izrabi te prostore in zemljišče, posebno, ker je treba razmišljati o dokončni regulaciji sveta med Majcenovo gostilno in vse do Marijagraške ceste do prve stanovanjske hiše ob sedanjem sejmišču, Drobn« vesti Iz Laikega Poti v parku pred Sokolskim domom je sedaj olepševalno društvo ogradilo z ličnimi količi, ki so med seboj zvezani z žico, kar daje parku novega lepega izraza. Tudi nasadi in grede okrog vremenske hišice so lično preurejene in zasajene, tako da bi ta del mesta bil posebno sedaj ko so kolodvorski objekti, ravno tako sama kolodvorska stavba prepleskana, urejen, če bi se nekako spravila v sklad s to okolico stavba, ki stoji ob cesti na kolodvor. Solo v Rečici renovirajo. Pritlična hiša, ki je že precej časa služila svojemu namenu, bo debila povsem novo liee. Rečiška šola je res bila premajhna, posebno, ker je vedno več ‘šoloobveznih otrok tudi v Zg. Rečici in na Šmohorju, Sedaj bodo na prizadevanje krajevnega šolskega odbora šolo razširili In dozidali še en razred, tako, da bo vsaj nekoliko pomagano, otrokom, ki se sedaj pač niso mogli navduševati za stisnjene prostore, kakor tudi učiteljem. Tragična smrt mladega športnika V noči od sobote na nedeljo se je v Soteski pred Bohinjem ubil z avtom sin ljubljanskega primarija dr. Jenka eand. inz. Boris Jenko, znan ljubljanski športnik, Jenko se je pripeljal v soboto zvečer s svoji,,, osebnim avtomobilom na Bled, nekaj po polneč) pa se je odpeljal na kratek izprehod proti Bohiniu. V Soteski pa ie Jetiko pomotoma zavozil na 5taro cesto- Ko j« opazil, da ie na napačni poti, je hotel avto obrniti in se odpeljati na novo cesto. Zadnje pa je postalo zanj psodno. Pri obračanju je prišel Jenko z avtom na rob ceste," česar pa zaradi visoke trav« ni opazil, tor zdrvel po skalovju v 20 metrov globok prepad- Med padcem ga ie pognalo iz avto- mobila ter ga treščilo ob skalovje, avto sam pa je obtičal v Savi. Zgolj po naključju je ostala Jenkova spremljevalka pri življenju ter dobila samo praske. Ko je prišla od prestanega strahu k zavesti, j« obvestil« o nesreči bližnjo železniško čuvajnico. Cuvai je na kraju nesreče našel avto v vodi, n* katerem so še vedno »reli žarometi, na skalovju pa ponesrečenega Jenka z razbito glavo m rekami, Čuvaj je takoj alarmiral oblastva v Radovljici, od koder se je podala na kraj nesreče sodna komisija. V Sotesko s« je pripeljal tudi Jenkov oče, ki je šele ob pogledu na mrtvega sina spoznal, kaj se je ggodilo. Velika matura na celjski gimnaziji Višji tečajni izpit na drž. realni gimnazij, v Celju j« pod predsedstvom direktorja g. Mravljaka Franca trajal od 12. do 23. Junija, K izpitu se je prijavilo 39 rednih kandidatov in 14 rednih kandidatinj, 1 privatiet in 1 priv;,Ustk.i skupaj 55 kandidatov jn kandidatinj. Izpit je uspešno napravilo 50 kandidatov in kandidatinj, popravni izpit imata 3 kandidata (1 priv.) in 2 kandidatinji (1 priv.X za eno leto je bil odklonjen 1 kandidat. Višji tečajni izpit so uspešno dovršili: An-'idrenšek Karel. Babič Rudolf, Bratanič Ana (opr. ust, izpita), Černelč Fina, Delakorda Miljeva, Detiček Janez (opr. ust. izpita), Detiček Jurij (opr. ust. izpita), Dlermaj-er Erik, Drassal Sonja (opr. ust. izpita), Drofenik Sonja (opr. ust. izpita), Fojan Karel, Franca Le-andra, Gajšek Valter, Gašper Julka (opr. ust. izpita), Gorsohegg Alfred. Goršek Zvonimir, JJanuš Franc, Hod-žar Cirila (opr. ust. izpita), Jost Karel, Kočar Franc, Krajnc Justin, Kramer Ivan (opr. ust. izpitak Križnik Franc, Kudisz Pavel, Lesjak Anton .(opr. ust. izpit«), Loibner Dragotin (opr. ust izpita), Luthar Gustav, Majdič Vinko, Mikuš Boris, Miloševič Romeo, Mravljak Jelka (opr. ust. izpita), Musar Marija (opr. ust izpita), Nendl Alojzij, Ostrožnik Mirko, Pečovnik Dragomir, Pepelnjak Ljudmila, Pšeničnik Franc, Puc Srečko, Pukl Ognje-slav (opr. ust izpita), Rustja Olga, Simerl Aleksandra, Stare Jožef, Stroh-maier Friderik, Svarc Romu alti. To-plišek Martin (opr. ust izpita), Ur-bašek Ivan, Vastič Julij, Vesel Savo, Vrabič Ivan in Vrečko Fedor. TUJSKOPROMETNA SEZONA V POLNEM RAZMAHU. Tujskoprometna zveza »Putntk« v Mariboru in vse njene poslovalnice prejemajo dnevno številna vprašanja iz vseh predelov naše države in lz inozemstva glede letovanja v raznih turističnih krajih na področju bivše mariborske oblasti Iz nekaterih turističnih krajev prihajajo pa že vesti, da so posamezna gostišča v celoti zasedena in da bodo po dosedanjih rezervacijah tudi za mesec julij in avgust verjetno vse sohe zasedene. Da bi Tujskoprometna zveza vedela, katere turistične kraje in gostišča lahko še priporoča domačim in inozemskim interesentom, prosi vsa tujskoprometna društva, podružnice SPD, lastnike planinskih postojank in posameznih gostinskih obratov, da od časa do časa pošljejo poročila glede zasedbe in glede izgledov za prihodnje tedne. Prosimo za takojšnje obvestilo, posebno če so obrati polno zasedeni. Tozadevna podrobna poročila s podatki o razpoložljivih sobah, cenah itd., naj se pošiljajo na naslov Tujsko-prometne zveze »Putnik« v Mariboru, Trg svobode-grad, ali pa se naj javijo na telefona 21-22 in 21-29. o Davčni uradnik g. Rihard Pontolak, rodom iz Maribora, je nastopil službo pri davčni upravi v Gor. Radgoni, kamor le bil premeščen mesto odšle gospe Ane Mavčeve na Dolenjskem. o Velika sokolska tombola, bo prihodnji četrtek, 29. t. m., popoldne na sokolskem prostoru Zorzini v Gor. Radgoni. Poleg glavnega dobitka 2.000 din v gotovini bo več -praktičnih dobitkov. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo doma. o Smrtna nesreča, ker so popokale zavore. Na znanem nevarnem ovinku blizu kamnoloma v Gorenji vasi v Poljanski dolini, kjer je pred nedavnim obležala mrtva pod kolesi avta posestnica Katarina Ruparjeva, je prišlo znova do težje prometne nesreče, ki je znova zahtevate smrtno žrtev. Na ostrem ovinku sta se znena-da srečala tovorna avtomobila. Avtomobilist Aleksa Dolničar, ki je voz« tz Škofje Loke, je znenada, ko je zagledal tovorni avtomobil pred sabo, zavrl avto. Ker je pa prijela samo ena zavora, je pognalo avto preko roba ceste na trav-nik, kjer se je prevrnil. Dolničarjev spremljevalec Miloševič se je rešil z naglim skokom, Dolničar pa je obležal a teškiml poškodbami ter še pred prihodom zdravnika fedthnS. Cel/e c Vse planinske koče v triglavskem pogorju bodo odprte od 28. t. m. dalje. Vse ostale planinske postojanke v Sloveniji so že oskrbovane. Ob koncu junija se široko razmahne promet v visokih planinah. Za enodnevne izlete ob nedeljah in praznikih imajo Celjani na razpolago ugodne žel. in avtobusne zveze. Izletniški