Ifcfeiuja v^tnna V gotovluL L. V., Št« 52 („ Jutro" XII., 298 a) LiatSjana, ponedeljek 28. decembra 1931 Cen? 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125, 8126 Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL - Tel 8492 ln 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta St 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ - Telefon št 190. Pod)-'žnift." Jesenice: pri kolodvora št. SlO Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: t hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek sjutraj — Naroča srn posebej Ln velja po pošti preje-mana 4 Din. po raznažalcih dostavljena 5 Din mesečna Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« št 3122. 3123. 3124. 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13 T^ lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi p* tarifu PRED 1EPARACIJSK0 KONFERENCO Soodgovornost Amerike za gospodarski položaj v Evropi — Dr« Briining o baselskem poročilu Pariz, 27. decembra d'. Tu smatrajo kot gotovo, da se bo reparacijska konferenca vlad sestala v času med 18. in 25. januarjem. Mesto zborovanja še ni znano. Nadalje se zdi gotovo, dn se bodo pustile :£edinjene države kakor običajno pri sličnih konferencah zastopati po svojem opazovalcu. Baselsko poročilo o položaju Nemčije ima to izredno lastnost, da je bilo tako v Nemčiji, kakor tudi v Franciji sprejeto z gotovim zadovoljstvom. Na podlagi tega se seveda more tudi sklepati, da so mogoče razne interpretacije tega poročila. Na .podlagi pariških komentarjev temelji zadovoljstvo francoske . javnosti predvsem na poslednjem odstavku baselskega poročila, v katerem se ugotavlja soodgovornost Amerike za rešitev, do katere ima priti. Trenutno smatrajo v Franciji kot taktično zelo važno, da se poudarja sedaj, ko prihaja do odločilnih pogajanj, tesna zveza med reparacijami in medza-■vezniškimi dolgovi, upoštevajoč pri tem zlasti stališče, ki ga je zavzel ameriški kongres ob odobritvi Hoovrovega moratorija. Zato je povsem verjetno, da bo Francija skušala kolikor mogoče ublažiti ameriško stališče, po katerem prepuščajo Ze- dinjene države ureditev medsebojnih razmer Evropi sami. Berlin, 27. dec. d. Državni kancelar dr. Briining in državni finančni minister dr. Dietrich sta 6prejela na sveti večer zastopnike tiska in jim podala izjave o baselskem poročilu. Prvi je govoril finančni minister dr. Dietrich, ki je poudarjal, da se v poročilu odraža nova reparacijska politika, ki ima za cilj revizijo. Že nemški predlog za sklicanje posebnega odbora v Baslu je jasno povedal, da pristojnost tega odbora ne bo zadostovala za rešitev vprašanja. Danes ne sre. kakor je predvideno v Youngovem načrtu. za razmeroma kratko gospodarsko depresijo. Baselsko poročilo opozarja izrecno na dolgotrajnejšo in obsežnejšo krizo, za katere omiljenje ne zadoščajo določbe Youn-govega načrta. Z zadoščenjem ugotavlja državna vlada kot uspeh baselskih pogajanj, da se je Youngov načrt izkazal za nezadostnega in da se morajo podvzeti novi ukrepi za rešitev mednarodne gospodarske krize. Državni koncelar dr. Briinin« je izjavil, da pomenja sicer baselsko poročilo v svoji formulaciji nazadovanje v primeru z znanim Laytonovim poročilom v preteklem poletju, vendar pa ni bilo kaj drugega priča- kovati, ker ozki okvir, določen na podlagi Youngovega načrta za baselske razprave, m dopuščal možnosti za dalekosežnejše ugotovitve, kakršne je izvršil popolnoma neodvisen Wigginov odbor v Laytonovem poročilu. Po obliki ie baselsko poročilo ostalo v okviru Youngovega načrta, .praktično pa ga je razbilo z ugotovitvijo, da so bile napačne domneve osnovateljev Youngovega načrta. Ce je Francija zahtevala, naj se v porofrlo sprejme zagotovitev, da je vsaki krizi doslej sledil nov proevit, je vendar zaključek, da mora tudi v Nemčiji priti nov prospeh, ki more dovesti do ojačenih zahtev po reparacijah, omejen s tem, da so baselski strokovnjaki priznali možnost takega procvita le v primeru, če se bodo izvršili njihovi nasveti. V ostalem gre pri baselskem poročilu le za prvo etapo, ki ji mora slediti sedaj druga z zakliueitvijo pogodb o podaljšanju nemških inozemskih dolgov. Kot tretja etapa mora priti velika konferenca vlad. V splošnem je baselsko poreč'lo zadovoljivo, ker ugotavlja, da je Youngov načrt nezadosten, stvarno pa je vsekakor zelo nezadovoljivo in pomeni deloma tudi nazadovanje napram prejšnjim ugotovitvam merodajnih gospodarskih osebnosti. Trgovinski spor Francije in Španije Kontingentiranje španskega uvoza - Revizija trgovinskih pogodb Špa- nife z drugimi državami Nov spor med G rčijo in Bolgarijo Odgovor grškega zunanje ga ministra na bdgarske očitke zaradi p ovilanja carin Atene, 27. decembra, d. Grški listi so objavili izjavo bolgarskega predsednika vlade Mušanova o odnošajih med Grčijo in Bolgarijo, v kateri je med drugim izjavil, da je bolgarska vlada podvzela korake za ureditev vseh spornih vprašanj z Grčijo, vendar pa je bila neprijetno presenečena z odredbo grške vlade o uporabljanju najvišje carinske tarife za uvoz bolgarskih proizvodov v Grčijo. Ta ukrep, je dodal Mušanov, ki predstavlja orožje za boj, se ne bo smatral v bolgarski javnosti kot olajšanje prizadevanja za sporazum. Kljub vsemu temu smo se odločili, da nudimo vse mogoče dokaze za željo bolgarske vlade, da se pride do direktnega sporazuma. Moram pa popolnoma odkrito izjaviti, da podlaga., na katero se naslanja grška vlada, v ničemer ne pospešuje srečnega izida pogajanj. Na koncu svoje izjave je Mušanov poudaril. da se bodo grško-bolgarska pogajanja nadaljevala in da bo bolgarska vlada nudila dokaz svoje želje za definitiven sporazum z vsemi svojimi sosedi. Grški zunanji minister Mihalakopulos Je glede na to izjavo bolgarskega ministrskega predsednika odgovoril zastopnikom grškega tiska naslednje: Rad bi želel, da v objavljenih poročilih ni točno navedena izjava g. Mušanova. Grčija je nesporno nudila dokaze o svoji pomirljivosti in dobri volji za ureditev vseh sporov z Bolgarsko, že večkrat so se vršila direktna pogajanja med obema vladama, ki so trajaia več let tako v Sofiji, kakor v Atenah. Taka pogajanja so se do nedavnega vršila med Kiose - Ivanovom. bivšim bolgarskim poslanikom v Atenah, za bolgarsko vlado in g. Melasom za grško vlado. Ko je lani zahtevala bolgarska vlada posredovanje Hendersona, tedanjega zunanjega ministra Velike Britanije, smo na to pristali brez pridržka. G. Henderson je pazljivo proučil značaj spornih vprašanj med obema državama ter odredil proceduro, po kateri bi se mogla rešiti. Kar se tiče nas, izjavljam, da smo takoj sprejeli noto g Hendersona, Bolgarska, ki je sama zahtevala njegovo posredovanje, pa ni pristala na njegovo stališče. Po Hoovrovem predlogu smo pristali na ustavitev reparacijskih plačil ter smo zahtevali samo simultano ustavitev izplačil na podlagi pogodbe Kafandaris - Molov. Bolgarski proračun bi bil tedaj olajšan za približno 50 odstotkov, dočim bi bil grški proračun obremenjen. Toda Bolgarska ni sprejela te žrtve od naše strani, temveč nas je obtožila pri Društvu narodov, da bi se končno došlo po sklepu Društva narodov, kakor ludi po sili razmer do sporazuma Nejkov-Meias, ki je v bistvu to, kar je Grčija v početku samem predlagala. Izražena je bila pritožba zaradi desetkratnega povečanja takozvanih iznenad- nih carinskih tarif, toda že meseca septembra sem obvestil Molova v ženevi, da je ta ukrep diktiran od gospodarske obrambe držav, kakor so Brazilija, Argentina, Kanada, Španija in druge, ki niso sklenile trgovinskih pogodb z Grčijo in ki izključujejo grške proizvode, dokler ne uvaža Grčija njihovih. Pojasnil sem tedaj, da bi bilo potrebno priti naglo do sporazuma, ker bi bil drugače, čeprav to ni naša želja, hudo prizadet tudi bolgarski izvoz. Moram celo reči, da sem cela dva meseca odlašal uporabo tega ukrepa in sicer na škodo grških financ, v pričakovanju, žal zaman, da bo došlo do sporazuma z Bolgarijo. Izjavil sem, da grška vlada ne more in ji niti ni treba braniti izjem, ki bi dovedle do upravičenega protesta držav, ki v ostalem vzdržujejo zelo prijateljske odnošaje z Grčijo. Rekel sem, da bo Grčija pristala na direktna pogajanja in da bo pripravljena takoj uveljaviti trgovinsko pogodbo z Bolgarijo, vendar pa pod pogojem, da izrazi pripravljenost za arbitražo o vseh zadevah, za katere se ne bi sporazumeli. Tudi ta moj premog kakor ostali ni bil sprejet. Vse to jasno dokazuje, kje so ovire za sporazum in kdo nosi krivdo. Univerza pogorela London, 27. dec. Požar je uničil skoraj celo poslopje univerze v Johaniisburgu. Škoda je velikanska. Zlasti so uničeni prostori biblioteke in čitalnice. Približno 30 tisoč knjig je postalo žrtev požara. Samo škoda na knjigah in dokumentih se ceni na 100.(XX) funtov šterlingov. Univerza v Johanisburgu je bila ustanovljena 1. 1921. ter se je nahajala v modernem poslopju. Revolucija v Chilu Santiago de Chile, 27. dec. g. Pri včerajšnjem uporu proti vladi Montere je bilo ubitih 20 oseb, mnogo pa jih je ranjenih. V pokraj,ini Atacani so vladne čete zmagale v dveh bitkah. Grozilna pistna Stimsonu Washington, 27. cV-. g. Stanovanje državnega tajnika Stimsona je zastraženo od policije, ker je Stimson dobil grozilna pisma. Domnevajo, da izvirajo ta pisma od umobolnega. Novi nemiri v Indiji London, 27. decembra. AA. V Indiji so spričo skorajšnjega povratka Gandhija izbruhnili novi nemiri. Oblast je aretirala Pandita Javaharlala Nehruja, predsednika vseindijskega kongresa. Japonska ofenziva v Mandžuriji Peking, 27. decembra. AA. Potrjujejo se vesti, da prodirajo japonske čete na Cin-čav. Madrid, 27. dece. d. Španija ie pred kratkim sklenila s Francijo gospodarski modus vivendi, ki je zbudil precej protestov, ker se zde interesi Španije ž njim le slabo zavarovani. Posebno prizadeti se čutijo vinogradniki. Dočim je Francija, ki je glavni interesent na španskem vinskem trgu, uvažala doslej povprečno okoli 3 milijone hektolitrov vina na leto. je priznala v novem dogovoru Španiji uvozni kontingent le 1.800.000 hI in sicer s poviškom carine od 55 na 84 frankov. Španija je razen tega dosegla ta dvomljiv uspeh s koncesijami pri raznih važn:h carinskih postavkah ter je prekršila s tem svoje načelo, da sploh ne dovolj nobenih največjih ugodnosti. Na to ustrežljivost je kljub pričakovanju Francija odgovorila po zaključitvi gospodarskega dogovpra z zvišanjem nekaterih carin na španske izvozne predmete in z določitvijo naivišiega izvoznega kontingenta za špansko blago. Španska vlada, ki ne prikriva svojega nerazpoloženia nad fragcoskimi ukrepi, je te dni izdala odredbo, ki ima namen represalij proti Franciji, ki pa more prizadeti tudi druge države. Španija kon-tingentira sedaj uvoz prav onih predmetov, pri katerih je zlasti zainteresiran francor:i izvoz. V poštev prihajajo med drugim avtomobili, svileno blago, gnojila, les, električni materijal, izdelki iz stekla, brzojavni in telefonski aparati. Minister za gospodarstvo si je pridržal pravico za razširjenje seznama tega blaga. Vlada namerava prilagoditi doslej še nedoločeni kontingent uvoza v Španijo na razne države, tako da bi ostali zavarovani španski gospodarski interesi. Pri tem naj bi služilo kot merilo pri upoštevanju uvozne države zmanjšanje izvoza španskih predmetov. Istočasno se napoveduje skorajšnja revizija trgovinskih pogodb z državami, ki še niso odnrle v za-željeni meri svojega trga španskemu blagu. Strašna rodbinska tragedija Sin zaklal svojega očeta in njegovo taščo, ko se je po štirih letih vrnil iz Amerike domov Dubrovnik, 27. dec. n. Snoči se je pripetila v vasi Orašcu, 24 km daleč od Dubrovnika, strašna rodbinska tragedija. Pred štirimi leti odšel v Ameriko 201etni sin orožniškega narednika v pokoju Antona Masleja, in sicer kot mornar na neki ladji. V Ameriki je mnogo pretrpel, potem pa se je vkrcal zopet