vlak proti Dravogradu odhaja iz Celja ob 4.45. Prikladen je za izlete na zahodno Pohorje, Peco, Plešivec, Golti (Mozirska koča), Smrekovec v zgornjo Savinjsko in Logarsko dolino. V Šmartnem ob Paki ima vlak zvezo z avtobusom do Logarske doline, kamor prispe ob 7.30. Iz Logarske doline se avtobus vrača ob 18.40 in Ima zvezo na izletniški vlak, ki prihaja v Celje ob 21.50. Podrobne informacije dobite v pisarni podružnice SPD v Celju. o. Mlečna akcija v Marenbergu je bila v tem mesecu zaključena. Razdeljenih je bilo 4648 porcij (541) mleka In ravno toliko žemelj, šolski upravitelj smatra za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so ga gmotno podprli In to: Protltu-berkulozna liga din 1500, šolski odbor 1000, kralj, banska uprava 500, občina Marenberg 400, Belle Marjan 230 In dr. Winterha!ter 100. c Poskušen vlom. V soboto zvečer okrog 22. so neki zločinci poskusili vlomiti v trgovino Sega, Cesta n« grad. Predrzneži so bili pravočasno prepodeni. Banditska predrznost v zgodnjih večernih urah in na zeld obljudenem kraju je zbudila med prebivalstvom tega mestnega dela veliko razburjenje. Da so predrzneži prišli ljudstvu v roke, bi jo bili slabo tzkuplH. c Regulacijske dela na potoku Koprivnici se vrše že dalje časa. Zadaje deževje Rdela zavrto in so morali dela ob sla-m vremenu odložiti. Brezposelni, Id, ta dela izvršujejo, so zelo prizadeti, ker take dni nič ne zaslužijo. c, Društvo „Rejec tnalih Hvali v Celju" bo razstavilo v okviru Celjake razstave, ki bo od 29. julija do 8. avgusta t. 1. v Celju, male živali: ko»e, perutnino, razne vrste domačih kuncev in golobov. Kdor razpolaga s temi ali pa morda tudi drugimi vrstami čistokrvnih malih živali in se ž njimi želi udeležiti razstave, naj to takoj javi našemu društvu na naslov; Celje, Miklavžev hrib št. J3. Za razstavo pride v poštev mesta Celje in bližnja okolic«. Zaradi lakomnosti dosmrtna pokora POSESTNIK KAREL POLJŠAK IZ SOTENSKEOA OBSOJEN NA DOSMRTNO ROBIJO. JOŽE VRBOVŠEK PA NA 20 UT ROJT” Celi«, 26. juutia 1939. V sdboto se je pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča vršil« raz-bfhva proti 35-letnemu posestniku Karlu Foltsaiku ht 35-letnemu posestnikovemu s«u Jožetu Vrbovšku, oba iz Soteuske-ga pri Šmarju zaradi umora Pplišakove-*» hlape« Franca Jereba. Poljšak je bil obtožen, da je Vrbovška s ponovnim nagovarjanjem naklepno zavedel in nasno-val k umoru Franca Jereba, kar je Vrbovšek proti nagradi 1000 din tudi storil. Namen dejanja je bil, da bi se Poljšak polastil Jerebovega denarja v iznosu okrog 7000 din. Karel Poljšak je na velikonočno nedeljo 9. aprila na svojem domu zaupal Jožetu Vrbovšku, da se je odtočil spraviti svojega hlapca Franca Jereba s sveta in se polastiti njegovega denarja v znesku 7000 din, ki ga Je bil izročil Jereb Poljšaku v varstvo. Nagovarjal je Vrbovška, da bi ustrelil Jereba s Poljšakovo pištolo in mu je obljubil za to lepo nagrado. Vrbov- govarial k umoru in mu obljubil nagrada looo din. Dna 20. maja st« a« dogovorite, da bo Poljšak poalal Jaraba v svoj bližnji vinski hram z naročilom, da izroči Vrbovšku neki sodček. Izročil mu ie tudi pištolo ter mu zabičal naj dobro pomeri sredino Jerebovih prsi, pištolo p« naj položi poleg trupla, da bo tzgledalo, d« ie Jereb Izvršil samomor. Sam p« je ra-kel, da od ki« ta s svojo ženo na božjo pot v Zagorje. Zvečer tega dne sta sedela Vrbovšek in Jereb pred kletjo it pite vino iz steklenice. Ob tej priliki jt Vrbovšek ustrelil Jereba, katerega st smrtnaneverno poškodovanega spravil zjutraj naslednjega dne v celjsko bolnice kjer je poškodbam podlegel. Orožniki s> Vrbovška in Poljšaka aretirali. V PplS«» kovi kleti so našli pod tramovi v peski zakopanih 6000 din Jerebovega denarja doma pa še 700 din, 500 din pa je PolJJ«! posodil od Jerebovega denarja Vrbovšku Pri razpravi sta Vrbovšek hi Poljšak priznala svoj zločin. Karel Poljšak j« bi Maribor Bojevito zadružno zborovanje Prvi delegatski zbor nove uprave Na-bavljalne zadruge drž. uslužbencev je bil včeraj v mali dvorani Narodnega doma. Zborovanje je vodil podpredsednik zadr. sodnik g. Juhart Franjo. V zadrugi je uveden delegatski sistem ter ima zadruga 102 delegata. Za delo v odsekih pa prihajajo v poštev le delegati iz Maribora m bližnje okolice, zato so se zbora udeležili večionma le ti delegati. Navzočih je bilo 69 delegatov. Pri prvi točki dnevnega reda je podala skupina navzočih 16 delegatov, ki je lansko leto podpirala staro upravo, izjavo glede nepravilnosti sklicanja delegatskega zbora ter je v znak protesta odšla iz dvorane, ne da bi počakala na pojasnilo predsednika. V dvorani je ostalo 53 delegatov delovnega kluba, ki šteje sedaj okrog 70 članov ter tvori tako veliko večino delegacije. Izvoljeni so. bili odseki delegacije in sicer: I. Odsek za pravila in pravilnike: Rode Viktor, Kramer Ivan, Meznarič M., Brandner Anton, Jakopec Karel, Hočevar Ciril i«n dr. Wankmiiller Alfonz. II. Odsek za nepremičnine: Hočevar, Robnik Ivan, Kos Simon, Varl Valentin, Gračner Ant., Vrbnjak Matevž in Vene Martin. III! Od- sek za želje in pritožbe: Covnik Franc, Golež Franjo, Šuman Alojzij, Marolt Jos., Klarič Peter, Jakopec in Klemenčič Simon. IV. Odsek za proučevanje cen: Bračič Herma, Gregorič Franc, Gradišnik Ivan, Pogorevc Matevž, Pinter Jakob, Senčar Alojzij in 2ula Jurij. V. Odsek za bilanco: Bohak Ivo, Rode Silvo, Kutin F., dr. Wankmiiller, Zemljič Milan, Bohm Adalbert in Mivšek Franc. VI. Odsek za propagando: Brandner, Plaš Maks, Mohor Anton, Šulek Miha, Ločičnik Vinko, Prah Franc in Butolen Franc. VII.. Odsek za podružnice: Žnuderl Ludvik, Klemenčič, Jakopec, Cvetko Ivan, H~:ižuraj Franc, Ocepek Dragotin in Jordan Ivan. VIII. Odsek za sprejem članov: Brandner, Butolen, Brečko Ignac, Smolej Jurij in Ivnik Tone. Za konzorcij lista sta bila določena iz delegacije: Hočevar Ciril in Rode Silvo. Delegatski zbor je nato razpravljal še o zadružnih vprašanjih ter so delegati iznesli razne želje in pritožbe članov, ki jih je uprava vzela na znanje. Razpravljalo se je tudi o proslavi mednarodnega zadružnega dne, ki bo v Mariboru 5. julija, na praznik bratov sv. Cirila in Metoda. Izpod vešal v svobodo Iz moške kaznilnice v Mariboru so izpustili v svobodo 45-letnega rudarja Fr. K rop ca vz Štatenberga pri Makolah. Kropeč je bil po prevratu 24. junija 1°19. obsojen pred mariborsko poroto na smrt na vešalih zaradi roparskega umora in zaradi -neštetih vlomov in prestopkov. Napravil pa je prošnjo na pomilostitev in res so mu . znižali kazen na 20 let ječe. Kropeč je preživel vseh 20 let v mariborski moški -kaznilnici. Veličastna