skrivaj na neki parnik, ki je odplul v Evropo ter prispel v Rotterdam, kjer so ga prijeli in odposlali v našo državo. Včeraj je došel peš iz Dubrovnika v domačo vas. Ko je prišel do doma, je bil že mrak in na pragu je srečal svojo 191etno sestro, ki ga pa ni spoznala. Pričela je klicati očeta in ko je došel 561etni oče Anton, je pričel porivati sina iz hiše, ker ga prav tako ni spoznal. Pri tem se je sin raz- buril, potegnil je iz žepa nož ter ga zasadil očetu v trebuh tako, da so mu takoj izstopila čreva ter je kmalu nato izdihnil. Ko je prihitela 761etna tašča umorjenega, po imenu Acalin, je tudi njo najprej zabodel z nožem ,n&to pa jo še s sekiro udaril po glavi tako, da ji je počila lobanja in je takoj izdihnila. Mladenič je nato odšel proti Dubrovniku ter se predal finančni straži, ki jo je srečal med potjo. Ko so ga danes zasliševali na sodišču, je izjavil, da je oče sam kriv svoje nesreče, ker je spravil svojo prvo ženo, njegovo mater, v norišnico in se potem oženil z drugo žensko, s katero je imel tri otroke in ki je bila tako hudobna. da je pobegnil zaradi nje v inozemstvo. Pogajanja z Rusijo Dunaj, 27. decembra, d. V zved s francosko-ruskimi pogajanji poročajo iz Bukarešte, da stremi tudi Rumunija po zaključitvi pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Rumunski zunanji minister Ghika je imel o tem že daljše razgovore z rumunski m in francoskim poslanikom. Tudi napovedano potovanje rumun^kega zunanjega ministra v Varšavo ima namen, da se doseže ureditev tega vprašanja. Avtomobilske nezgode v Ameriki New York, 27. decembra, n. Prvi dan božiča se je smrtno ponesrečilo v Ameriki pri avtomobilskih karambolih 130 oseb, dočim so jih 70 hiudo ranjenih prepeljali v bolnice. Stavka v sofijski jetnišnici Sofija, 27. decembra, d. Politični kaznen-ci v sofijskih zaporih so napovedali eno« dnevno stavko kot demonstracijo za popoi no in brezpogojno amnestijo. Uspeh španskih letalcev Madrid, 27. decembra. AA. španska le talca Rodriguez in Haya, ki sta startali v Sevilji, sta pristala v španski Gvineji. Francoski polet v stratosfero Pariz, 27. dec. AA. Konstruktor letsd Henry Farman je izjavil uredniku list« »Pariš Midi«, da izdeluje stratosfersko le talo, ki ga bo v kratkem preizkusiL Leta lo bi teoretično preletelo razdaljo od Pa« riza do New Yorka v 6 urah. Italijanski pamik »Brindisi« se je ponesrečil Sušak, 27. decembi-a. n. V božični noči 5e nasedel na plitvino pri Pašmanu veliki italijanski parnik »Brindisi«. Ko je pri-plul naš parnik »Zagreb« v bližino in ga vprašal, ali potrebuje pomoč, so mu odgovorili, da jim je ni treba. Parnik »Brindisi« se nahaja v zelo težavnem položaju, ker je močno poškodovan. V pretekli noči sta prispela dva velika italijanska remor-kerja, da ga rešita iz nemarnega položaja. Zopet bomba v Italiji Pariz, 27. dec. AA. »Havas« poroča iz Livorna, da je v petek tam eksplodirala bomba v bližini poslopja uredništva »Telegrafa«. Žrtev ni bilo in škoda je neznatna. Povodnji v Tunisu Tanis, 27. decembra. AA. Zaradi ne-pr-stanega deževja so nastale v deželi velike povodnji. Velike katastrofe v letu 1931 Leto 1931 ni bilo samo leto svetovne gospodar, krize, temveč tudi leto številnih katastrof, od katerih najglavnejše predstavlja pričujoča slika. Po vrsti: dne 27. februarja je v Londonu do tal pogorela tako imenovana Ljudska palača. Edino kip kraljice Viktorije je ostal nepoškodovan (1). Dne 7. februarja ie padlo na tla veliko angleško letalo »Iris«. Katastrofa se je primerila pri Plymouthu. Bilo je 6 smrtnih žrtev (2). Dne 12. septembra je orkan opusfošH britski Honduras in je izgubilo življenje nad 500 ljudi (3). Strahovita poplavna katastrofa je uničila na Kitajskem prostrane pokrajine. Tisoči in tisoči ljudi so utonili, cele pokrajine so še danes izpostavljene glado- vaniu (4). Pomladi in jeseni so goste megle povzročile številne karambole ladij v Severnem in Vzhodnem morju (5). Leto 1931 je bilo še posebno nesrečno za vojaško letalstvo. Francoski, poljski, češkoslovaški, italijanski in posebno še mnogi angleški vojaški letalci so strmoglavili v smrt (6). Dne 15. junija se je potopil pri Si. Nazaireu francoski obrežni parnik »St. Philibert«. Utonilo je nad 500 oseb, med njimi mnogo otrok (7). V Monakovem je dne 6. junija nastal požar v slavni stekleni palači (Olas-palast). Slavna palača je pogorela do tal in so plameni uničili številne dragocene umetnine iz dobe nemške romantike (81 V poljskem pristanišču Gdinji je dne 10. oktobra nastala plinska eksplozija in se je vdrla cela palača. Izpod ruševin so spravili na dan 13 mrtvih (9). Dne 13. marca je potres obiskal Južno Srbijo, kjer je bilo mnogo smrtnih žrtev, obenem pa so bila poškodovana mnoga poslopja. Z vzorno organizirano akcijo je uspelo po potresu poškodovane kraje v razmeroma kratkem času povsem obnoviti in prenoviti. Velike zasluge pripadajo pri tem naši narodni vojski (10). Dne 13. septembra se je izvršil eden največjih atentatov, kar jih pomni zgodovina: Silvester Matuška je podmini-ral veliki viadukt pri Bia-Torbagyju, da je treščil v globino brzovJak, name-* njen iz Budimpešte na Dunaj, in je 25 potnikov našlo strašno smrt. 2e 8. avgusta pa je Matuška, ki ga predstavlja naša slika med obema pozoiriščema katastrof, povzročil sličen atentat na brzo-vlak, namenjen iz Basla v Berlin. Katastrofa je nastala pri Jiiterbogu," a je sreča v nesreči bila, da pri vsej veliki materijalni škodi ni bilo človeških žrtev (11, 12 in 13). Temu žalostnemu številu velikih katastrof pa moramo pridružiti tudi silovito nesrečo pri Levcu, kjer je savinjski vlak za vozil v avtobus in je 13 potnikov izgubilo življenje. Vsekakor je naključje, da je vlak baš na križišču za-vozil v avtobus, eno najbolj usodnih, kar jih beleži letošnja kronika / ešolske omladine Otvoritev se je izvršila ob navzočnosti ministra g. dr. Kramerja in drugih odličnih predstavnikov — Tečaj je skrbno organiziran in je udeležba razveseljiva Ljubljana, 27. decembra Starešinska organizacija »Preporoda« se jc že neka; časa prizadevala, da zbere za stopnike naše srednješolske omladine k posebnemu idejnemu tečaju. Svet se dan danes časih zamaje v temeljih, a sun« in prctiesljaje lanašnje dobe najbolj čuti naš mlad: inteligenčni naraščaj. Da ne zabrede v zmote za katere je tako d'>-vzetna mlada duša je ta cvet naše mladine potreben mo-alne opore, pouka, vodstva in t.avodil za delo in razmišijanie. Letos za božične praznike je starsslnsk. organ'zaclj- »Preporoda« uspelo, da je jb intenz:vaem prizadevanju odbora ter s pomočjo uvidevnih oblast v en'h predstavnikov priredilo tak idejni tečaj. V Ljubljano je prihitelo lopo število naših srednješolcev* iz vseh mest Slovenije, kjerkoli obstojajo preporodaške organizacije. K temu je zelo lep kontingent dala ljubljanska srednješolska mladina sama. Posebno obeležje tega pomembnega tečaja pa je ustvarila navzočnost mnogih naših vidnih predstavnikov in zastopnikov. Ob 11. dopoldne je kar vrvelo v predsobah in v prostrani dvorani arene Narodnega doma. Med zastopnike srednješolskih organizacij, ki jih je bilo skupno okrog 180, od tega nad 70 iz podeželskih mest, so se pomešali tudi preporodaški starešine in drugi napredni akademiki Cvet te prikupne mladostne družbe pa so tvorile mnogotere gospodične dijakinje. Z velikimi simpatijami so vsi navzoči sprejeli ministra g. dr. Alberta Kramerja, s katerim so bili v družbi pokrovitelj idejnega tečaja direktor Jug, zastopniki banske uprave prosvetni šef g. Josip Mazi, direktor Akademskega kolegija prof. Jeran, predsednik »Jadranove« starešinske organizacije prof. dr. Zalokar ter univ. prof. Zavrnik Lz Zagreba, ki ni opustil prilike, da ne bi ob svojem kratkem bivanju v Ljubljani prihitel v družbo naše srednješolske mladine. Idejni tečaj je otvoril vodja starešinske organizacije »Preporoda«, tehnik Makso Megušar. V zelo lepem nagovoru je pozdravil odlične goste in ves mladi zbor .Mladina nikakor ni štedila z ovacijami, da spontano pokaže, kako draga in dragocena ji je opora naših prominentnih predstavnikov in javnih delavcev, navzočih na zboru, 5 čimer si je tudi uprtavi-čeno tolmačila, da bo naša inteligenca stala inteligenčnemu naraščaju vedno ob strani ter mu nudila potrebno oporo. Razen pozdrava vsem navzočim je g. Me-gušar izrazil tudi toplo zahvalo vsem, ki so z gmotnimi podporami omogočili ta prvi idejni tečaj, tako posebno še gg. banu dr. Marušiču, ljubljanskemu županu dr. Pucu, starešinam Jadrana, Zvezi kulturnih društev. JNAD Jadranu in drugim. Z lepimi besedami se je spomnil tud< prof. Jožeta Kovača iz Novega mesta, ki je bil ves vnet za srednješolsko mladino in je na tem idejnem tečaju nameraval predavati o perečih nalogah inteligenčnega naraščaja. Zal ga je tako rano ugrabila nenadna smrt. Njegov spomin so vsi navzoči počastili z globoko pieteto. V na-idaJjnjih izvajanjih je g. Megrušar obeležil smernice idejnega tečaja. Naše srednješolske organizacije živahno delujejo, toda vse delo je treba še poglobiti. Naša nacionalna srednješolska omladina je z vso dušo vdana edinstveni državi Jugoslaviji, hoče jo videti veliko in mogočno. Toda nova doba prinaša mnogo perečih vprašanj, ki jih mora srednješolska mladina sama razbistriti. Poleg šolske izobrazbe se mora tudi še sama duhovno izobraževati, da bodo današnji mladeniči nekoč uspešni narodni delavci Uspehi tega idejnega tečaja naj bodo kaj kmalu vidni! Ko se je poleglo pritrjevanje, je povzel besedo pokrovitelj idejnega tečaja g. direktor Anton Jug. Poudarjal je predvsem, da je bil načrt za ta idejni tečaj dobro premišljen in sunotreno pripravljen. Bodril je mladino, naj se nekoč, ko se bo pričela udejstvovati v tej aM oni panogi javnega življenja, ne ustraši nobenih naporov in nasprotnih stremljenj. Najbolj uničujoča nasprotnica vsakega novega prizadevanja je neumevanje široke množice. Toda kamor pride mladina s plapo-lajočo zastavo idealizma, padejo vse zapreke. Mladina naj poglobi svojo ljubezen do domovine, da postane močna in velika. Z velikim ponosom gleda ves naš narod na svoj mladi rod, ki mu bodi poroštvo srečne bodočnosti. Idejni tečaj je najlepša pot, da se naš inteligenčni naraščaj pripravi za delo, za katero je poklican. Naj ga družijo in vodijo zvezde vodnice: nacionalna misel jekleni značaj, disciplina, delo, čut dolžnosti in stremljenje po napredku. Vse za blagor domovine! Dolgo se niso polegle ovacije, ko je pred navdušeno omladino stopil minister dr. Kramer. S svojim prelepim govorom, v katerega je prisrčno povezal spomine na nekdanje omladinsko delo ter bodrila in smernice za bodočnost, je vsadil v mlada srca tisto razpoloženje, ki je potrebno, da bo mladina na kratkem tridnevnem tečaju uspešno črpala vsa potrebna navodila za bodoče delo. — Niti enega trenutka mi ni žal — je povdarjal gospod minister — ki sem ga nekoč kot dijaški organizator in soborec preživel v raetežu dijaških borb. Črpal sem v takratnem prizadevanju, kakor morate danes črpati vi, stremljenja in zavest, da eo (borbe v mladih dijaških letih kapital ki ga v življenju nikoli ne moremo pozabiti. Čestitam vam, da ete za letošnji božič or-ganizirau tako lep tečaj! Vsi večno in pri-enavamo, da jc duhovno življenje dfija-štva danes težje kakor nekdaj. Imeli smo aj socialnih, nacionalnih in gospodarskih problemov. A danes: panta reil Socialni red se obrača, nacionalna v,prašan»a stopajo na dan še z vse večjo pomembnostjo in intenzivnostjo, kakor nekoč. Zato so dolžnosti naše mladine tem večje, zato so njene naloge tem težje. Priporočam pri vsem vašem razmotriva-mju mnogo zdravega kriticizma, značaja in optimizma. V vse drugi veličini in obliki stopajo življenjska vprašanja pred vas. Toda ne opustite z vidika večnosti nacionalnega problema, zavesti, da ste ded nedavno osvobojenega naroda ki stoji pred rešitvijo težavnih vprašanj Ohranite trezen razum! Kakor vrv ob strmi poti pa naj vam vedno bo nacionalna, ideja. Tru- dite se, da ustvarite trdna tia za bodočnost, delujte za one, Lz katerih ste Lu za katere živite. Od omladine, njene solidno-sti, treznosti njenega dela, čuta odgovornosti nasproti svojemu rodu je vselej odvisen razvoj naroda Velike ideje so bije še vedno svojina manjšine. Pog-lejte na svoje stare prednike Preporodaše! Bila iih je mala družina, toda njihova ideja je bila soustvariteljica naše današnje države. Ponavljam: želim vam v vsem »rganiza-cijskem delovanju zdravega fcriticizma s stalno pozitivno miselnostjo, s stai'.no voljo ustvarjanja. Želim vam samovzgoje, lastne discipline. Med tistimi, ki ee veselijo in se bodo veselili vsakega uspeha, sem in ostanem vedno tudi jaz. Pozdravljeni! --— In zopet je mladina na najiskrenejši način dala duška svojemu navdušenju. Nato je izipiragovoril g. prol. dr Zalokar, ki je izrazil pozdrave od strani starešinskega društva Jadrana. Ponovno so za žarela lica., ko je govornik povdaril, da si starejši in mlajši nismo samo prijatelji, temveč tudii tovariši, sotrudniki in sodelavci. Cas je tak, da ee ideje rodevajo kaikor bliski in ee še stari komaj izogibamo prepadu. Ideje pa, ki jih bo mladina sama skovala, naj ji služijo za bodočnost. Mladina naj meša beton, da bo nekoč konstruirala nebotičnike. Iz mladine naj rasto arhitekta, fci bodo gradili bodočnost našega naroda! V imenu JNAD Jadrana je pozdravil zbor in želel idejnemu tečaju čim lepše .ispehe akademik U r š i č, za Jugoslovenski akademski klub (sekcija Ljub iana) je izpre-govoril akademik Gosak, za župo srednješolcev gimnazijec Artnak, za Klub Jugoslovenskih primorskih akademikov pa kratko Ln pregnan tn o akademik F e r j a n-č ič. Ob burnem odobravanju je nato bila sprejeta udanostna brzoiavka Nj Vel. kralju, s katero je mladina izrazila svojemu velikemu vladarju najgloblje spoštovanje. S tem je bil ofici jelni del otvoritve zaključen. V tovarslcem pomenkovanju so 6e zborovalci razšli, a popoldne ob 15 eo se zopet sedali v areni in jim je akademik Branko A I u j e v i č tehtno predajal o svetovnem nazoru. Razvila se je tudii živahna debata V ponedeljek 6e pričnejo predavanja ob 9 dopoldne ter bodo govorili profesor Kolar iiz Kranja, akademik Iskra in dr Janže Novefc popoldne ob 15. pa direktor Reisner, nato podstaro-sta šišenskega Sokola br. Jesih in višji režiser prof. Sest. Izven/ljubljanski vrednje-šolci so nastanjeni v Akademskem koietrf-ju^ gospodične pa v Mladiki Zares je bil tečaj prav skrbno pripravljen in zato tu 'i ne dvomimo o njegovem uspehu. V tem prepričanju velja tečajnikom tudi od naše strani najtoplejši pozdrav. doma otvorjen tridnevni Mejni tečaj, ki ga je organizirala starešinska organizacija »Preporoda«. Istočasno pa so se v dvorani Mestnega doma zbrali mnogi starši dijaštva in razpravljali o težavah, ki jih bo povzročil nameravani deljeni pouk na srednjih šolah. Nevaren požar pri Novem mestu Novo mesto, 27. decembra. Na praznik sv. Štefana je nastal v Gaberju kmalu po 14. požar v listujaku posestnika Josipa Bralca. Požar se je razširil na hlev, pod in senik Prva je zagledala ogenj Neža Rajkova ki je pričela klicati na pomoč Posestnik Brulc je takoj skočil iz hiše v hlev. od koder je rešil 5 glav goveje živine. Med tem so prihiteli na pomoč vaščani in vaško gasilno društvo, ki je izkušalo ogenj lokalizirati. Gašenje je bilo zelo težavno, ker vas nima zadosti vode Pri gašenju in reševalnih delih je dobil lastnik Brulc hude opekline na obrazu. Poleg tega mu je padel na hrbet pregorel hodnik pri skednju. Opekline je dobil tudi Alojzij Boltes, in sicer po rokah in po glavi. Oba sta ostala v domači negi. Posestnik Brulc je bil zavarovan za malenkosten znesek in trpi škodo nad 30.000 Din. Zgoreli so hlev. dva poda, senik in listnjak, poleg tega pa skoro vse gospodarsko orodje in živinska krma za polnih 6 voz. Vzrok požara ai znan. ZVOČNI KINO IDEAL. Najboljša vojaška šaloigra! V Fritz Schulz — Lucie Englisch Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Objave Učiteljstvo, ld se mudi danes v Ljubljani, opozarjamo na današnji ustanovni sestanek ekskurzijskega odseka, ki bo ob 10. v prostorih stanovske organizacije Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja v Frančiškanski ulici. Prav v isti zborovatnici, v sobi odsekov JUU, bo zatem sestanek učiteljev merkantilcev ki se žele pridružiti poučni ekskurziji v ČSR prihodnjo pomlad. »Sočin* Silvestrov večer v Kazini bo letos s sodelovanjem zbora Ljubljanskega avona posebne vrste. Na sporedu bo godba Da/za - banda »Odeona«, defolarnacija, zborov o petje, sodospev, monolog loonene žeme (Mamica), kuipileti, vesela igra dn polarni nagovor z alegorijo Pravite! črisrti dobiček je določen za dobrodelne namerne. Silvestrov večer pevskega društva »Slavca« bo v Mestnem domu. Za obilo zaibave je poskrbljeno. »Svoboda« m »Zarja« prirediita v dvorani Del«rv»ke zbornice v 'jujinhlo ami lep Silvestrov večer. Igrala se bo nalašč za ta večer sipilsana enodeganska burka >Kidor de lačen, naj se nage«. Vimes se bodo peli fc.uip.leti. Pies. Ob polneči alegorija >Odhod starega >in prihod norroga leta«. Začefcefi ob 20. Delavski oder »Svobode« v Ljubljani Ufprizord 3. januarja v dvorani Delavske zbornice Cankarjevega »Jakoba Rudo«. Vlogo v spretnih rokah. Re^a. prvovrstna. Vstopnice v predjprodaoi že v sredo 30. t. m. v pisarni »Svobode«, Delavska zbornica, I. nadstropje. Velik uspeh filma »Ingagi«. Tako čudovitega filma kakor je »Ingagi«, nam ZKD v Ljubljani že dolgo časa ni pokazala. Krasne slike, velenapeti prizori, zlasti lov na divje zveri, leve, leoparde in gorile. Takih prizorov še nismo gledali na filmskem platnu. Ljudje so drhteli ob prizoru, ko je pošastna gorila pograbila slabotno zamor-ko in Jo hotela odpeljati. Vse se Je treslo za usodo ubogega človeškega bitja. Le dobro merjeni strel iz puške jo je otel iz pošastnega objema in s tem gotove smrti. že po slikah, ki so bile razstavljene po izložbenih oknih ZKD, je bilo sklepati, da je za božič presenetila ZKD svoje občinstvo z zelo zanimivim filmskim sporedom; zato so tudi bile predstave vse tri praznike popolnoma razprodane. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker v prostrani dvorani Elitnega kina Matice ni bilo dobiti nobenega prostorčka več. Zaradi tega ogromnega uspeha se je odločila ZKD podaljšati ta spored še za nadaljnja dva dneva in bo film' »ingagi«' predvajala še danes in jutri dnevno pri dveh predstavah in to ob pol 15. in ob 18 Film je dostopen tudi mladini. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici, Novi grobovi Komaj dobro leto dna je tega, odkar je legel k večnemu počitku ugledni šoš'anj-ski veleposes-fcnik in gostilničar g. Mihael Cerovšek. Njemu je kmalu nato sledil v večnost priljubljeni zet g. Fras. In že je koščena roka zopet posegla v Cerovškovo družino in ugrabila mladega gospodarja, soproga Cerovškove hčerke Angele, g. Jožka Medica. Pokojnik je b;.' kot državni uradnik dalje časa upravnik na Studencu pri Ljubljani, nato pa je v Šoštanju prevzel vodstvo veleposestva in gostilne. Zadnja leta je bolehal na živčevju in je zaman iskal leka v zdraviliščih doma in v inozemstvu. Včeraj je v najlepši moški dobi umrl v sanatoriiu v Zagrebu. Uglednega pokojnika bodo preneljali v Šoštanj in ga 29 t. m. položili v Cerovškovo rodbinsko grobnico na šmihelskem farnem pokoDališou k večnemu počitku. V Ljubljani je po diljšem bolehanju za vedno zatisnila oči gdč. Josipina Gos tiče v a, uradarca Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Pokojnioo bodo prepeljali na Brdo, kjer se bo jutri vršil pogreb na farno pokopališče. Na Štefanovo je nenadno umrla pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah gospa Marija Vauhnikova, soproga upokojenega nadučitelja in posestnica. Blago ženo in mater bodo danes ob 10. dopoldne položili k zadnjemu počitku. V novomeški ženski bolnici je nenadno preminila ga. Pepina Jelenčičeva, rojena Jakčeva, sesti a našega znanega akademskega slikarja g. Božidara Jakca. Blago pokojnico bodo pokopali v torek cw> 15. uri. Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Mirna nedelja Ljubljana, 27. decembra. še Ibold kakor na Štefanovo, so se Ljub-ibjančami raasžiiivoM na danažmtjo nedtMjo, fci Če zopet bila (prav lepa, solnima, še poslednji .pr<;(jate'&I p-itfrode, ki aa božič niso utegnili v svobodno zimsko naravo, so danes iakoriatoii ,pni'-'aiko in -pohiteli na Gorenjsko, koer če v-ladal res izredno močan vnvež Vseka.kor se je Jetošnca propag-in-da za božič avande v iptlajuLnekeim svetn ■prav dobro obnusla. A kaikor beležijo zagrebški listo, je tudii naša niviera za praianike imela pranr lepo število gostov, med mjiimii znaten del LčuibJtjančanov ia Slovencev vobče. V Liu/bJdanl sam! (je n-edalija potefkla pra/v mirno Ndtii ipolicnua notri reševalna pos-taija nista imeni dostd opravka. Božično razpoioženije de pač še na danažnjo nede-4jo raašiniilo avoja krila. Lzsvršll« so se še nekatere božiomice, med kateačmii je bila poodbno lepa v štepaniii vasi. Kolašice so za 15. uro (povsibidc v gostilno pii Novaku letpo število siromašni h oUrok jn drngiih revežev ter Jih pogostile s čajem in /pecivom, povrluu ipa še obdanile e ipotrcibnimi darili Odibormiice z go. predsednico Be-ntsdikovo so se lotos ee posebno potrudile, zato pa je tuidd hvaležnost bLla tem pri-sronejša. Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, je bil dopoldne v areni Narodnega Materice v Beogradu Beograd, 27. decembra p. Danes so praznovali v Beogradu velik praznik »Materice«. Na ta dan obdarujejo matere svoje otroke z darovi. Tudi Nj Vel. kraljica Marija obdaruje vsako leto siromašno deco Beograda. Ker se letos Nj. Vel kraljica Marija mudi v inozemstvu je kot njena zastopnica izvršila ta posel dvorna dama dr. Srskičeva. Svečanost se je vršila v dvoru. Pred obdaritvijo otrok se je izvajal lep program, ki so ga otroci sprejeli z očivldnim zadovoljstvom. Nato je bilo obdarovanih mnogo siromašnih otrok. Pri svečanosti je kralja zastopal general Ječ-menič. Po obdaritvi so bili otroci pogoščeni s čajem. Tudi beograjska občina je danes obdarovala v centralnem društvu za zaščito dece in mater preko 200 otrok s toplimi oblekami. Povratek predsednika vlade v Beograd Beograd, 27. dec. Nocoj je odpotoval iz Vrnjačke banje v Beograd predsednik vlade Peter živkovič, ki ga je spremilo na kolodvor mnogoštevilno občinstvo s kopališko upravo na čelu. Nova pravoslavna cerkev v Pančevu Beograd, 27. decembra, p. Iz Pančeva javljajo, da je bila danes svečano blagoslovljena nova cerkev Sv. Uspelska. Cerkev je blagoslovil sam patrijarh Varnava, ki mu je pančevačko prebivalstvo priredilo izredno lep sprejem. Francosko o*fiikovanje Jošisave Pariz, 27. decembra. AA. Francoska vlada je odlikovala Jošisavo, novega japonskega zunanjega ministra, z velikim križem legije časti. Upor kaznencev v Indokini pariz, 26. decembra AA. Havas poroča iz Byponga v francoski Indokini, da je tam bila velika vstaja kaznencev, ki so se uprli v trenutku, ko bi morali biti odpeljani v kaznilniške naselbine. Ob tej priliki so bili ubiti štirje kaznenci in štirje vojaki lažje ranjeni. Ministrski predsednik Iraka v Angori Angora, 27. dec. g. Semkaj je danes dospel ministrski predsednik Iraka. Južna Afrika bo odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo Berlin, 27. decembra. AA. V gospodarskih krogih krožijo vesti o tem, da namerava južno-afriška unija odpovedati trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Tak ukrep bi bil v Londonu prav dobrodošel, ker bo •prihodnje mesece v Ottavi imperčjalna konferenca. Angleška vlada bo skušala pospešiti, da Južna Afrika odpove Nemčiji trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena 1. septembra 1928 kn ki je naletela v Angliji na ostro kritiko, ker je priznala prednostne tarife, ki so jih dotlej uživali sa--mo deli angleškega imperija, tudi Nemčiji Na podlagi te pogodbe je zavzel nemški izivoz v Južno Afriko velik obseg in ije zato umljivo razburjenje v nemških gospodarskih krogih zaradi vesti, da bo Južna Afrika 1. februarja 1932 odpovedala Nemčiji svojo trgovinsko pogodbo. 