sokolska manifestacija v Rušah le nekaj dni so bile Ruše v znamenju včerajšnje proslave, na kateri je ruško Sokolsko društvo razvilo svoj prapor in proslavilo spomin na Vidov dan 1914, ki je še živečim narodnim borcem iz tiste dobe v živem spominu. Vse Ruše od kolodvora naprej so bile okrašene z zastavami. Najlepše sta bila okrašena Sokolski dom in letno gledališče, kjer se je slavnost vršila. Popoldne je pričakalo na kolodvoru ruško sokolstvo oba popoldanska vlaka, ki sta bila za to priliko večja kakor po navadi, in v katerih se je pripeljala v narodnostne Ruše taka množica Sokolov in sokolskega občinstva, kakršne še Ruše kmalu niso videle. Pred kolodvorom se je nato formiral dolg in veličasten sprevod, ki je krenil na letno gledališče. Med sprevodom je igrala vojaška godba. Razpoloženje sokolskih množic je bilo navdušujoče. Na letnem gledališču je pred sokolsko množico in občinstvom — pred še več kakor tri tisoč ljudmi — spregovoril starosta br. K r e j č i. Pozdravil je sokolstvo in vse navzoče, predvsem pa se je spomnil onih, ki so 1914 leta prisostvovali razvitju mari- borskega matičnega prapora. Za njim je spregovoril br. Davorin Lesjak, ki je očrtal navzočim zgodovinske ruške dneve 1914 leta. Novi prapor je razvil br. Krejči. Ruški prapor nima kuma, pač pa mu kumujejo mučeniki, ki so padli za osvobojenje naše države. Po razvitju je zapel pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca „Jadran“ iz Maribora Gotovčevo „Molitev“. Za pesmijo, ki je turobno odjeknila med zelenjem, ki obdaja letno gledališče, je pozdravil novi sokolski prapor posestnik Alfonz S a r h, za njim pa so govorili br. Ilih iz Maribora, dr. Fornazarič za mariborsko matično društvo, br. Ciril Hočevar, za mariborsko sokolsko četo in br. Ambrožič kot prvi načelnik ruškega Sokola. Vsi govorniki so poudarjali zakoreninjenost sokolske miselnosti v narodnih Rušah. Sledila je poklonitvena svečanost spominu pokojnega Sokola br. Rozine in nato nastop sokolskih edinic. Nastop se je odlikoval po strumnosti in pripravljenosti. Po končani proslavi-je odšlo sokolstvo k Sokolskemu domu, kjer se je razvila dom. zabava. Matura na trgovski akademiji Na državni trgovski akademiji v Mariboru so bili završni izpiti v času od 5. do 24. junija. Predsedoval je g. Mihajlo Presl, inšpektor kr. banske uprave. Izpit je opravljalo 54 javnih kandidatov in kandidatinj ter 7 privatistov. Uspeh izpitov je: odličen 7, prav dober 18, dober 30, zadosten 5, odklonjen na tri mesece 1. Izpit so opravili: Berglez Adolf, Detiček Albert (pd.), Dobrajc Anton (odi.), Gajšek Stanislav (pd.), Hlade Fr., Hmelj Franc, Jager Helfried, Janžekovič Ladislav, KKček Josip, Kralj Radomir, Puhar Stefan (pd.), Kumer Gustav, Lah Anton, Lah Martin (pd.), Lampret Janko, Mikek Leon, Mišič Vojmir, Može Miroslav, Mraz Maksimilijan (pd.), Potočnik Filip (odi.), Praprotnik Marjan (odi.), Valenčak Vladimir (pd.), Živko Aleksan- der, Mejavšek Miroslav, Mirnik Bogdan Rudolf Zmagoslav, Štefančič Drago (pd.), Tretjak Fran (pd.). Trobec Adalbert, Iv. Žigart, Berglez Julijana, Čerpes Justina, Faninger Tatjana, Goršek Franja (pd.) Gračner Hildegarda (odi.), Grmek Antonija, Hladnik Štefanija (odi.), Hochmiiller Vera, Ipavec Ladislava (pd.), Janžekovič Adela (pd.). Jereb Nada, Kaučič Hildegarda (pd.), Klavora Slava (pd.), Knez Hilda, Kolar Elfrida (odi.). Krivec Areta, Lešnik Milena, Lovec Josipina (pd.), Makoter Emilija. Ostrouška Marija (pd.), Paller Ana, Potisk Ernestina, Razbaud Zora, Sešek Vera (odi.), Škorc Josipina, Vauda Drasrca. Velikonja Božena (pd.), Vesenjak Elizabeta (odi.), Žaberl Ana (pd.), Žula Milena. Drzna tatvina med obedom Včeraj nekaj po poldnevu je ila mariborska policija obveščena, da sta dva drzna tatova odnesla posestniku Francu Ozimu iz Smetanove ulice iz jedilnice 800 din gotovine. Tatvina se je zgodila v času, ko je Ozim za trenutek odšel iz jedilnice in pustil v njej čez stol obešen suknjič z denarnico. Policija je takoj pod-vzela vse korake in kmalu aretirala 25-letnega pečarskega pomočnika Franca Hajtla in 31-letnega Frica Drea. Oba Dreo in Hajtl, ki je prišel iz Ljubljane, sta tatvino priznata* Fafltoma so- bile raz- mere pri posestniku znane, ker sta bila pred kratkim tam zaposlena. m Tatvina kolesa. Iz dvorišča mariborske porodnišnice v Vinarski ulici je bilo v času popoldanskih obiskov ukradeno kolo posestniku Janezu Grabežniku iz Zg. Voličine. Kolo je znamke »Tumier« m Brivnice in česalnice bodo v sredo na Vidov dan zaprte med 10. in 11. uro, v četrtek na dan sv. Petra in Pavla odprte do 12. ure. ^Istočasno se opozarja na današnjo objavo združenja brivcev in frizerjev med inserati. POČITNIŠKI PEDAGOŠKI TEČAJ edagoška centrala v Mariboru priredi v tednu od 21. db vključno 26. avgusta svoj V. počitniški pedagoški tečaj za učitelje(ice) s sledečimi predavanji: 1. a) »Pomen psihološkega raziskovanja in študija otrok za učitelje"; b) »Klinično (stalno) opazovanje učencev"; c) »Psihološke popisnice"; č) »Testiranje", d) „Slovenska revizija testov". Predavajo dr. F. 2geč in dr. VI. Schmidt. 2. ;,Skupansko delo v šolskem pouku". (G. Šilih). 3. »Tiha zaposlitev učencev" (VI. Majhen). 4. »Vpraša-nje naše mladinske književnosti" (A. Žerjav). 5. »Vprašanje igralskega udejstvovanja šolskega otroka" (E. Smasek). 6. »Izbrana poglavja iz modernega slovniškega pouka" (D. Glinškova). 7. »Spisje v sodobni ljudski šoli" (A. Žerjav). 8. »Vloga učitelja pri zboljšanju domače vzgoje" (V. CopiČ). 9. ^Problematika učnega načrta za ljudsko šolo" (E. Vrane). 10. »Pregled zapadnoevropskega šolstva" (dr. V. Brumen). Tečaj bo v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole v Mariboru. Prične v ponedeljek, 21. avgusta ob 8. uri. Priglasnina za tečaj znaša din 20*—, ki jih lahko plača vsak udeleženec po predhodni prijavi, ki se more izvršiti takoi po objavi tega programa, šele ob prihodu na tečaj. Prosimo, da izrazijo udeleženci ob priliki svoje prijave tudi svoje morebitne želie glede hrane in stanovanja. V tem slučaju mora dospeti prijava, ki jo je poslati na naslov: Pedagoška centrala, v Mariboru, drž. učiteljska šola, najpozneje do 1. avgusta 1.1. Morebitne spremembe v programu in obvestila glede hrane in stanovanja bodo pravočasno objavljena v MUčiteljskem tovarišu" ter v dnevnikih. »OGENJ NA ALEKSANDROVI CESTI« V soboto ponoči je znenada začelo biti plat zvona, po mestnih ulicah pa so začeli brzeti gasilski avtomobili, ki so s svojimi signali nemalo vzmeniirili meščane. Na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste so bile namreč napovedane