2a po Šel one prigodom nastupajučifi Božičnih praznika učiničete najbolji izbor i najviše obradovali svakog pušača ako mu poklonite kolekdftt luksuznih cigareta ili cigara koje je Uprava državnih monopola, naročilo za tu zgodu u velikim količinama pustila u prodaju. Kolekcije cigareta i cigara, u specijal-nim luksuzno opremljenim kutijama može-te dobiti u svakoj boljoj prodavnici duva-na, a u manjim mestima kod zakupca ve-likoprodaje duvana po ceni od Dinara 74.— za kolekciju luksuznih cigareta, Dinara 42 za putnu kolekciju cigareta, Dinara 180.— za veliku kolekciju cigara, a Dinara 100.— za malu kolekciju cigara. Počastitev spomina Avgusta Šenoe Zagreb. 27. dec. n. Danes so Bratje hrvatskega zmaja odkrili v Vlaški ulici štev. 35 spominsko ploščo Avgustu Šenoi. V Vlaški ulici so prav za Drav tn hiše. dru^a poleg druge, o katerih trdijo, da je bil tamkaj rojen Avgust Šenoa. vendar pa so se Bratje hrvatskega zmaja odločili, da se vzida spominska plošča na hiši štev. 35. ki je sedaj last Stjepana Ivankoviča in v kateri je imel oče Šenoe kot slaščičar trgovino. Po maši zadušnici v jezuitski cerkvi so mnogoštevilna društva in drugo občinstvo, ki so ji prisostvovali, odšli v sprevodu pred omenjeno hišo. kjer so s tribune govorili zastopniki Bratov hrvatskega zmaja o delih Avgusta Šenoe. Pevska društva so odnela himno Šenoe »Zagrebu«, nakar je veliki mojster Bratov hrvatskega zmaja. Emilij Lazowsky. odkril ploščo ter jo izročil v varstvo zagrebški občini. Na spominski plošči je naslednji napis: »U ovoro delu Vlaške ulice rodio se 14. 9. 1838 hrvatski romanopisac Avgust Šenoa«. Za mestno občino je prisostvoval svečanosti župan dr. Stjepan Srkulj. Pogreb dr. Milana Preloga Zagreb, 27. dec. n. Ob pol 4. popoldne se je vršil pogreb pokojnega vseučiliškega profesorja dr Milana Preloga. Pogreba so se udeležili tudi delegati univerze v Skoplju, kjer je bi! dr. Preiog za profesorja, kakor tudi vsi profesorji zagrebške univerze, pokojnikovi prijatelji in dijaki iz Bosne ia Južne Srbije. Akcija za znižanje najemnin Zagreb, 27. dec. n. Ob 11. dopoldne se j® vršilo v Olimpia-kinu zborovanje stanovanjskih najemnikov, na katerem je bila sprejeta resolucija, podpisana od zastopnikov 32 stanovskih in strpkovnih organizacij. Resolucija zahteva znižanje najemnin za stanovanja, lokale in poslovne prostore ter poziva vse strokovne in stanovanjske organizacije v državi, nai započno enotno akcijo v to svrho. Škotska. Dva Škota hočeta skočiti s ponesrečene ladje v morje. Prvi pravi drugemu: — Veš kaj, posodi mi svojo praznično obleko. Na ladji bi itak utonila. Dam ti za to 10 šilingov. — Daj mi 20 šilingov, pravi drugi. Prvi mu da 20 šilingov in dobi praznično obleko. — Dobro, toda povej mi, zakaj hočeš imeti za plavanje mojo praznična obleko? — Ker sem prepričan, da me boš * tem primeru rešil. GLEDALIŠČE Drama. Ponedeljek, 28: Zaprto. Torek, 2«.: Zaprto. Sreda, 30.: Dve nevesti. B. Opera. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Dežela snnehlčafja. C. Sreda, 30.: Zaprto. Ko se zaono krvne cevi poapnjevati, dehnje uporaba naravne »Franz - Josefove« grenčice za redno izipraznenje črevesa in zmanjša visok naval knvL Mojstri ZKirar-miišlke vode TKriporocajo pri starostnih podanih različne vrste »Franz - Josefovo« grenčico, ker odpravi zastojanje r želodčnem črevesnem kanalu leno preLav-ijanče ter omili dra-žljiivost tisrcav —. »Franz - Josefova« grenčica se iobi v v.tsh lekarnah, drogerdoah in spocerio-jMii t.«*>-vin ah. Novomeški spomini Mesto 6taro, mesto sivo, a še vedno silno živo, in okolica ta za'ja, da bi zmiraj se smejala! V maju ali juniju 1894 so otvorili progo Ljubljana—Novo mesto. Otvoritveni vlak je bil namenjen za tiste, fci eo v to poklicani. Za navadne ljudi pa eo priredila prvo nedeljo potem navaden potniški vlak, ki je peljal udeležnike, večinoma Ljubljančane lepe pomladne nedelje v prijazno Jurčičevo dolenjsko stran. Ce je kje maj lep, je dvakrat lep na Dolenjskem. Veje cvetočih sadnih dreves so 6e priklanjale našim vozem, tam z vinorodnih goric pa je pomladna sapa prinašala opojen duh blagoslovljene vinske trte. Tedaj sem prvič stopil na gostoljubna novomeška tla V najlepšem razpoloženju smo preživeli ta dan, stari in eni ki nam je tedaj še sijalo eolnee zlate mladosti in prostosti. Drugič se mNovo mesto Kar mimogrede obiskal s prijateljem rojakom Dragobinom Lončarjem, ko sva v juliju 1896 šla v posete k tovarišu Tonetu Zev-niku na edikoviti Čatež ob Savi. Žalostna, skoro obupna pa je bila moja tretja pot v Novo mesto, ko sem letos ves Klomljeo in strt šel v bližnjo Kandijo v Inico iskat letca Pozdravil 6em se skoro. Pole«? skrbne, uprav samaritanske nege usmiljenih bratov in zdravnika Jf P. je k mojemu ozdravljenju posebno pripomogla čudovita lepa lega bolnice in -.liž-njega mesta Novomeška okolica se neka-iko posebno prilega mojemu značaju. Sej je v marsičem tako podobna ljuba moji Moravski doiini. Tam nimamo visokih gora, nizko gričevje nas obdaja in brani ostrih sap s Kamniških planin, naši potoki teko mirno. Lahno kakor novomeška Krka. Le vinogradov nnmmao, a v prejšnjih časih so gojili vinsko trto po nekaterih prisojnih bregovih in pridelovali sicer kislo, enierikasto, a zdravo pijačo. Tudi značaj nas Moravčanov je precej podoben dolenjskemu. Nismo tako mogočni in presrečni, kakor jc Gorenjec iz okolice Radovljice in Kranja, imamo pa mnogo smisla za lahek humor in kadar smo dobre volje, nam kakor Dolenjcu mehko teče sladka slovenska govorica. Mene kot profesorja slovenskega jezika m naše književne zgodovine, je pa Novo mesto zanimalo posebno še zaradi tega. ker budi vse polno lepih spominov ua znane in priznane može iz naše književnosti. Tu je v starejši dobi deloval pisatel' Matija Kastelic. tu je pisal originalni oater Lacko svoje tehtne spi.se o našem ieziku, tu je našel Gorenjec Mengšan Janez Trdina miren kraj za svoj počitek pa tudi torišče za nesmrtne svoje »Pripovedke« in bajke o Gorjancih« Za Trdino je prišel v Novo mesto mlajši njegov rojak, pisatelj France Detela. !po rodu Moravčan in bližnji sosed Janka Kersnika, in je tu neumorno pisal svoje povesti, drame m gre Pod ravnateljem Detelo sta se na novomeška gimnaziji vzgajala mlada naša mv> nika, Belokranjrne Oton Župančič in No-tranjec Dragotin Kette ki je tukai nvr.u Tiral in našel tu tudi zvezdo «voj'h lu-bezenskih mladostnih sanj. Pisatelja Premk in Pugelj sta obiskovala novomeško gino-naziijo. Omeniti velja, da je podjetni tiskar Krajec tukaj osnoval svojo Narodno biblioteko ter v drugič tičkal z nenavadno požrtvovalnostjo sloveče Valvasorjevo delo o Kranjski deželi. Ko danes pohajam po mestu in okolici, 6e mi vzbujajo ti literarni spomini. Zanima me pa tudi vsaka malenkost v trm prijetnem mestecu, ki si je izbralo svoj prostorček ua strmem polotoku, nad katerim mogočno kraljuje ponosna župna cerkev sv. Miklavža in skrbno zre ioli na množico teh malih hiš in hišic, kateor bi 6e bala da se katera ne izgubi iz ljenega okrilja Mesto oživljajo živahni D>eij-ci, domačini m oni iz okolice. Po .»p^av ljenem delu sc to ljudstvo veseli in sinsje in zapleše, kadar se oglasi harmonika. Jasno je, da se človek hitro uživ, v razmere in v življenje tega kraja, posebno človek ki kakor jaz prispe sem do i, ca t1 tu p.: bridkih udarcih življenj našel razvedrila, akrepčila in hladila mar^ka'«! skeleči dušni rani. Nisem priel zastonj iskat 6emkn tega razvedrila Našel sem ga. Zato mi bodi iz srca pozdravljeno, prijazno Novo mesto! Bog bodi s teboj in tvojimi prebivalci! Čuvaj in ohrani jih zdrave, srečne in zado* voljne! Naj bo uspeno vaše delo. vaše gorice pa naj vam goni na Trški gori in na Grčevju in na obronkih bajnih Gorjancev pode zlato vinsko kapljo v vaš prid m ▼ >'aše zdravje! Tc eo božične mi9li novega novomeškega soseda Gorenjca in njegove ?elje za Novo leta Prof. Maks pšrnat. Veliko prosvetno delo mariborske ZKD Maribor, 27. dec. Dopoldue je bil v dvorani Narodnega dama VI. redni občni zbor Zveze kulturnih društev. Zborovanje je otvoril predsednik zveze narodni poslanec Vekoslav Spindler, ki je po ugotovitvi sklepčnosti prav prisrčno pozdravil številno došle delegate posameznih edinic, včlanjenih v ZKD, z željo da so prinesli podvojeno voljo za nadaljevanje bodočega dela v novem letu. Prečital jo nato med drugim dopise edinic, ki se zborovanja niso mogle udeležiti, in brzojavko, ki jo je Doslalo prosvetno društvo »Gajret« v Sarajevu, želeč občnemu zboru nadaljnjih velikih uspehov. Nato se je soomnil zaslužnih in odličnih prosvetnih delavcev, ki jih je v preteklem letu pobrala smrt, med njimi tragično preminulega Janka Lesničarja, dr. Branka Žižka, nadučitelja Kovačiča, dr. Voljevščka, Poberaja, Porekarja in druge, ki jim bodi ohranjen v zveznih vrstah časten spomin. Pozval je navzoče, naj se dvignejo s sedežev in zakli-čejo njihovemu soominu trikrat »slava«. Nato je predsednik, narodni poslanec Spindler prešel k prvi točki dnevnega ■reda, črtanju zapisnika zadnjega občnega zbora, ki so ga zborovalci odobrili. Zatem je prečital predsedstveno m tajniško poročilo ZKD, iz katerega je razvidno, da je odbor v minulem poslovnem letu izvedel v okviru finančnih možnosti mnogo za poglobitev prosvetno-kulturnega delovanja mariborske zveze. Iz poročila TK)vzamemo, da je poskočilo v preteklem letu število novih društev na 109 in sicer od 222 na 297, kar je dokaz, da si je zveza s svojim smotrenim delom pridobila veliko zaupanje in da nudi na drugi strani svojim društvom gotove ugodnosti. Pribiti moramo, da je ZKD danes najmočnejša kulturna organizacija si a ozemlju bivše mariborske oblasti, ker šteje druga prosvetna centrala, »Prosvetna zveza«, kakor posnemamo iz poročila o njenem letošnjem občnem občnem zboru, le 197 edinic in je ustanovila v minulem poslovnem letu le 4 nova društva. V preteklem poslovnem letu je imelo tajništvo ogromno dela. Sprejelo in odposlalo je nad 9900 dopisov in okrožnic včlanjenim društvom ter posameznikom. Vse sile in moči je zveza posvečala svoji centralni knjižnici. ki ni zamišljena kot kaka velika knjižnica, ampak kot cela vrsta potovalnih knjižnic, ki naj bi v teku časa prepredle vse ozemlje zvezinega področja. Zveza je ustanovila v preteklem letu 30 novih knjižnic v raznih krajih, predvsem v Prekmurju in Slovenskih goricah, tako da ima danes 76 potovalnih knjižnic. Ako upoštevamo, da ima poleg teh knjižnic tudi še blizu 100 v zvezi včlanjenih društev svoje knjižnice, lahko mirne vesti trdimo, da je danes le še malo župnij v celem območju zvezinega delokroga, ki bi ne imele bodisi knjižnice zveze, bodisi svojega društva. Zveza bo po razpoložljivih sredstvih tudi v naprej posvečala temu delu svojo največjo pozornost. V drugi smeri je ZKD v preteklem letu posvečala mnogo skrbi prirejanju velikih prosvetnih poučnih tečajev, v zvezi z ustanavljanjem okrajnih pododborov ZKD in vse to s poglobitvijo prosvetno-kulturnega dela na naši vasi. Tako je zveza priredila več gospodarskih ln prosvetnih tečajev s predvajanjem filmov in predavanj v Ptuju, Konjicah, Selnici ob Dravi, Dol. Lendavi, Gornjem gradu in v Beltincih, kjer se je vršila ob tej priliki tudi velika prosvetna konferenca za vse Prekmurje na kateri sta podala sliko prosvetnega dela v Prekmurju učitelj Izidor Horvat iz Dol. Lendave in šolski upravitelj Ga-brijelčič iz Murske Sobote. Višek na tem polju pa je predstavljal vsekakor teden narodnega zdravja, ki se je vršil v mesecu marcu s sodelovanjem šolskih vodstev in učiteljstva ter s pomočjo zdravnikov za celo območje bivše mariborske oblasti. Predavanja so se v teku tedna vršila skoro na vseh šolah vn sicer deloma za sol-ske otroke iz višjih razredov, deloma pa za odrasle. Predavali so zdravniki in tudi učitelji sami. Predavanj je bilo 340, od katerih so jih imeli zdravniki 119. Poslušalo je predavanja 31.165 otrok iz višjih razredov ter 9.750 odraslih. Ob priliki teh predavanj je bilo razdeljenih tudi 43.340 izvodov knjižic »Vsakdo je sam svojega zdravja kovač«, ki jo je spisal šef Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Josip Vrtovec. V svrho poglobitve dela zveze in njenih edinic na polju knjižničarstva :e priredila zveza v Mariboru prvi knjižničarski tečaj za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Tečaja se je udeležilo 19 gojencev, večinoma sami kmetski fantje. Odbor zveze je sklenil za bodoče, da priredi čimprej mogoče tečaj o lutkovnem gledališču, ker se pač predobro zaveda, da je poleg radija in filma tudi lutkovno gledališče eno najvažnejših sredstev prosvetnega dela. Ta tečaj bo še to zimo. Končno je sklenil odbor, da priredi tudi teden naše knjige, ki bi naj bil v obsegu tedna narodnega zdravja s ciljem, da bi prišla naša lepa slovenska knjiga v zadnjo gorsko vas. Odbor zveze je tudi stalno \ dogovoru z odbori ostalih velikih centralnih prosvetnih organizacij v državi zaradi ustanovitve centralne organizacije vseh prosvetnih udruženj. V svojem bodočem delu bo ZKD predvsem izpopolnila svojo podrobno organizacijo z ustanovitvijo okrajnih pododborov povsod, kjer jih še ni. Nadalje bo s prirejanjem velikih okrajnih in tudi lokalnih poučnih tečajev in z vzgojo podeželskih knjižničarjev poglobila svoje dosedanje delo, posvečala pa bo posebno pozornost tudi prosvetnemu delu s pomočjo »adija, filma in kulturnega odra. Vse to delo hoče Zveza vršiti v tesnem sodelovanju z vsemi ostalimi organizacijami. ki streme za istimi cilji, predvsem s sokolstvom, Kmetsko prosveto in Zvezo kmetskih fantov in deklet, zavedajoč se, da delo teh orsranizacii ne sme bUi medsebojno v nasprotju, ampak mora iti sporedno ter se izpopolnjevati. V tem znamenju stopa mariborska ZKD v novo poslovno leto. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal zvezni blagajnik gosp. Vidmar, je razvidno, da izkazuje celokupni poslovni promet 150.818'82 Din, dočim je bilo izdatkov 74.765 Din, prebitka pa 688 Din. Blagajnik je v svojeln poročilu naglašal potrebo, da se poiščejo novi finančni viri in tako omogoči čim uspešnejše delo. Na predlog revizorjev, ki so našli račune v redu, je bil izrečen absolutorij s pohvalo vsemu odboru. Nato so sledile volitve novega odbora in nadzorstva. Soglasno in z velikim odobravanjem je bil izvoljen dosedanji odbor: predsednik narodni poslanec Vekoslav Spindler, poslevodeči podpredsednik strokovni učitelj Robnik, blagajnik Herman Vidmar, odborniki: narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko, bivši minister dr. Vekoslav Kukovec, dr. Igor Rosina in Iv. Kejžar. Sledilo je zanimivo predavanje strokovnega učitelja Robnika o radiju, filmu in lutkovnem gledališču, v katerem je obrazložil poinen teh treh vzgojnih sredstev, na katera se bo moralo nasloniti v bodoče vse kulturno delo. Po dveumem razpravljanju je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, ki je dokaz, da vrši Zveza kulturnih društev v Mariboru v polnem obsegu svoje dolžnosti in da se zaveda naloge, ki si jo je postavila za cilj. obeske J9VAN £avnjca* LJUBLJANA PALAČA VIKTORJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OD NEPRET1RANIH IZDATKIH Velik požar Maribor, 27. decembra. V noči na nedeljo je okrog polnoči izbruhnil »w~ar v gospodarskem poslo~;u posestnika in mesarja Zupana v Devica Mariji v Brezju. Ker sta bila skedenj in shramba polna sena, se je ogenj z bliskovito naglico širil in v hipu je bilo vse poslopje ter poleg stoječi objekti v plamenih. Ko so se domači in sosedje prebudili, so bila že vsa reševalna dela brezuspešna. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci iz Brezij, Bobrežja, Zrkovcev in Maribora. Mariborski gasilci niso stopili v akcijo. Pri gašenju je bilo občutno pomanjkanje vode. Zgorelo je vse, vozovi in orodje in tudi nekaj živine. Poleg tega je bil uničen tovorni avto, ki ga nazlic prizadevanju niso mogli več rešiiti. Skoda je zelo velika, je pa deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni znano. Sumijo pa, da ga je zanetila zlobna roka. Mariborski hišni posestniki o mestnem ororačunu Maribor, 27. decembra. Danes dopoldne je imelo Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico svoj izredni občni zbor v veliki dvorani hotela »Orla«. Zborovanja so se polnoštevilno udeležili člani društva in številni drugi posestniki. Zbor je otvoril društveni predsednik g. Meglic, ki je pozdravil vse prisotne, nakar je kratko razložil pomen današnjega zborovanja gornjeradgonski župan g. dr. Boeccio. Na zborovanju je govorilo več referentov, med njimi hišni posestniki gg. Brecelj, Barta, Glaser in drugi. Vsi so v svojih referatih poudarjali, da proračun mestne občine mariborske za leto 1932 ni sestavljen na realni bazi, češ da bi morali pri sestavi upoštevati hude gospodarske ne-prilike, ki tarejo ves svet, in izdatke skrčiti na minimum. Nadalje bi se moral voditi pri sestavljanju strog račun o gospodarski in finančni moči občanov. Vse prevelike obremenitve so neumestne. Tudi osebni izdatki mestnega proračuna so potrebni regulacije. Zborovalci so nadalje ugotovili, da mariborski občinski proračun ni ustregel na-redbam glede kritja, glede potrebščine pa ne v zadostni meri. V izrednem prometu izkazuje proračun za 2.37 odst. manj izdatkov in za 5 odst. več dohodkov kakor lani. Primanjkljaj bo krila 45odstotna doklada na neposredne davke. Občin, svet tudi ni upošteval, da se bo za vzdrževanje občinskih cest v smislu zadevnega zakona pobiral kuluk, ker je vnesel postavko 2,331.506 Din za vzdrževanje občinskih cest. Zato zborovalci predlagajo, da se ta postavka v proračunu črta. Obdr- ži naj se samo v primeru, da se v letu 1932 ne bo pobiral* kuluk. Glede kuluka se hišni posestniki pridružujejo tozadevnemu sklepu Zbornice za TOI v Ljubljani. V primeru pobiranja kuluka in črtanja postavk za vzdrževanje cest se zniža izkazani proračun, primanjkljaj za 395.538 Din, za katerega ni več potrebna 45odstotna doklada na neposredne davke, temveč se da ta primanjkljaj kriti že z mnogo manjšo doklado. Predlagajo zato, da se doklade znižajo za 30 odstotkov. Gostaščina naj se določi na 10, kanalščina pa na 5 odstotkov. V tem primeru bi bilo mogoče znižati najemnine. Mestni uslužbenci naj tako kakor v Ljubljani sami plačujejo uslužtenski davek in bolniško in nezgodno zavarovanje, kar bi razbremenilo mestno otčir.® za okroglo pol milijona dinarjev. V svrho štedenja naj se izločijo iz proračuna izdatki obresti in amortizacije posojil, ki še niso realizirana. Na ta način bi se zopet prihranilo 535.109 Din. Odločno pa so bili zborovalci proti novi davščini na najemnine, ki presegajo zlato pariteto. 1 Ugotavljali so, da ta davščina na podlagi § 75. mestnega statuta ni zakonita in da je nepotrebna, ker ostane proračun v ravnovesju tudi brez te nove davščine. S to davščino bi bili v prvi vrsti prizadeti gospodarsko šibki hišni posestniki, za katere bi to v mnogih primerih pomenilo gospodarsko propast. Slednjič so ugotovili zborovalci, da se pri sprejetju mestnega proračuna za leto 1932 ni upoštevala spomcnica, pozivajoča na vsesplošno štednjo. Naposled je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, iz katere na kratko posnemamo: Banska uprava v Ljubljani naj proračun mariborske občine za leto 1932 zavrne. Občinski svet naj o proračunu ponovno sklepa z upoštevanjem izdane odredbe v smislu štednje. G. gradbeni minister naj blagovoli ukiniti pobiranje kuluka za leti 1930—1931, za leto 1932 pa določi, ali naj se kuluk pobira, da se morejo mestne občine ravnati in svoje doklade na neposredne davke temu primerno znižati. G. ban dravske banovine naj blagovoli ukreniti primerne korake, da 3e rešitev pri banski upravi položenih pritožb zoper davke na nezazidane parcele odloži, dokler državni svet v Beogradu o tem končnoveljavno ne razsodi. on DANES ZADNJIKRAT! lombe na Hans Albers — Ana Sten Ob 4., in 9^4 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 21—24. Dezerter se je sam javil obiastvom Litija, 27. decembra. Košir Martin s črnega vrha pri Vrhniki se je že nekaj mesecev klatil s slabo vestjo po svetu. Prišel je namreč v nasprotje s kazenskimi predpisi, zagrešil pa je tudi pobeg od vojaških dolžnosti. Skrival se je roki pravice na ^se mogoče načine, klatil se je iz kraja v kraj, božič pa ga je zatekel v zasavski soteski. Mladenič se je občutil nenadno zapuščenega; kajti iz cerkvenih lin so že udarjali zvonovi božično razpoloženje. Fantu so rojile po glavi samomorilne misli, pa se je skesal in se je odločil, da krene na pot poboljšanja. Ves premražen je potrkal na vrata orožniške komande, kjer 30 sprejeli skesanca v toplo sobo. Košir je pred leti ušel iz vojašnice, kjer še ni odslužil predpisane dobe. Cez nekaj ;asa so ga ujeli, bil je obsojen v zapor, ,>d koder pa je tudi pobegnil. Od takrat se je stalno odtegoval oblastvom. Med tem :asom je celo dvakrat prekoračil državno nejo in se je potikal po Avstriji. Obla-slva so doznala za nedovoljen prehod pre- ko meje in so ga iskala s tiralico, a zaman. Pred dnevi se je potikal v okolici Vrhnike. S svojimi znanci je hodil na lov. Ko so prišli ua sled družbi lovskih tatov, je Košir zapustil svoje pajdaše in je izginil v svet, dokler se ni naposled sam javil orožnikom. Prav nekako ob času, ko so se ljudje odpravljali v cerkev k polnočnicam so se zaprla za skesanim grešnikom težka železna vrata litijskih zaporov. Borba s snežnim viharjem za truplo ponesrečenke Gerovo, 27. decembra. _ Časopisi so že poročali o silnem snežnem viharju, ki je divjal pred dnevi okoli Kamenjata in zajel dve ženski, ki &ta se vračali domov, sna v Gerovo. a druga v Ceznik. Eni obeh. Franciki Bolfovi iz G e rova, se je posrečilo pretolči se skozi sneg in burjo do prvih hiš na Kamenjaku, kjer je pri rodbini Stigličevi našla zavetišče. Bolfova je morala 'ežati več dni v postelji, ker je bila vsa premražena in po vsem teles-u obtolčena spričo neštetih padcev na zmrzlih tleh, ko se je borila s strašnim viharjem za življenje. Sele tik pred prazniki je toliko okrevala, da se je mogla vrniti domov. Tovarišica Bolfove Filipina Kleočeva je v borbi s snežno burjo opešala tn zmrznila Okoličani so se nekajkrat podali na kraj, kjer je ležala ponesrečenka mrtva, toda spričo divjega viharja jim je bilo nemogoče dokopati se do trupla in ga odnesti proč. Niti orožništvo ni moglo pomagati. šele čez več dni se je skupina osmih vaščanov podala z vozom na kri j nesreče. Burja je še vedno divjala in jim je enkrat prevrnila voz. Šele po dolgem t i udu se jim je posrečilo priti do trupla potesrečenke in ga po daljšem prizadevanju odtrgati od zemlje, na katero je bilo trdno prirnrzlo. Nato so Klepčevo naložili na voz Ln jo prepeljali v Ceznik. Truplo Klepčeve je bilo skoro popolnoma golo, ker je strašen vihar naravnost strgal s trupla obleko. Tragično preminilo Klepčevo so pokopali pred prazniki v Cezniku ob prisotnost; številnega tamošnjega prebivalstva, meti katerim je vzbudila žrtev hude zime splošno sočustvovanje. Kronika nesreč iz Zasavja Litija, 27. decembra. Po vsem Zasavju znanemu g. Kanduču, uglednemu posestniku iz Tenetiš pri Litiji, se je zgodila tik pred božičem huda nesreča. G. Kanduč, ki se peča tudi z lesno trgovino, je stopil v hrib, da si ogleda gozd. Ko je šel že proti domu. je padel na zledenelih tleh. Padec pa je bil tako usoden, da ga je sunek zagnal v drevo iu si je pri tem zlomil