gasilske vaje, ki se jih je udeležila mariborska gasilska četa z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi. Na kraj dozdevnega poža- pred poslopje Kemindustrije, so prihiteli tudi rešilni avtomobili. Gasilske vaje je vodil župni podstarešina Kesler.' Pri. vajah so ■ pokazali gasilci, ki jih je občudovala * velika množica občinstva, pripravljenost in izurjenost. KOLESARSKE NESREČE SE MNOŽIJO V Dogošah je padla s kolesa 13-letna hči lovskega čuvaja Marija Dogoševa in si pri padcu razrezala roko na črepinjah steklenice, ki se je razbila zaradi padca. <— Padel je s-kolesa in si nalomil ključnico viničar Karel Brumen iz Drankovec pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. — Težje pa se je ponesrečil s kolesom kaplar orožniške postaje v Mariboru Sabit Be-čovič. Nekje pod Kalvarijo se je zaletel pri vožnji s kolesom v železni drog ter Oglase za sredo oddajte upravi „Večernika" že danesi V četrtek list ne bo izšel si razbil glavo. Nezavestnega so nalo-šili na rešilni voz ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Neki brezobzirni kolesar pa je povozil v Hočah 86-letnega posestnika Petra Čiriča. Pri padcu po tleh si je Čirič izpahnil roko. * Zastopstvo Putnika v Skopi ju priredi od 1. do 4. julija izlet iz Skoplja v Ohrid ob prilila slave manastira sv. Nau-ma. * Izlet v Logarsko dolino z udobnim avtokarom „Putnik-a" od 28; do 29. junija za le din 120'—» Prijavite se takoj! * Na praznik 29. junija s „Putnik-om" v krasno Rogaško Slatino, cena din 50*—. Pohitite s prijavami! * Za Izlet na DUNAJ od 2. do 4. julija je na razpolago še nekai mest v avtokaru Putnik-a. Cena vožnje le din 260'—. Izkoristite ugodno priliko! * V Sofijo na izlet Junakov s posebnim vlakom „Putnik-a" od 8. do 14. julija. Cena vožnje od Beograda do Sofije in nazaj le din 270*—, notelski aranžman v Sofiji din 655'—. Vse informacije in prijave do 3. j ulija pri „Putaik-u“ Maribor. m. Nočna lekarniška služba (od 24. do vključno 30. t. m.): Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. Danes Rdeče orhideje, film lepe glasbe in napete vsebine. Olg« Čehova, Albreht Schoenhals. * Kino „EspIanado": Danes zadnjič francoski film »Gospodar Sahare". * Union kino. Do vključno torka »Plavolasa pošast" veseli fantastični doživljaji z Constance Benett in Gary Grant. Smeh in zabava! Radio Torek, 27. junija Ljubljana: 12. Mojstri plesne glasbe; 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Opoldanski koncert RO; 18. Samospevi in dvospevi; 18.40 Pomen narodne svobode in bagostanja; 19.30 Deset minut zabave; 20. Vesela dijaška zabava; 20.20 Bevkova Partija šaha; 22.15 Zdaj pa veselo. — Beograd: 18. Popoldanski koncert RO; 19.05 Ruske romance; 20. Večer Jakova Gotovca; 21.40 Potpuri iz Verdijevih oper; 22.15 Brahmsove pesmi. — Sofija: 18. Lahka in plesna glasba; 19.30 Popularni koncert; 21. Vokalni koncert, nato lahka glasba. — Bruselj II: 20. Operetna in kabaretna revija — Milano: 21. Verdijeva opera »Rigoleto" s festivala. — London Regional: 19.45 Mozartova »Figarojeva svatba". —• Praga: 21. Simfonični koncert Suka in Čajkovskega. — Berlin: 20.15 Plesni večer. Bratislava: 21.15 Romantična glasba. Med džunglo in civilizacijo MAJHNA ŽIVALSKA ZG Na predmestni, cesti je avto povozil purančka. Mati pura je z ostalimi otročiči zbežala nazaj v varno zavetje dvorišča, oče puran pa je ostal pri ponesrečenem mladiču, da mu pomaga. Ves iz sebe je stari puran. S kljunom in kremplji preobrača tisto povaljano sivkasto kepico perja, iz katere še pomigava ena nožiča v zadnjih drhtljajih, in hkratu počepa na trupelce s široko raz-šopirjenimi perutmi, kakor da ga hoče zaščititi pred ljudmi, toi se zbirajo okoli tega nenavadnega prizora. »Kaj počenja ž njimi Saj ga bo čisto poteptal!« se oglasi nekdo, ne razumevajoč puranovega čudnega početja. »No, rad bi ga spravil pokoncu!« razlaga drugi. »Pomagati mu hoče. Po svoje. Uboga živali« Na cesti zastaja promet, prihajajoč avto tuli grozeče. Stari puran je sam v smrtni nevarnosti. Medtem je pritekla ženska, ki zdaj pobere in odnese mrtvega purančka. Stari puran je zamahnil proti njej s kljunom, potem pa ji sledi z divjimi kriki, vzkriki svoje bolesti ODBA Z MORALO. Ljudje se razidejo ganjeni nad tem prizorom očetovske ljubezni purana. In nekdo še pripomni: »Vsa čast puranu! Peteli mbi se v enakem primeru nič ne zmenil.« Da, res je to. Petelin, skozi dolga tisočletja povezan s človeško družbo, se je zavzel tudi njenega duha, njenih šeg in njene morale. Cim več naraščaja zahteva ta človeška družba, a kaj bo s preskrbo tega naraščata, o tem si nihče prav ne beli glave. In tudi petelin ne. Pridno oploja kure in prepušča njim vso skrb za deco, on sam pa se rajši šopiri na gnojišču in kikirika. Petelin je pač že skoz in skoz civiliziran. Puran, ta pa je še drugačnega kova. Njegov rod je šele nekaj stoletij udomačen pri človeku, v njem še niso zamrli nagoni džungle, divje, trde, a tudi nepokvarjene. In morala džungle zahteva kakor od materinstva tako tudi od očetovstva junaške požrtvovalnosti za deoo, — in to je pokazal naš puran tam na cesti v lep zgled, v«em civiliziranim petelinom s perjem in brez perja. eio. SDort Velike lovske tekme v okviru PT PRVENSTVO PREKMURSKEGA LOVSKEGA DRUŠTVA SI MARIBORČAN VUKMANIČ ROBERT JE PRIBORIL Lovsko društvo M. Sobota je priredilo ua travniku g. Benka nasproti kopališča nagradno streljanje na „golobe“. Prireditev se je začela popoldne ob 14. uri ter trajala do večera. Udeležilo se je lepo število tekmovalcev in mnogo publike. Jako uspešno so se udejstvovali na tekmova-vanju mariborski lovci, Mariborčan g. Vuk-manič Robert je odnesel naslov prvaka Prekmurskega lovskega društva. Rezultati kažejo, da je ta šport tudi v Prekmurju na precejšnji višini Jnniorjl: streljanje na 10 golobbov: 1. Goleč Josip, Maribor, 9 pogoakov, 16 stre* lov; 2. Zrim Josip, M. Sobota, 8 pogodkov, 9 strelov: 3. Jug Josip, M. Sobota 7 pogodkov, 13 strelov. Seniorji: streljanje na 20 golobov: 1. Dr. Kovačec, Maribor, 17 pogodkov, 25 strelov; 2. Vukmanič Robert, Maribor, 17 pogodkov, 27 strelov; 3. Sprager Alojz, Maribor 17 pogodkov, 28 strelov. Prvenstvo Prekmurskega lovskega dru- štva; streljanje na 30 golobov: 1. Vukmanič, Maribor 29 pogodkov, 33 strelov; 2. Sprager Maribor 25 pogodkov, 43 strelov; 3. £>r. Kovačec Maribor 22 pogodkov, 42 strelov; 4. Vilagoš Josip (MS) 17 pogodkov, 40 strelov. Lovski čuvaji; streli, na 20 golobov: 1. Perklč Franc, Satahovci 14 pogodkov, 24 strelov; 2. Bedek Josip, Noršinci 12 pogodkov, 20 strelov; 3. Pock Ludvik, Vuča gomila 10 pogodkov, 29 strelov. Podpredsednik Zveze lovskih društev, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik iz Maribora je daroval lep pokal za nagrado najboljšemu strelcu iz Prekmurja. TDobil jo je g. Josip Vilagoš iz M. Sobote, ki je v skupni oceni od 30 golobov s 44 streli dosegel 20 pogodkov. — Po tekmi je bil prijateljski večer lovcev in strelcev na „tednu“. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, za kar gre zasluga celemu odboru, predvsem pa g. Josipu Benku. Uspel nastop MPK v Murski Soboti Na povabilo SK Mure je priredila močna ekipa 22 plavalcev Mariborskega plavalnega kluba jako uspel propagandni nastop v okviru Prekmurskega tedna. Prireditev je bila v krasnem kopališču SK Mure. Funkcionarji SK Mure in Prekmurskega tedna so goste nad vse prijazno sprejeli Propagandnemu tekmovanju, Jki so ga brezhibno organizirali gg. ravn. Lipič m Peterka, preds. in tajnik SK Mure, ter g. Bergant, preds. MPK, je prisostvovala velika množica gledalcev. Točke so se hitro vrstile druga za drugo, tako da je bil ves spored končan v poldrugi uri. V tekmovanju so tudi nekateri domači plavalci pokazali velik talent ter prve uspehe sistematskega treninga. Tehnični rezultati: 100 m crawl: I. skupina: 1. Steiner (MPK) 1.18.4; 2. Cvetko (Mura) 1.26; 3. Petek (MPK) 1.28. II. skupina: 1. Šerbec I (Mura) 1.29.8; 2. Potočnik (MPK) 1.32.2; 3. Brajnik (Mura) 1.33. 100 m prsno: 1. Jankovič 1.31.2; 2. Gabi 1.33.6; 3. Mihorko 1.34, vsi MPK. 33 m hrbtno: 1. Smerdu (MPK) 27; 2. Dornik (MPK) 27.6; 3. Velnar (Mura) 28.4. 33 m cravFl: I. skupina: 1. Gajšek (MPK) 19.2; X Rušanov (Mura) 20.4; 3. Golež (MPK) 20.5. II. skupina: 1. Ferenčak (MPK) 19.7; 2. Deškovič (Mura) 21.8; 3. Brajnik (Mura) 22.2. Mešana štafeta 3 X 33 m (prsno—hrbtno —crawl): 1. MPK I. Škapin—Dornik—Gajšek 1.10; 2. MPK II. Gala-Smerdu I-Stei-ner 1.10.6; 3. Mura Cvetko—Velnar—Rušanov 1.10.7; 4. MPK III. Ferenčak—Lam-precht—Smerdu II. Crawl štafeta 3 X 33 m: 1. MPK I. Golob—Dornik—Gajšek 1.06; 2. MPK II. Skof —Goleš—Petek 1.08.4; 3. Mura Cvetko—Lan j-šček—Deškovič 1.08.6. Nato je sledilo propagandno tekmovanje v skokih, nastopili so Mariborčani Bergant, Škofič in Lamprecht ter dva domačina. Spored se je zaključil z wa-terpolo tekmo med dvema moštvoma MPK. Zmagalo je po zanimivi igri A moštvo s 4:1 (2:1), sodnik je bil g. Bergant Rezultati nastopa MPK v Murski Soboti so prav dobri, zlasti če se upošteva, da tvorijo sedanje moštvo MPK po večini letošnji maturanti, ki radi priprav za izpite niso imeli prav prilike za resen trening. Nastop pa je dokazal ,da_ je med članstvom mnogo volje in izrazitin talentov, tako da smemo tudi od Mariborčanov v doglednem času pričakovati uspešno afirmacijo v jugoslovanskem plavalnem športu. Treba jih je le moralno in materialno podpreti. MPK ima tekom julija na sporedu več propagandnih nastopov izven Maribora. Rapld mariborski prvak rezerv SK Železničar—SK Rapid 2:1 (1:0) Včeraj se je odigrala ua Rapidovem igrišču zadnja in odločilna prvenstvena tekma za naslov prvaka 1938/39. Oba nasprotnika sta nudila jako dober nogomet, zlasti je ugala vigranost Železničarjeve enajsterice, M si edino pred golom ni znala pomagati. Tekma se je končala z zasluženo, čeprav tesno zmago Železničarja. Tekmo je odločil lastni gol Rapida. Ker ima Rapid od prejšnjih tekem naskok dveh točk — ne ene, kakor nam je tiskarski škrat pokvaril tablico — imata Rapid in 2elezmčar sicer isto število točk, vendar je prvak Rapid z daleko boljšo diferenco golov. Včerajšnjo tekmo je sodil ss. -Kopič, prvenstvena tablica za I. pa je dokončno sledeča: Rapld 6 5 0 1 28: 5 10 Železničar 0 5 0 1 20 : 8 10 Maribor 6 2 0 4 20 :15 4 Slavlja 6 0 0 6 4 : 44 0 NEDELJSKI TENIS V CELJU V Celju je bil na igriščih v mestnem parku tenišKi turnir v prid olimpijskemu fondu. Tekmovali so 4 igralci in ena igralka. Po doseženih rezultatih je najbolje odrezal Skoberne. Rezultati: Single: Goršek-Toplak 5:0, 6:2, Skoberne—dr. Ilič 6:1, 6:4, Skoberne—Goršek 6:3, 6:0, Toplak—dr. Ilič 6:3, 6:2, Skoberne—gdč. Sernčeva 3:6, 6:2, zmago v tretjem setu je gdč. Sernčeva brez igre prepustila nasprotniku. V doublu je par Toplak-Goršek prema- ?al par Sernčeva-Skoberne s 6:4, 3:6, :5. Tesen poraz Mariborovih juniorjev v Celju SK Celje—ISSK Maribor 2:1 (1:1) V Celju je bila včeraj prva semifinalna tekma za naslov juniorskega prvaka Slovenije med SK Celjem in ISSK Mariborom. Mariborčani so tesno izgubili, čeprav so bili boljše moštvo na terenu. V prvi polovici so le v pni h minutah prevladovali Celjani, nato pa do odmora ISSK Maribor, v drugi polovici pa so imeli Celjani nekaj več oa igre, zlasti ker so Mariborčani radi izključitve v 23. min. I. pol. izgubili enega igralca (Pirš). Krivdo na rezultatu nosi malo uesiguren vratar, predvsem pa napadalni trio, ki tudi naj-lepših šans ni znal izkoristiti, dočim so obe dobri krili zanemarjali. Edini gol za Maribor je dosegel Derfi iz enajstke. Tekmo je sodil ss. g. Hobaclier. Ker bo povratna tekma v nedeljo v Mariboru, lahko po včerajšnjem rezultatu smatramo ISSK Maribor za drugega finalista Slovenije, dočim bo prvega dala Ljubljana. BSK v tekmovanju za SE cup BSK-SIavija (Praga) 3 :0 (1:0) Včeraj se je odigrala v Beogradu po. sporazumu obeh nasprotnikov prva tekma med BSK in praško Slavijo za SE pokal, ker so do 1. julija vse športne tekme v Pragi zabranjene. Proti pričakovanje je BSK absolutno dominiral na terenu ter 'je le neodločnosti njegovega napada pripisati, da ni dosegel višjega rezultata. Strelci so bili Božovič v prvem, ter Valja-revič in Glišovič v drugem polčasu. Pra-žani niti zdaleka niso pokazali tega, kar se je od njih pričakovalo, tudi BSK je imel nesigurne ljudi v rapadu ih ožji obrambi, odlična pa je bila krilska vrsta. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scor-zoni, povratna tekma bo 2. julija v Pragi. RAPIDOVE ATLETINJE V ZAGREBU V Zagrebu so startale na podzvezinem atletskem tekmovanju tudi atletinje mariborskega Rapida ter dosegle jako lepe rezultate. Brandstaeiterjeva je dvakrat izenačila državni rekord na 60 m z 8.0 sek. ter dosegla razen lega še prvo mesto v skoku v daljino s 4.73 m ter v teku na 100 m s 13.2 sek., zasedla pa je še, kakor tudi še nekatere druge atletinje Rapida, več častnih mest v drugih disciplinah. Tudi v štafeti 4 X 100 m je odnesel zmago Rapid v času 57 sek. pred zagrebškim Mak; bijem. DVA PODALJŠKA V KVALIFIKACIJSKIH TEKMAH V povratnih kvalifikacijskih tekmah drugega kola sta se včeraj dve tekmi končali neodločno, remis je bil dosežen tudi v prvih tekmah, tako da so moštva po pro-pozicijah nastopila še za podaljšek 2X15 minut. V Podgorici se je tekma Balšič—Bata čala z rezultatom 2:3, regularna tekma je ostala neodločena z 2:2, z remijem se je končala tudi prva tekma v Borovem (1 :1). V Novem Sadu je Vojvodina v podaljšku odpravila subotiški 2AK z 1:0, dočim se je regularna tekma končala z 2:2 neodločeno, kakor prva tekma v Subotici d : D- V Skoplju se je tekma SSK—Borac zaključila z gladko zmago domačinov v razmerju 6:0, v pni tekmi je zmagal Borac z 2 :0. Vsi trije včerajšnji zmagovalci bodo tekmovali dalje za vstop v ligo. s Zagreb: Gradjanski—Concordia 3:3 (1:1). s Včeraj so bili v Zagrebu izžrebani termini za na novo ustanovljeno hrvatsko nogometno ligo. s V tekmi za SE pokal je Bologna na domačih tleh porazila romunsko Venus iz Bukarešte z 2:0 tet je tako izločila Romune, ki so doma zmagali z 1 :0. Tekma je bila jako ostra. s V Kodanju je Nemčija nremagalc Dansko, čeprav so Danci imeli 75 min igre v svojin rokah, z rezultatom 2:0 (1:0). Naii mušketirji v Angliji V londonskem teniškem prvenstvu je Kukuljevič gladko izgubil proti Indijci« Ghansu Mohamedu s 6:2, 6:2. V \Vimbledonu so postavili razen Pun* čeca, ki je na čelu 4. skupine (od osmih^ še enega našega igralca na čelo skupine. V mešanem doubleu igra Kukuljevič s francosko prvakinjo Mme. Mathieu. Postavljena sta na koncu tabele. V prvem kolu moških singlov igra Kukuljevič proti Nizozemcu Hughanu, Mitič proti Novozelandcu Coombeju, Punče* proti Novozelandcu Edwardsu, PalladA pa je prost. Saf> Argentine Doslej je trdno sedel na stolčku argentinskega prvenstva že nekoliko ostareli mojster Grau, znan tudi iz nekaterih mednarodnih turnirjev. Prišla pa je mladi generacija, ki jo vodi »argentinsko šahovsko upanje" mladi Guimard, ki je izzval Grau-a na match. Vendar pa Guimard še ni „zrel“, da prevzame prvenstvo. V matchu, ki še ni končan, vodi Grau r razmerju 4:2. V naslednjem partija iJ Lega matcha: 102. FRANCOSKA OTVORITEV. Beli: Grau Crni: Guimard 1. e4, e6 2. d4, d5 3. Se3, Sf6 4. Lg3. Le7 5. e5, Sfd7 6. Lxe7, Dxe7. 7. Sb5, Sbd 8. e3, a6 9. Sa3, c5 10.Se2, Se6 11. f4, Sa4 12. Tbl, b5 13. Sf3, Ld7 14. Ld3, b4 15. Se3, Sb6 16. 0-0,0 0? 17. Lxh7+, Kh8 18. Sg5, g6 19. Dg4, Kg7 20. I)h4, Th8 21. Sg4, Kf8 22. Sf6, Kg7 23. Tf3!, in črni preda, ker ni več obrambe proti manevru Tn3 itd. DR. TRIFUNOVIČ V SOFIJI Te dni se je mudil naš mojster dr. Peter Trifunovič na „šahovskem obisku" v Sofiji, kjer je v prireditvi »Šahovskega kluba 33 odigral simultanko proti 18 na- partij# ki ga je odločil v razmerju 3:0, z moj* strom Neukirchom Je 2 igri remiziral, 1 pa dobil. Sofijski šahisti so dr. Trifunovb ču sporočili, da bi želeli igrali match Soj fija—Beograd, radi pa bi tudi sodelovali v kakem turnirju, ki bo prirejen v naši državi. Rešitev križanke. Vodoravno: panorama, etiketa, Ukai ara, oko, ar, padalo, Adam, namen, en, mi< rt, zaroka, lan, soj, pisar, da. Navpično: Peloponez, Atika, anali, Nikoj dem, ras, oko, Emona, re, Alarik, ata, oda, asi Mara, od, Arimateja. Ne pozabi naročnine! E. S. BRUCE: 52 pMScavfukeva siuivMSt »Moj Bog, kaj pa mislite!« je vzkliknil Beeke. »Molčite ali pa pojdite v gostilno in se.lotite piščanca!« »Ali mislite, da vas bom pustil tu samega, zapeljivec stari?« je vzkliknil Eustace. Zdaj je bila že popolna noč. Zvezde so se Iskrile na nebu in v rahlem vetru je šelestelo listje v drevju. Vila .Aurora’ je bila temna, kakor nihče ne bi prebival V njej. Beeke je pogledal na svetle kazalce svoje zapestne ure. »Komaj deset je,« je šepnil. »Deset.« je zamrmral Eustace. »Mislil sem. da je že rjajmanj polnoči.« »Pst! Poslušajte!« Na cesti so se začuli pridušeni koraki. Oba detektiva sta hkrati zagledala nekoga. ki se je bližal vili. Spoznala sta Warrena Clintona. Mladi letalec je odprl vrtno vrata im krenil proti vhodu v vilo. Dekle ga je1 moralo pri oknu čakati, ker je takoj prišlo in odprlo vrata brez šuma. »Nisem mislil, da...« je začel Warren »Pst! Hitro vstopite.« je šepnilo dekle. »Utegnil bi vas kdo videti.* Warren je izginil. Beeke in Eustace sta slišala, kako so se za njim zaklenila vrata. Beeke se je dvignil in se pretegnil. »Zdaj bi lahko Šla večerjat,« jezamr-ral. Ne vera toliko bi stavil, da bosta ostala najmanj uro v hiši.« Eustace je zavzdihnil. »To je pa presenečenje!« je žalostno rekel. »In jaz sem verjel, da je takšna svetnica, kakor se je delala.« »Kaj ste rekli?« »Ali niste videli, da je ponoči sprejela v svoje stanovanje mladega moškega?« »Zdaj vidim, dragi moj, da ste trde glave,« mu je segel Beeke v besedo. »Ali mislite, da gospodična Gleinisterjeva ne ve ničesar, kar bi rada odkrila Warrenu Clintonu? Bojim se, Eustace, da še zdaj ničesar ne razumete, čeprav je zadeva hudo preprosta.« ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. JI1I Glenlsterjeva in njena zgodba. Jill Gleinisterjeva, ki je sedela poleg Warrena Clintona v udobni kuhinjici vile Aurore, je bila videti prav mirna. Zastori so bili spuščeni, vrata zaklenjena in Warren je čutil v srcu nekaj kakor ve- liko ugodje. Jill mu je velela, naj sede in si prižge cigareto, če hoče. Natlačil si je pipo. Potem je iznenada začutil nekakšno nestrpno«t in vznemirjenost »Upam, da me ni nihče videl, ko sem prišel k vam,« je dejal po kratkem pomisleku. »Ljudje imajo jezike...« •Kaj me to briga!« je vzkliknila Jill. »Položaj je preveč resen, da bi utegnila misliti na takšne malenkosti. Premislila sem vse, gospod Clinton...« •Zakaj mi ne rečete kar Warren?« ji je segel v besedo. »Res je, da me še ne poznate prav dolgo, toda ime ,gospod Clinton’ diši preveč po salonu. Ali se vam ne zdi?« Nasmehnila se je. »če hočete biti Warren, pa bodite,« je rekla. »Srečna sem, da morem nekomu odkriti svojo skrivnost. Resnično potrebujem zaupnika. Popoldne sem vam že povedala, da sem v resnici Jill Farada-yeva in da sem hči Johna Faradaya, človeka, ki so mu naprtili umor v Wimble-donu. Ali se še spominjate razprave? Tri leta je že, kar so mojega očeta obsodili v Old — Baleyu na smrt...« »Zelo malo se zanimam za sodišče in dnevnikov skoraj ne berem,« je odvrnil Warren. »Odkar je sodišče odločilo, da je ir.0-goče kriv, je moja edina misel, da bi dokazala njegovo nedolžnost. Ubogi oče! Najboljši človek na svetu je bil! Ce bi mogla odkriti pravega zločinca, bi ga izpustili iz ječe...« »Izpustili iz ječe?« se je začudil \Var-* ren. »Mislil sem, da...« »Pomilostili so ga. Obsodbo -so mu iz-premenili v dosmrtno prisilno delo...« Umolknila je, potem pa je zavzdihnila in nadaljevala: »Poslušajte me, Warrem! Ali mi hočete odkrito povedati svoje mnenje?