levo roko. Ponesrečenca so odpeljali domači v Litijo k zdravniku, ki mu je nudil potrebno pomoč. « Mesarski pomočnik U. iz Litije je imel na dan pred svetim večerom polne roke dela, kakor nalašč pa mu je še nagajal kotel, kjer se niso hotela mokra drva upa-liti. Pomočnik se je odločil, da si bo pomagal z bencinom. Prinesel je iz shrambe polno zelenko bencina in ga vbrizgnil v uporni kotel. Pri tisti priči pa se je tekočina vnela, močan plamen je švignil v mesarja in ga opalil po obrazu. Nevarno opečenemu pomočniku je nudil zdravniško pomoč okrožni zdravnik dr. Polde Ukmar. * ,V Zagradcu je ubil neki mož svojo ženo!' Taka govorica se je širila od ust do ust, ko je baš božični mir legal na zemljo. Za zadevo so se sevedžt takoj pozanimali naši orožniki. Prvotna govorica pa se ni izkazala za resnično, pač pa se je dokazalo, da idilični božični mir ni zajel vseh naših domov. V neki družini ie prišlo do prepira, mož je zagrabil železno strgulo za peč iu zamahnil nekajkrat po svoji ženi. Dva udarca po glavi sta bila precej huda. K pcškodovankl so pozvali zdravnika, ki je nudil onesveščenl ženi potrebno pomoč. Danes ob pol 3. popoldne in ob G. zvečer v ELITNEM KINU MATICL , Rudolf Kresal: Irmina (Iz cikla »Andrej«) I. Sama je prihajala, sama je odhajala. Zjutraj pred osmo uro, opoldne, ko je šla iz službe in zvečer. Ljudje so si to njeno prihajanje in odhajanje kmalu zapomnili. V kavarno je stopila resna, z motnimi, žalostnimi očmi. Z naglimi, a vendar čudno previdnimi koraki, kakor da ie hodila po prstih, je po nekajkrat na dan premerila vso dolgo pot med mizami od vrat do zrcala, ki ji je bil s konca kavarne v čelo njeno podobo. In ta podoba se ji ie zdela od dne do dne bolj strahotna. Podplute oči. upala lica, gube okrog ust, časih navzdol pobeše-na sDudnja ustnica. Nedavno še onlna smehljaja in mirne vdanosti, ji podoba onstran resničnega sveta kaže prečute noči in jedko bolečino. Nekaj časa je .strmela v samo sebe. Potem pa se je stresla. In njene zameglene oči so pričele begati od mize do mize, od človeka do človeka. Andreja ni bilo. Kadar pa ie pri mizi ugledala znanca, o katerem je vedela, da je kdaj pa kdaj bil Andreju blizu, se ji je ves obraz mahoma izpremenil. Iz oči ji je prisijalo toliko pričakovane sreče in upanja, da je človek wed njo vztrepetal, se zbal vprašanja, ki ga je poznal že tri tedne: »Ali ste čuli kaj o Andreju?« Ne, nič ni ču! o njem, ki je šel in se za nikomur ni ozrl. Nič ni bilo glasu o Andreju, ki se mu je zahotlo skrivnostno vabeče velike tujine. Ne, ne, ni ga, — in kdo ve, če se še kdaj vrne v to mesto, ki je vse okuženo in za vsakim vogalom preži smrt, ob vsakem koraku grozi greh. — Tako velika in lepa je tujina, tako silen njen klic, ves srebrno zveneč, kakor smeh srečne deklice. — Tam ga nihče ne pozna. Tam ga nihče slabo ne sodi. Njegovih korakov nihče ne posluša, pričakujoče, nikogar ne osrečujejo. nikogar ne žalijo, da bi on vedel, nihče ga ne sprejema ne žalostno, ne veselo. Andrej!'-— Sam je. Povsem sam, kakor si je zmerom želel. Tako bo morda nekega dne daleč v svetu padel in mrtev poljubil zemljo, na kateri zanj za življenja ni bilo prostora. Irma stoji nepremično pred znancem in misli na Andreja. O. pozna ga. Tako dobro ga pozna. Vendar nekaj ji ne da miru. V prsih jo gloje — misel -— da se je Andreju morda nekaj pripetilo. Da ni odpotoval, da je tu nekje, v bližini, v tem mestu — in trohni v njem živ, živ! O! Irmi bi se bil izvil vzkrik. Prijela se je za glavo. Krog in krog nje se je stemnilo: »Kaj, kaj... če ne trohni kje tu v bližini živ, živ!... V tem trenutku je izpregovoril znanec: »Gospodična!... Morda je.. .c Ni končal misli. Irma je zamahnila z roko in tiho rekla: »Ah da...« Gostje jo gledajo. Andreja ni. Zbrala se je. Mirno se je poslovila od znanca in z običajnim korakom zapustila spet kavarno. Domov! Domov! * Počasi se je umirila. Potekel je mesec. Nič več ne izprašuje: »Ali ste čuli kaj o Andreju?« In nihče ji ga ne omenja. Vsi nekaj slutijo. Nič dobrega ne more biti. Zakaj ne piše? Irmina je videti vsa mirna. Zdi se, da ji je v prsih bolečina pojenjala. — »Andrej mora biti nekje v bližini in trohni živ.« Zato mora biti Irmina popolnoma mirna. Ne sme se izdati, ne sme pokazati nikomur, da ie njena slutnja tako živa. kakor resnica. Nikomur je ne sme zaupati. Mize in stene povsod slišijo. Kamen lahno izpregovori. Ta ali oni lahko reče eno besedo, ki more človeka pokopati. Ne, ne, molk — to je sodba. Andrejevi znanci med seboj nekai šepetajo, stikajo glave. V njegovih očeh je skrivnost. Kadar ugledajo Irmino, v enem trenutku iz^-emene obraze. Ustnice se jim skrivenčijo v prisiljen nasmeh. Irmina pa jih veselo pogleda. O. zdai ni več sama. Tudi oni nekai slutiio! Morda vedo. Morda?... Ne, ne bodo ji povedali. Irmina mola. Tako je bilo prvi mesec. A ko o Andreju ie od nikoder ni bilo glasu, so ga kmalu pozabili. * Da, da, koliko je imel znancev, prijateljev, pa zanj nihče ni storil ne enega koraka. Potem pa se je Irmina spomnila, kako čudno so se obnašali prve dni po Andrejevem izginotju. Ah — izpremem-ba je bila to. Pred leti so prisedali k njemu drug za drugim. Kako so takrat vsi govorili vanj, mu stiskali roke. In kako široko je on vse gleda! s svojimi sanjavimi. zmerom otožnimi očmi. Ah da. preširoko, presanjavo. preotožno je gledal: Videl je gole duše. Nekega dne pa se je vse izpremenilo. Kakor da nekateri ljudje morejo razpre-sti najtanjše niti človeške duše je Andrej pričel o njih govoriti. Preglasno. In ostal ie sam. Kakor da prej ni bil sam. Sam v svojem neprestanem iskanju. Irmina misli nanj in se zdaj pa zdaj nasmehne. »Saj ni bil tako sam.« Ali pa je bil sam sebi dovolj? Irmina se potaplja v misli. Noč za nočjo razglablja o niem, ki ji nikoli ni dal lepe besede — pa je bil le večer za večerom v njeni družbi... Njegov pogled na množico ljudi, ki ga je obdajala, je bil kakor kletev — neizprosen in trd... Ali je tudi njo tako gledal? Irmini usiha kri. Kaj mu je bilo? Kaj je nosil v sebi? Kakšno skrivnost? Kakšno doživetje.? Zakaj je nenehoma govoril, da pojde odtod, da mora odtod? ... Vsak dan je tisoč novih misli. ' Poletje je poteklo. Časih pride v kavarno lahna bela senca. Natakar ji vzame plašč in klobuk. Na čelo ji padejo temni kodri. K njei ni nikogar. Tako gine življenje. V dolgih jeseniskih nočeh zre v noč mlada ženska. Na Andreja več ne misli. Pred njo je le še niegova podoba. Mrk je in čudno oblečen. Časih se zastrmi v zvezde. V jeseni so bele in velike. Ali misli ni. Tudi spanja ni. Vce se je izpremenilo. Dan je noč. In noč je dan. II. Na kamenitih tleh čepi mlad človek. Mrk je in v čudni obleki. Nepremičen. Okrog njega je vse sivo in vse tiho. Od nikoder ni naimanjšeea šuma. Tik pod strokom je majhen kvadrat. V njem je križ. Okrog iesra križa medla «!ed luči — nekie ueaša can. Mladesra človeka zdai pa zdai strese. — Da. da. Poletje ie šlr tam eori mimo križa kakor težke, na vendar lepe sanje. Tudi jesen -je šla. Zdaj je hladno. Božič je. Andrej oa sanja o veliki, skrivnostno vabeči tujini. »JUTRO« pcnč!ef$g6a fztfeTa ,, , __ DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU jo ▼ določenih presledkih obiskuje ▼ njeni koči in plačuje zanjo tudi obroke, dokler se mu ne zai, da je plačal že dovolj in da sme vprašati njenega očeta, za določitev poročnega dne. Na veliki dan zakolje jo vola, včasih tn-di dva ali tri in zvarijo ogromne množine piva. Vsakdo je na poročni gostiji dobrodošel gost. Gost pa gleda na to, da se čim prej upijani, na kar se učinki alkohola pokažejo s plesom in petjem, Cesto tudi s primitivnimi dvoboji Po poroki, ko je mož plačal zadnji ob* rok, prične množiti svojj čredo — in se ogledovati Se za kakšno drugo ženo. Slovensko slovstvo v Ameriki Naša kritika ima bolj poredkem prSJ-ko, da bi se ukvarjala z ocenjevanjem slovstvenih proizvodov naših ameriških rojakov. če izvzamemo poročila, ki jih je nedavno prinesel naš dnevni ta^k o senzacionalnem angleškem delu Slovenca Loui-sa Adamiča »Dynamite* (ta stvar se za dogledni čas pripravlja tudi v srbsko-hrvatskem prevodu), in pa poročilo o najnovejši pesniški zbirki Ivana Zor man a, smo s tem za dolgo dobo označili vso pozornost, ki jo naša javnost posveča slovenskemu slovstvu v Ameriki. Krivda za to našo površno informiranost o književnem prizadevanju naših ameriških rojakov leži v veliki meri tudi v načinu njihovega kulturnega življenja. Naši ljudje, ki se literarno udejstvujejo v Ameriki, praviloma skoraj nikoli ne izdajajo knjig; njihove novele, pesmi in vse to ostane zmerom samo po dnevnikih in po tistih nekaj revijah, ki jih premorejo; knjige izhajajo zelo poredkoma in tako človek v domovini nikoli ne more priti do približnega pregleda o teh stvareh. Zato pa so za nas — iin za naše izseljence — toliko večjega pomena koledarji, ki jih različno usmerjene slovenske kulturne korporacije v Ameriki izdajajo vsako leto in ki so — vsak v svojih razmerah in intencijah — vsako leto majhne revije slovenskega slovstvenega prizadevanja onkraj Oceana. Ameriški družinski koledar, ki ga pod uredništvom Franka Zaitza izdaja vsako leto Jugoslovenska delavska tiskovna založba v Chicagu, je po svoji smeri sicer nekakšen socialistični književni in družinski almanah, toda dejstvo, da ga tudi svobodomiselno in katoliško usmerjene kulturne in podporne enote uporabljajo za objavljanje svojih poročil, mu daje neki širši, nacionalni značaj. Predvsem pa je ta koledar vsako leto v resnici prava revija slovenske književnosti v Ameriki in ima zavoljo tega za nas še toliko večji pomen. Poleg raznih organizacijskih poročil prinaša ta koledar tudi letos celo vrsto pesmi in novel, ki nam nudijo bogat ln pisan razgled po življenju in borzah naših Američanov in ki so po večini dragoceni dokumenti, da se je naš človek v Ameriki — morda po trpljenjih za katera mi nismo nikoli vedeli — priboril do dostojnega mesta, tudi kar se tiče kulturnih in literarnih vrednot. Slovenca, ki se r Ameriki slovstveno udejstvujejo, so — razen nekaj redkih izjem — sami delavci. Njihova književnost je v pravem pomenu besede p roleta rska in človek lahko ob teh njihovih stvareh kaj hitro pride do spoznanja, da njihovo delo tudi po kvaliteti in idejni resničnosti prekaša pretežno večino tako zvane proletanske književnosti pri nas. Poleg L Molka, prvaka naše ameriške literature, se nam tu predstavlja še cela vrsta manj znanih, pa zato ne ravno manj pomembnih imen. Dve ženi sta med njimi, katerih novele bi se lahko moško kosale s proizvodi marsikatere v literaturi dobro zapisane žene pri nas: Katka Zupančič ln Ana P. Krasna. J. Oven pa I. Jontez sta kakor dva pola: prvi je čisto iz srede gospodarskih in tehničnih triumfov in debaklov sodobnega časa, drugi je še zmerom čist, preprost slovenski fant, ki ga bo zmerom, pa naj pobegne še tako daleč na tuje, spremljala domača vas pod Karavankami, mlin ob potoku in nageljni na oknu. V vseh zveni občutje močnega, aktivnega človeka, ki je sredi dela in stvari (A. Slabe, J. Zupančič, L. Baniger, Fr. S. Tau-char), občutje, ki je dragocen donesek k ustvarjanju našega sodobnega, novega človeka. Slovstveno deflo naših ameriških rojakov bi zaslužilo na vsak način malo več naše pozornosti. I- M. Fri. Vsemuslimanski kongres v Jeruzalemu Muslimanski delegati iz vseh delov sveta na stopmscu neke džamije v Jeruzalemu. Spodaj v sredi: Mufti Husein, predsednik kongresa Tu bo zborovala razorožitvena konferenca Ženska v deželi Culov Njena cena znaša 11 volov Južnoafriški Culi se brigajo bolj malo za napredek civiliziranega sveta in za stremljenje naših moralnih pojmov po dovršenosti. Tako si slej kakor prej kupujejo svoje J!ene in to navado imenujejo »lobolo«. To pomeni »ženo kupiti in jo plačati v gotovini ali v blagu«. Namesto z denarjem jo plačujejo z živino. V davnih časih so