« »Obljubljam vam,« je odgovoril mladi letalec. »Vse me neverjetno zanima, saj sem v to zadevo nazadnje zdaj še jaz zapleten.« »Moj oče je bil sedemnajst let osebni tajnik lorda Drexleya. Saj se lorda še spominjate? Bil je eden najbolj znanih angleških zbiralcev starin in umetnin. Moja mati je umrla, ko sem bila še v otroških letih, in dolgo sem se morala potem potikati po raznih dekliških šolah in zavodih. Ko sem dopolnila osemnajsto leto, sem se vrnila k očetu, in lord Drexley nama je dal na svojem posestvu zgraditi lepo hišo. V kotu parka med drevjem... Leto dni sem bila srečna kakor kraljica. Upravljala sem hišo in skrbela za vrt. Nekega dne, — nekaj več kakor tri leta je že odtlej —, je lord Drexley poslal mojega očeta v Berlin. Prinesti bi mu bil moral neko dragoceno' starino, vredno sto tisoč funtov.« •.Prekmurski teden" dosegel svoj namen! Doslej je to največjo narodno, kulturno in gospodarsko prireditev obiskalo nad 50.000 ljudi kar priča o nujni potrebi, da naj postane PT vsakoletna prireditev V soboto zvečer in ves dan v nedeljo so bile organizirane v okviru Prekmurskega tedna številne manifestacije društev, ki so imele namen poudariti splošno narodni značaj sedanje proslave 20 letnice prekmurskega osvobo-jenja. Poleg društev je sodelovalo izredno mnogo občinstva od blizu in daleč. KONCERT PEVSKEGA ZBORA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA V soboto ob 20. uri zvečer je priredil soboški Meddruštveni odbor pevski koncert pevskega zbora, pri katerem so sodelovali pevci iz vseh soboških društev. Koncert je bil na grajskem dvorišču ob številni udeležbi publike. Uvodni govor je imel predsed- itd., ki so nekdaj služili v Prekmurju. Prireditev je bila organizirana kot družabni večer. Otvoril jo je župan in predsednik „Prekmurskega tedna" g. F. Hartner. V izbranem nagovoru je med drugim dejal, da je danes Prekmurje samo lep košček skupne domovine in da po 20 letih ni več razlike med „Prišleki“ in domačini11. Organizator večera g. Ferjan je prebral številne brzojavke in pisma bivših uradnikov, ki se prireditve niso mogli osebno udeležiti, dokaz, da jim je Prekmurje v živem spominu. Nato je v imenu „Prišlekov“ govoril idejni iniciator večera odvetnik g. Jernej St ant e iz Celja. G. Stante je opomnil na napake, ki so bile včasih storjene v Prekmurju ter poudaril, da pik Meddr. odbora g. K e r e c, šef so- j je medtem tu dorasla mlada gene- boške borze dela. Poudaril je v njem slovenstvo kot združujoč faktor za vse. Koncert je vodil pevovodja sodnik g. Milan Grm. Poleg pevskih točk mešanega pevskega zbora je obsegal koncert še orkestralne točke in točko za čelo in klavir, ki sta jo izvajala gg. Tone Dorer in Grm. Po koncertu je bil na restavracijskem prostoru Prekm. tedna POZDRAVNI VEČER BIVŠIH „PRI-SLEKOV“ Večera se je udeležilo izredno lepo število bivših uradnikov, uslužbencev racija, ki si utira pot v slovensko javno in kulturno udejstvovanje ter prevzema v vseh smereh vodilno vlogo. Čestitajoč Prekmurju in Soboti na velikem napredku, je poudaril, da je 20 let prekmurskega osvobojenja dovolj, da je danes Prekmurje z ostalo Slovenijo duhovno eno. Dokaz je, da bo slovenska življenjska sila tako močna, da se bomo nekoč vsi Slovenci združili v popolno skupnost kot polnopravni bratje. Zadnja nedelja Prekmurskega tedna Nedeljsko dopoldne je poteklo za Soboto in Prekmurje v znamenju gasilskih in živinorejskih prireditev ter tabora Prosvetnih društev. GASILSKI DAN V SOBOTI Soboška gasilska župa je priredila po zaključitvi cerkvenih opravil za gasilce obeh veroizpovedi ob 9. uri pred gradom gasilsko svečanost. Poleg vseh gasilskih čet iz soboškega okraja, ki jih je nad 100, ter delegacij iz lendavskega ter ljutomerskega okraja, so j i prisostvovali številni predstavniki civilnih, vojaških in prosvetnih oblasti ter ustanov. Prisotni so bili tudi minister g. dr. Miha Krek, pod-starešina gasilske zajednice g. Bogdan Pogačnik, g. Japelj, starešina gas. župe Kranj, župan g. Hartner. Gasilski praznik je otvoril sfarešina g. Benko star., industrijalec, z daljšim govorom, v katerem je poudaril avtohtonost slovenskih tal v Prekmurju, 20 letni napredek ter velik pomen gasilstva na humanitarnem polju tev v narodnem in državnem smislu. Gasilstvo bo skrbelo tudi v naprej za kulturno izobrazbo članstva, dvig narodne zavesti in državotvornosti. Vsak prekmurski Slovenec jnora biti trdno prepričan, da je njegovo mesto edino v slovanski skupnosti, zato se naj krepko razvija tudi naša država Jugoslavija. Za g. Benkom je govoril g. minister dr. Krek, ki je ponovno poudaril napredek in pridobitve Prekmurja, naroden in državotvoren pomen gasilstva. Podsta-rešina zajednice g. B. Pogačnik je poudaril velik razvoj gasilskih organizacij v Prekmurju, ki so v tako kratkem času narasle od 16 čet na preko 100 čet, moderno opremljeno organizacijo. G. Japelj iz Kranja je med drugim opozoril na gasilski kongres. Po tej uvodni svečanosti, ki jo je zaključil g. Benko, je bil nastop gasilcev soboške župe z vajami pred gradom. Radi prevelikega števila občinstva so morale odpasti gasilske vaje, ki so imele izvesti obrambo pred ikzv. „letečim požarom'4. Pred tribuno z odličnimi predstavniki je izvajala Četa Krog vaje s sekiricami, četa tovarne Benko simbolične vaje s sekiricami, četa M. Sobota in četa tovarne Benko vaje z orodjem (motornima brizgalnama). Sodelovale so tri godbe (Sobota, Bakovci, Rogaševci). Po lepo izvedenih vajah se je vršil po mestu veličasten obhod gasilcev v katerem je sodelovalo nad 100 čet, 4 prapori, 3 godbe, 7 motornih in 16 navadnih brizgaln ter 2 gasilska avtomobila. Mimohod pred predstavniki in odličnimi gosti, ki so se namestili na križišču ob Glavnem trgu je potekel nad vse slavnostno in v vzornem redu. MLADINSKI TABOR Na oficielnem sporedu Prekmurskega tedna je bil tudi mladinski tabor Prosvetnega okrožja ter fantovskih in dekliških krožkov. Otvorila ga je povorka po mestu, ki je vodila na taborski prostor v parku za gradom. Tu je na tribuni služil mašo dekan g. Kr ant z, ki je imel tudi slavnostno pridigo. Po cerkvenih slovesnostih je govoril za Prekm. prosvetno okrožje kaplan g. Škrabah. Za njim je imel daljši nagovor minister g. dr. Krek, ki je med drugim poudaril skrb vlade za ohranitev miru ter tako politiko, ki se ne bi zapletla v medsebojna trenja v svetu. G. minister je podčrtal tudi velik pomen mlade, v Jugoslaviji zrasle generacije za državo in naš narod. Nato so govorili še poslanec g. B a j 1 e c, za dekliške krožke Članica gdč. K odi la, za FO šef borze dela K ere c. V splošnem je tabor potekel v poudarjanju dela za vzbujanje narodne zavesti in potrebe del za narodno obrambo ter je kljub poudarjanju posebnih idejnih gledanj njegovih prirediteljev imel svoj pomen za dvig splošno narodne zavesti v Prekmurju. V tem pogledu je tudi močno prekosil tabor, ki se je vršil pred njim na istem mestu. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA je bila otvorjena zjutraj. Poleg župana g. H a r t n e 1* j a in predstavnikov oblasti ter prosvetnih in gospodarskih ustanov, se je otvoritve udeležil tudi minister dr. Krek. Odzvalo se je iz redno častno število razstaVljalcev. O uspehih razstave, ki se je vršila na travniku ob Radgonski cesti bomo še podrobneje poročali. LETALSKI DAN Mariborski Oblastni odbor acroklu ba je s pomočjo soboške jadralne skupine organiziral letalski dan zs Prekmurje. Kot uvod' v to za Prelc murje redko prireditev se je vršila dopoldne ob 10. uri v restavracijskih prostorih g. Vučaka oblastna konferenca mariborskega Aerokluba. Vodil jo je g. Ed. Košak, oblastni referent za jadralno letalstvo Maribora. Poleg delegatov skupin sta bila prisotna Ludi g. Rape iz Ljubljane in g. Hetenyi iz Zagreba. Prisotni so bili delegati skupin iz Sobote, Maribora (Šola, Mb I. in II.), Ptuja, Radgone, Celja, Slovenjgradca, Ljutomera in Šoštanja. Popoldne ob 15. uri je bil velik letalski miting oblastnega odbora, ki se je vršil pod pokrovitelji-stvom kneza namestnika Pavla na travnikih ob Radgonski cesti. Kneza namestnika je zastopal polkovnik And jelkovič iz Maribora. Prisotno je bilo na tisoče občinstva, ki je z zanimanjem sledilo letalskim točkam. Med odličnimi gosti so bili načel. Bratina, dekan Krantz, zastop. voja-. ške oblasti, raznih organizacij itd. Po-, zdravni govor je imel župan g. II a r t-. n er, ki se mu je zahvalil zastopnik: pokrovilelja g. polkovnih A n d j e 1 k o-* vic. Daljši govor je imel predsednik soboške jadralne skupine, trgovec g, Evgen K ar do š, ki je med drugim poudaril pripravljen os t mlade prekmurske generacije d a brani svoj narodi n domovino. Naprosil je g. polkovnika, naj bo na visokem mestu tolmač zahvale prekmurskega ljudstva in posebno mlade generacije, da je bilo njeno prizadevanje deležno tako visoke zaščite, kar je posebno za čas in kraj prireditve izrednega pomena. Nato je bil miting, v katerem so sodelovala civilna motorna in jadralna letala iz Zagreba, Ljubljane in Maribora. Akrobatske točke se niso mogle vršiti v predvidenem obsegu radi vetra. Prireditev je popolnoma uspela ter je pri številnem občinstvu vzbudila zanimanje za našo letalsko moč, pri mladini pa zlasti za jadralni šport, ki je s tem tudi v Prekmurju dobil močnih pobud za vsestranski razmah. Sokolstvo 20 let vuzeniškega Sokola V jeseni bo poteklo 20 let, odkar je bi- lo ustanovljeno sokolsko društvo v Vuzenici. Takratni pripadniki so pričeli takoj s telovadbo članic in članov. Leta 1920. se je vršil v Vuzenici prvi okrožni zlet. Leto pozneje je učitelj g. P o r e k a r zbral otroke in pričel s telovadbo dece, ki je pozneje prehajala v naraščaj. Delovanje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo niti na šoli na razpolago primernega prostora za telovadbo v zimskih časih. Pozimi so hodili oddelki k telovadbi na hodnik mucke ljudske šole. Poleti pa so telovadili na dvorišču »nove« šole v Vuzenici. Primanjkovanje primernih prostorov je zelo oviralo društvo pri delu vse do leta 1928. Takoj po takratnem občnem zboru društva je tedanji odbor kupil Korpovo posestvo ob Dravi ter je do leta 1931. adaptiral poslopje v zasilne in potrebam primerne prostore. Leta 1928. je bil v Vuzenici drugi okrožni zlet, s katerim je« bilo otvorjeno sedanje letno telovadišče. Do tega časa so se vršili javni nastopi le vsako drugo leto. Z lastnimi prostori je bilo šele omogočeno, da so se nastopi vrstili vsako leto. Tako je bil 25. t m. 16. telovadni nastop v 20 letih obstoja, kar je prav gotovo v ponos društvu in njegovim požrtvovalnim članom. Izmed ustanoviteljev sokolskega društva v Vuzenici deluje neumorno samo še br. Mravljak Josip, ki je mnogo let požrtvovalno deloval kot načelnik, Kmalu po ustanovitvi je pristopil br. dr. Pregl Maks, banovinski zdravnik, ki je društvo vsa leta podpiral kot starosta in mnogo pripomogel k lepemu uspehu. Potnik: damo? Pilot: — — Pilot, ali ne vidite, da pa-Nič ne de. Letalo je zavarovano. Zaročenka: — Tone, povedati ti moram, da je oče najavil konkurz. Zaročenec: — Vidiš, zmerom sem ti dejal, da bo nama pokvaril poroko. B MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM* V malib oalaalb staoa «ulu basoda M par; aalmanlla orlstolblu «» t« oglase le dlo 6.—. Dražbe, oreklld. doolsovanla In ienltovanlakl oglasi din I— oo besedi. Nalmanill znesek za to oglase le dlo 10.—. Debelo tiskane besede se raCunalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znala din . Znesek za male oglase se plačni« takol orl naročilo odroma ea le vnoslatl v nismo sknoal * naročilom ali oa oo ooltol ooložnlcl na čekovni račun It M.409 Za vse olsmcne odgovore glede malib oglasov se mora oriloiltl znamka za 3 din kasno SOBO mebiirano, lepo. sončno« poseben vhod, za eno ali dve boljši osebi, oddam 1. julija, Stritarjeva ul. 5-1._______5784—7 ZA POTOVANJE kovoegi, torbice, nahrbtniki, krušniki, aktovke, velika izbira. nizke cene, pri Šterba-lu, Meljska c. 2, Tre svobode št. 6. 5796—1 Posest HIŠA S TOČILNICO ugodno na prodai. Ponudbe na upravo »Večernika« poa Hiša s točilnico«. 5794—2 Proda se novozidana HIŠA z gospodarskim poslopjem in vrtom. Cena 44.000 din. Informacije daje Postržin. Pobrežje. 5795—2 Prodam Moderni globok OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. — Pobrežje, ______________ Aleksandrova c. 95. 5799—4 Sprejmem UGODEN NAKUPI Dobro ohranjeno pohištvo obstoječe iz 4 stolov, 2 fotoljev. 1 klopi, vse tapecirano, 1 psiha in 1 mizica, uporabno za sprejemnico ali predsobo. — Vprašati pri Zore N., Gosposka ul. 23.____________58pi—4 KUHINJSKO OPREMO tudi posamezno prodam. Kejžarjeva ul. 14-1. 5807—4 Sobo odda SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda dvema osebama s L julijem. Viktor Parmova 19, Tezno. 5797—7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom s 1. VU. oddam. Kneza Koclia ul. 18, pritličje, levo. 5798—7 BOLJŠO GOSPODIČNO ali gospode vzamem na hrano in stanovanje. Poizve se Tržaška c. 1, bife. 5800—7 OPREMLJENA SOBA s štedilnikom na dvorišču se odda. Jurčičeva 2, Tezno. 5808—7 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK Koroška c. 104. SOSTANOVALKO vso oskrbo. Aleskandrova 5806—4 55. vrata 1. 5809—7 Haiii pri nailh inseien* fcUPUite ,,h