smatrali južnoafriški rodovi lobolo za tolažnino nevestini materi: za bolečino, ki jo občuti pri ločitvi od hčere, naj ji gre odškodnina. Toda sčasoma se je ta prvotno lepa navada spremenila v navadno kupčijo, ki naj bi zagotovila moškemu žensko, materi ali nevestini družini pa čim več glav goveje živine. Izbera moža je zadeva, v katero se mlada Culučanka sploh nima vtikati. In lobolo je v tej obliki tako ukoreninjen, da smatrajo dekleta za sramoto, če jih moški ne kupi za tolikšno in tolikšno vsoto, ki je seveda tem višja, čim odličnejši družini pripada dekle. Kaj je vredna culuška žena... Hči kakšnega glavarja velja na ta način 50 do 60 glav goveje živine, navadno dekle pa 6 do 7 glav. Ampak malokateri moški je voljan dati 50 do 60 glav, zato so pred nedavnim sklenili standardizirano ceno, ki znaša 11 glav živine, če ni povpraševanje po dekletu preveliko: 10 glav za očeta, 1 za taščo. Preden izroči bodoči mož svoje govedo, mu mora bodoča žena pokazati, da se na gospodinjstvo razume, čim se je izvršila zaroka, gre zaročenka za nekoliko dni v njegov kral (kočo) in mu pomaga pri domačih poslih. Ko prispe v kral, zakaljejo zanjo in njene prijateljice spremljevalke kozo. Sledi slavnost s plesom. Ko se dekle vrne, ji dado na pot vola v znamenje, da je družini svojega bodočega moža dobrodošla, če se po njenem bivanju v kralu zaroka raz-dere, ji za odškodnino dado dva vola. Snubitev in poroka. če je mladi mož z zaročenko zadovoljen, Zadnja dela na podaljšku palače Electoral v ženevi, kjer naj bi se pričela že 2. februarja odločilna razorožitvena konferenca. V krogu: bivši angleški vnanji minister Ar-thur Henderson, ki bo najbrž predsedoval konferenci V spremstvu stražnikov in detektivov prevažajo zlato iz centrale Westnainstersk« | banke v podružnice !>ao: Ljudje iz Anama Dao je anamitski pisatelj, ki v svojih številnih novelah opisuje življenje svojih rojakov v kolonijah Vzhodne Indije. Izmučen se je Lao ustavil. Stekel je svoj mali suknjič, izpostavil svoje telo dežju in vznemirjeno pogledali po vijugasti poti. Zore, ki 6« je je tako silno bal, še ni bilo. Čez eno ali dve uri bodo alarmirane vse sosednje vasi. Vojaške patrulje bodo preiskale polja in gozdove. Ko se bo danilo, bodo Laoja talkoj opazili, naznanili in pričeli loviti. To bo posf.ednja borba. Vedel je, da ga že več let čaka giljotina. Zora se je že lesketala skozi dež in v njeni zelend 6vetlobi so 6e kopali vrhovi nepremičnih banan. Lao 9e je odločil, da 6i poišče zatočišče, v katerem bo lahko na varnem pričakal noč, svojo domovino. Na koncu poti je opazil pagodico, neke vrste Kagibi, postavljeno na štiri lesene stebre. Rdečkasta streha je pod gigantskim okriljem stoletne banane kazafla svoje zelenkaste in svetlikajoče se luske. Lao je dvignil mokri zasfror pagodiice in pogledal v notranjost: lesene lakirane stene, bakrena kadilnica, napol porabljene palice kadila, vse lepo razpostavljeno v temi. Zlato in škrlat. Legel je v blato in malce pomolil, Nato se je oprezno splazil na oltar, zojahal obredne predmete in od znotraj zagrnil zaveso Lao je ležal v sveži temi in drhtel, nepremično stisnjen v fcflobčič Prostor je bil ozek in neudoben. Vzduih je bil poln ples-nobe. Pomiril se je, iztegnil noge in jih masiral. Zmerom ba!'j je čutil v sebi veliko blaženost. Potem se je spomnil, da ni ves dan in vso noč še nič jedel. Nekoliko sadja, ki ga je bil nabral1, spotoma in malo deževnice, 6 katero si je bfi zmočil usta, to je bilo vse .... »Eh!« je pomislil resagnirano. »Navadno je post kosilo heroja.« Smehljal se je in opazoval pajčevino, ki se je spletala pad stropom. Glavo si je podil ožil s komolcem in zaspal. * Lao je imel tri in dvajset let. Nikogar ni imel na svetu, živel je sam in nosil v eebi ideal osvobojeaja svoje zemlje. V njem je bila velika ljubezen do tihe množice, iz katere je izšel: do kmetov, dninarjev, gozdnih delavcev, ki so šteli dneve po podrtih deblih, in do vseh, ki nezaupno opazujejo življenje, kakor je moči opazovati le temno, pooblačeno nebo. Lao jih je ljubil iz vise svoje duše. On sam seveda ni bil nič velikega, včasih je pri sebi dejali: kaplja vode med vodenimi kapljami, človek med drugimi ljudmi. Preziraj je smrt, toda bilo mu je do življenja in z vsemi močmi ga je branil. Življenje: veliki dolg, dolžnost, bi jo je izvrševal z divjo vnemo. Nekega večera je zapalil v pečini Ngu, kjer se je skrivaj učil rokovati g sabljo in bodalom, kadilo an 6e mistično zaklel: »Zate! in jam se pod nebom, ki me gleda, pred planinami, pred vodami in pred ljudmi, da bom vršil svojo dolžnost do Smrti. Zatilan jam 6e, da bom zmerom pomagal pri uničevanju krivice na zemlii, zakliniam se, da bom maščeval siromašne in slabotne, zaklinjam se, da bom osvobodil svoje brate...« Takoj se je Lao divje lotil svojega posla, r V teku dveh ali treh let je ubil pet ljudi: bogataše, mandarine, uradnike. Hranil je spomine na te podvige. Pečate, prstane, avtomatske pištole. Simbolični predmeti, ki jih je večkrat opazovali z okrutno radostjo. »... Tvoja glava je bila bela kakor sneg, ki pokriva planine tvoje domovine. Toda v naši domovini si žrivel kakor živali, brezobzirno in brez srca. Zmerom si delal proti svetim besedam tvojega boga...« »... In ti, mandarin v svileno zlatem oblačilu, tvoja koža je imela barvo zemlje ob naših ustjih, toda tvoja duša je bila bolj črna kakor črnilo. Tvoji štirje 6oilnčniki so te zaman čuvali pred nebeško mržnjo. Jedel si riž naše zemlje, živeli v izobilju, pa si vendar nesramno izdajal svoje brate. Koinko siromakov je v nemoči vzdihovalo in izdihnilo pod težo tvoje ztobe!« »... Vi, vi ste ubijali samo zaito, da obogatite, da utrdite svojo oblast. Jaz pa sem vas ubijal, da vam dokažem vašo slabost in vašo oholost, ubil sem vas, da maščujem neštete žrtve, da mdlce popravim in izravnam ravnotežje življen ja...« Tako je Lao cesto govoril, kadar je bil sam s 6vojo vestjo in je začutil lahno ke-sanje. Govoril je tiho, ker se mu je zdelo, da se opravičuje pred Večnostjo, kadar takole govori mrtvim. • Zemlja je bila suha in raizpokana. Veter se je poigraval z listjem, upogib al eukalip-tusovo vejevje, uhajal skozi pagodičimo zaveso in Lao se je prebudil. Počenil je in prisluhnili. Nič sumljivega ni bilo slišati. Negotovo netopirjevo prhutamje, suh iin nagel ritem jate grlic. Malce je privzdignil zaveso, pogledal ven, v somrak. Vse je bilo mirno in spokojno. V daljavi se je čreda bivolov vračala v vas, črni Wovi so se kotrljaili v lahnem, rožnatem prahu. »Nebo me ščiti,« je pomislil, »čez pol ure bo noč in potem bom šel.« Vrnil se je v svoje skrivališče in se spet zleknil. »Oh, ko M imel zdajle skodelico riža, eaimo eno skodelico!« Grizel si je ustnice, da ne bi mislil na jed. Ko 6e je že povsem zmračilo, je Lao zapustil svoje skrivališče. Noč je bila brez zvezd, višnjeva, nežna. Nekaj Časa je šel po poti, potem je krenil v stran, ee popel na grič in tam premišljeval, kam naj hi šel. Odločili se je, da krene proti planinam m se zato napoti1 proti severu. Mimogrede se "je oziral, meril sleherni korak, visoko nri-vzdigovai noge. roke je imel iztegnjene, kakor da poskakuje skozi noč. Namah je začuti šum, šeleet Bistja, ki je prihajal iz gostega grmovja. Ali ni mogoče pes, ki je zašel in zdaj išče domov? Miš? Ali lijudje? Mahoma pa je blesk svetlobe presekal temo in ga osfepitl. Lao 6e je okrenil na desno, skrčil noge in planil v neko goščo. Pričel se je plaziti med stebli, ko ga je nenadoma nekdo udaril s palico po glavi. Ptefcočil je, izvlekel svoje bodaSo, toda omahnil in ee onesveščen zgrudil. Ko 6e je zavedel, je ležal sredi ceste, ki so jo žarko osvetljevale zlohotne svetiljke, z licem, obrnjeni!m k tlom in z rokami, zvezanimi na hrbtu. Skrivaj je pogledal na desno in levo. Videl je coklje in rumene gamaše. »Ujet sem!« je dejal. »Dosti posla emo imeli s telboj. mflatdi razbojnik!« je deja£ gias Evropca po ana-mitsko. Z nervoiznšmj kretnjami, kri so še drgetale od besa, so ga zgrabili in dvignili. Obkolilo ga je kakih dvajset rumenih ljudi v sm obleki, s oolnastimi klobuki, ki 60 imeli vršičke iz bakra. Poveljeval jim je belec, katerega rdeči obraz je zmagoslavno sijal. Lao je z globokim prezirom pogtedal te ljudi, ki so mu bili tako podobni. Pod bledo svetlobo svetil jke je bilo njegovo od solmca očigano lice tragično mračno: »Vi ste izdajalci!« je dejali počasi in 8 težkim glasom, polnim srda m zadrževane grenkobe. Da bi maščevali to žalitev, so ga pričeli btiti s puškinimi kopiti: Lao ni ničesar več rekel ia njegovo lice je bilo sila mirno. • Ječa, v kateri je bal Lao zaprt, ie bila široka in temna. Zvezan na rOTcah in nogah je bil miren, stoik, usta je odpiral samo tedaj, kadar je požiral svojo poreijo umazanega riža. Videti je bilo. da 6e je globoko zamislil1!. Dnevi so minevali. Lao je od zore d)o mraka opazoval! počasni tok ur. Poslušal je, kako ▼ daljav« vpijejo otro- ci in bil je miren. »Dober je!« so dejali ječarji. »Dober za sekiro...« ^Obljubili go odlikovanje m napredovanje tistemu mandarinu, ki ga je bfil ujeL<" Lao je vsak dan mirno žvečil svojo m Reševanje ladij v nevarnosti Veliki zimski viharji, ki ogražajo vsako leto številne ladje ob angleški obaH, močno otaiTKrajo obrežne reševalne postaje. Slika kaže vežbe % raketnim aparatom tm (izstrelitev rešilnih vrvi Megla povzročila železniško nesrečo Zaradi goste megle nad Londonom je prišlo v predmestju Dagersham do trčenja med tovornim in osebnim vlakom. Nesreča je zahtevala 2 mrtva in 60 ranjenih Tako prevažajo zlato ŽENA V SODOBNEM SVETU Nova žena Dvoštevilcni poraz Železničarjev Tekma med Ilirijo in Železničarji je končala s popolnim debaklom Zagrebčanov — Gradjanski je tudi včeraj premagal Haška Ljubljana, 27. decembra. Ilirjjd J« Železničar podlegel a še btij-Sim rezultatom, kot ga je utrpel od Primerja 16 : 2 je pač malo slavna bilanca dvodnevnega gostovanja. V zagrebškem prvenstvu prvega razreda zavzema železničar 2. mesto '.ziza Viktorije in je torej koMkortoliko siguren, da bo dobil svoje mesto v novean prvem razredu, ki se ima organizirati v smislu sklepa nedavne FkuščinoJNS. če se mu bo posrečilo pre miti se v tej novi gruipaoLji do četrtega me sta _ saj v Zagrebu slovi kot močan klub — bo moral pač drugače zaigrati v naši togi, sicer bodo imeli vsi trije s loven. biu-rej točno zasluti, kaj mora v nasled njem trenotku slediti M-ištvo železničar Ja je bilo čedalje bolj denrimiraino. to je b*'lo hkrati vidno in razumljivo, zato so iimeTi domači še tem lažji posei. Avtogol je nesreča, ki se ji včasih ni moči izogniti: dfve tatal nesreči zarocvrstjo v okvirju splošne denrimiramosti kažeta jasno razsulo im breag.iavost, ki močno poudarja raaMko med slovenskima Iisrašema ta za-p-f-bšfcrm p.rv,ini razredom, raialjko, M so jo hoteli še nedavno (prikazati v ohratmam razmerju. Ilirija jo nastopila z rezervo za Ber- gleza, sicer komipietna. Doberlet, sicer malo okoren, se je na mestu branilca proti temm moštvu obnesal. Janez je bil steber obrambe, soliden kot običajno. JakSič je delal dobro, v svojem stilu, en gol je izpustil, ki mu ga ni bilo treba prejeti. V halBih Je bil najbolj priden in viiden Var-oič, alasti je navezal zelo koristen kontakt z napadom. Beiak je dal srednjo igro, do čim je Pogačnik poleg posrečenih potez iprodueiral tudi manj posrečene. Svetic bi ibil moral voditi napad, v resnici se je po ngraval v tri ju in včasih le preveč zadržan al iigro. Zabil pa je toliko golov, kot svojo« bombo. Tem urnajši je bil tempo dogodkov v drugem polčasu, že kmalu ob začetku se je napad I. povezal in strnil svoje sile r nevarnost obetajoče napade. Trajalo je 20 minut, prodno je Svetle otvoril serijo katastrofalnih zgoditikov. Ta, tretji gol, se zdi, da ni bil povsem »čist? (ofside). Pač pa je bil naslednji, Pipanov čisto čist: po lepem napadu, ki ga je zaključila prav tako lapa bomba, je bil Pipan na mestu, da sune v oilj žogo, ki jo je Pilko utegnil sa mo odbiti. Potem je bka mala zmešnjava z indirektmim strelom proti Iliriji z ogla 5 m črte. žogo dobi Pipan, elegantno pre-dribla osamljeno obrambo in pride na meter pred vratarja, nakar ležerno potisne v mrežo, 5 : 0 za I. Krizman nekaj prigovarja, za kar ga sodnik izključi. Od 25. min. ..igra "ž. z 10 možmi. Kljub temu ne popusti, vrzel se pokaže šele proti koncu. Zaenkrat pa Ž. še krepko pritisne in v 31. min. se mu nasmehne sreča V lepo izgrajenem napadu je desna stran povsem prosta, žogo dobi desno krilo, bi jo porine mimo pasivnega Jakšiča, 5 : 1 za I Po tem se Z. povsem sesuje od 33. do 41. minute prejme še štiri komade, štiri gole v osmih minutah! In od teh diva lastnega pridelka! Koti 4 : 3 za I., skupaj 7 : 3 za I. Občinstva nekaj manj kot (prejšnji dan. Sodnik g. Pevalek dober. Errata... V včerajšnjem poročilu o tekmi Pini-morje : železničar se nam je vrinil prav neljub laipsus calami: tekme nI sodil g. Deržaj, ampak g. Dolinar, in velja potemtakem tud, naša kritika poslednjemu in ne prvemu! teles 6 : 2, Svalludes : II. garnitura Madžarske 3 : 3 (2 : 0). Glavna skupščina BSK Beograd, 27. decembra, n. Dopoldne je imel BSK svojo redno letno skupščino. Soglasno Je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Sveto živkovičem na čelu. Prvi podpredsednik je Branko žegarac, načelnik notranjega ministrstva, drugi podpredsednik Dimitrije Bojič, višji svetnik finančnega ministrstva. Za mednarodnega tajnika je bil izvoljen odvetnik Simo Alkalaj, za tajnika za notranje posle odvetnik Sveta Panajotovič, za prvega blagajnika Aleksander Nikolič, za drugega blagajnika Mile Jovanovič. Vodja nogometne sekcije je Nikola Simič. Plavalna sekcija SK Ilirije, Setfa načel-stva danes ob 1S.30 v karvarni Evropi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja s akcijskega odbora t hotelu Miklič. Vešer Jadran. Straže z revijo narodnih noš 9. januarja 1932 LJUBLJANA - UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila. 15706 t V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom ln znancem, da nam je danes 27. t. m. ob 4. uri zjutraj preminula v ženski bolnici v Novem mestu naša nenadomestljiva, ljubljena hčerka, žena, sestra, in mati PEPINA JELENČIČEVA roj. JAKAC Pogreb preblage pokojnice bo v torek, dne 29. t. m. ob 15. iz mrtvašnice ženske bolnice. Novo mesto, dne 27. decembra 1931. JOSIPINA JAKAC, mati — ANTON JAKAC, oče — FRANC JE-LENČIC, soprog — BOŽIDAR JAKAC, brat — JANEZ MARIJA JOSIP, sinček Dasi se ofidelna družba kakor v vseh časih tudi sedaj krčevito oklepa starih tradicij, ustvarja vendar razvoj povsem nove življenjske pogoje, ki zadevajo zlasti v živo današnjo ženo ter izpreminjajo njen način življenja ln čustvovaaja. Današnja žena postaja samostojnejša ln vedno večji je kreg onih. ki jim poklicno delo ni le neprijetno breme, katero jim nalaga življenjska potreba, temveč najdejo v njem vsaj del vsebine svojega življenja. Mnoge pa gredo celo dalje in trdijo, da Jim je delo poglavitno, da je drugo doživljanje, kakor ljubezen, samo postranski problem, često samo neprijetna epizoda. Zanimivo je v tem pogledu naziranje pisateljice Aleksandra Kolontajeve. ki opisuje »novo ženo« v svojem socijološko - literarnem eseju »Nova žena«: Nova žena je pretencijozna, ona zahteva upoštevanje svoje osebnosti, svoje duševnosti. Ona zahteva spoštovanje svojega jaza Ona ne trpi despotizma. Nova žena lahko mnogo oprosti, s čimer bi se mnogo teže sprijaznila prejšnja žena- ne moti jc slabo materijal-no stanje moža, ker zrna sama zaslužiti; prezre tisoč nepozornosti napram sebi, celo nezvestobo, ali ona nikdar ne pozabi in ne oprošča nespoštovanja svojega duhovnega jaza, svoje duše. Za ženo prošlo-sti je bila nezvestoba ali izguba ljubljenega moža največja bol; za junakinjo naše dobe znači izgubo, če postane nezvesta sama sebi, svojemu jazu v korist ljubljenega moža, za ceno ljubezenske sreče. Nova žena ne samo, da se brani proti spolnim verigam, ona protestira tudi proti ljubezenski ječi. žena, ki je bila vajena, da se popolnoma Izgublja v ljubezni, se danes plaši pred njo, boječa se, da bi moč čustvovanja ne prebudila v njej atavističnega nagnjenja, da postane »senca moža«, da se izgubi, da opusti svoje delo, svoj poklic, svojo življenjsko nalogo. To je protest žene naše prehodne dobe, žene, ki se še ni naučila, združit: notranjo svobodo in nezavisnost z ljubeznijo. V ženini duši se je moral izvršiti značilen preokret, njen intelekt se je moral močno razviti, ona je morala nagromaditi v sebi velik kapital duhovnih vrednot, da ne propade v trenutku, ko stoji omamljena v življenjski borbi. Ali prav zaradi tega, ker se življenje žene ne izčrpava v ljubezni, ker je v njeni duši velik zaklad idej in interesov, ki iz nje ustvarjajo človeka, se danes pri oceni moralne osebnosti žene poslužujemo novega kriterija. Skozi stoletja niso ocenjevali dostojanstva, oziroma vrednosti žene po njenih obče človeških lastnostih, ne po njenih duševnih silah, temveč izključno le po bogastvu ženskih vrlin, ki jih je od nje zahtevala meščanska morala«. Svojo analizo nove žene podkrepljuje Kolontajeva z mnogimi primeri iz sodobne literature: Kredova Junaikinja zakliče, ko jo mine opojnost ljubezenske strasti: »Konec je suženjstva! Nobenega trpljenja, nobenega razburjanja, nobenega strahu več! Osvobojena od robstva tujih misli, boli in trpljenja bo ponovno sama svoja. Kakšna sreča za ženo, ki je osebnost, in kakšno, nepoznano in nepojmljivo čustvo za ženo prošlosti!« George Sandovo imenuje Ko-lontajevo »sijajno predstavnico novega tipa žene«. Toda če že drugih tipov, ki predstavljajo v bistvu le literarne junakinje, ne moremo smatrati za predstavnice resničnih žen, tudi današnjih ne, velja to tembolj za George Sandovo. Sandova je marveč produkt svoje okolice in svoje vzgoje. Kot hčerka vojaškega dostojanstvenika, ki je bil hud tiran tudi v svoji družini, zlasti napram svoji ženi, je imela Sandova vedno priliko občutiti, da ženska ne velja ničesar. Ker je bila kot hči svojega očeta ambicijozna, je začela mrzeti vse, kar je žensko. Rada se Je oblačila v kostume z moško fazono, nastopala je kot moški, med moškimi pa Je zbirala najrajši one z olj ženskimi potezami. Menjavala jih je prav tako, kakor dovoljuje meščanska morala moškim, da menjajo ženske. George Sandova je gotovo svojevrsten tip; res je tudi, da srečujemo danes več takih žen, ki izkušajo kolikor mogoče posnemati moške, toda da bi bil to ideal novega tipa žene, nad tem upravičeno lahko dvomimo. Pojav teh lastnosti je samo instinktiven protest žene, ki se osamosvaja od moške samovoljnosti, ki je diktirala ženi moralo, nošo, navade, kar je ustvarilo iz nje do skrajnosti pasivno bitje, kakor ga je hotel imeti mož. S tega vidika lahko razumemo odpor celih ženskih struj (sufražetke) proti vsemu, kar je karakteriziralo ženo prošlosti. Samo tako si moremo tolmačiti izraze Kolontajeve, kakor »spolne verige«, »ljubezenska ječa« itd. Res je, da je odnošaj današnje žene do moža drugačen, kakor je bil prej, da bazira na zdravejši in zlasti za ženo na dostoj-nejši podlagi, utemeljeni v ženini gospodarski neodvisnosti, ki edina more ustvariti resnično enakopravnost med spoloma. Tudi izpolnjujejo današnje žene različni interesi, ki so bili prejšnji ženi tuji: poklicno delo, zanimanje za javno življenje itd. Zaradi tega je žena tudi v presoji svojih odnosov do moža bolj samostojna, kar Ji tudi pomaga, da gre preko ljubezenskih, a tudi drugih življenjskih pretreslja-jev. ki so ženo prošlosti često ^trli, bolj pogumno in bolj trezno. Ali da bi se tip nove žene zrcalil v odrekanju ljubezni, da bi se protivil globljim ljubezenskim doživetjem, trajnejšim žvezam, nad tem dvomimo. Nasprotno: nova doba, ki nastaja, vidi eno poglavitnih nalog v tem. da popleme-niti odnose med ljudmi, zlasti med spoloma. žena, ki se bo duhovno in etično dvignila, ko bo urejeno gospodarsko vprašanje, bo gotoyo sposobna globlje, bolj resnične ljubezni, ker bo prosta konvencijo-nalnih verig. V današnji prehodni dobi vrenja se komaj porajajo malo vidni obrisi te nove žene. kajci prvi pogoj za ustvaritev tega tipa so razmere, ki izključujejo konkurenčni boj med možem in ženo, ki Ji bodo prinesle resnično enakopravnost, ki bodo omogočile ženi delo v taki meri in taki obliki, da je ne bo preobremenjevalo, a Ji vendar zajamčilo njeno neodvisnost. To bo ženi omogočilo, da se bo vezala samo z možem, do katerega bo čutila resnično nagnjenje, ker zakon ne bo več baziral na gospodarsikih prvih pogojih, temveč na spolni in duševni harmoniji. Verjetno je, da bo ta žena bolj intenzivno doživljala ljubezen, kateri se gotovo ne bo odrekala zaradi poklicnega dela ali umetniškega ustvarjanja, kajti delo samo Je ženi le redkokdaj življenjska vsebina, razen če si postavi s tem delom neki določen smoter. ki jo vso prevzame. A te žene so Izjeme in bodo vedno ostale. Isto velja tudi za moške, kar je samo ob sebi umevno, če pomislimo, da predstavlja spolni nagon (erotično doživljanje) centralni problem življenja. Aleksandra Pilsudska Kakšno ženo ima Josip P.llsudsM, današnji maršal Poljske, ustvaritenj njene vojske, jak krotitelj vseh peklenskih zmajev, ki odpirajo žrela proti poljski državi, nekdaj naTodnosooiai.istični agitator, zarotnik, pregnanec v Sibirijo, jetnik v nemškem Magdoburgn ? V poljskih časopisih vnidimo neenkrat ■brkastega vojn-ika, danes okoli 6o letnega maršala Pllsudskega, kako se igra s svojima hčerkama Jagodo (Jagodečko) ta Vando (VandeSko) starima morda 14, oziroma 12 let. Nedavno se je po nekih časopisih raznesla vest, da se rumunski prtac Nikolaj poroči z eno izmed hčera Pilsud-skega Politične fantazije! Ne zaradi! takih političnih kombinacij, nego zaradi Pilsudskaga im zaradi nje same poročamo danes o ženi maršala Pilsud-skega, o Aleksandrimi Pilsudski. Po svoji prošlossi je Aleksandra, % dekliškim imenom ščerbtajska, vredna da Je žena baš Pilsudskemu. Rej en a v Suvaikah (serv eraovzh odno od Varšave) je Aleksandra Sčerhlnjska ramo izgubila roditelje; vzgajala Jo je stara mati, ki se je aikti-vno udeleževala poljske vstaje 1. 1863. ter je znala v mladih dušah ki so se razvijale ob njej, razmetoti ogenj im življenjsko energijo. Kot dijakinja gimnazije v Suvaikah Je prvič imela priliko, da pokaže svoj paitrijo-tozem. Rusko šolsko oblastvo Je pritiskalo na mladino, da bi se učenke fe poljskih rodbin zglasile za LitrvAnke ter pristale na to, da se religije uče v litev^kem ali pa r ruskem jeziku. Tedaj je mlada Ola (Aleksandra) podpisala baš nasprotno deklaracijo ter nagovarjala tovamišice, da se upro raznarodovanju. Kot starejša gimnaslstika Je orgatnitairaJa kola za samoizobraževamje >lm v njih so se dekleta učila poljskega jezika im domače zgodovine, kar je bilo takrat v poljskem delu Rusije prepovedano. Ko je končala gimmaaajo, se je vipteala v •trgovsko šolo v Varšavi, želeča delovati za neodvnsmost Poljske se je pribldžala Poljski socialistični stranki, k-i je takrat v svojih vrstah imela najboljše ljudi podzemske Poljake, toi so pripravljali nov oboroženi čim v smislu tradicij 1. 1863. V najhujših prilikah je tri leta vršila agitacijo, d asa so jo vedmo sledčiM carski vohuni. Naposled so jo aretirali, ali se je po treh tednih nepričakovano rešila. Naključje je naneslo, da je bila izpuščena namesto ne&oga dmgega. In zopet se je začelo trajno zarotoiSko borbeno delo. Sedaj se je totvarišica Alefk-samdra seznanila z Josipom Piilsuidsbim, glavnim in Mejnrm voditeljem pokreta. Sedaj je Aleksandra ▼ Kocigreso«v!kl (ruski Pobrska), wdaj v Galiciji. Slo je za oirgamišzi-ranjje vcjn.lh edimic, zakaj jasno je postajajo, da lizpregorvori orožje. V njenem stanovanilu t 1/voto, fcjer Je štodiiraia na umoverzi, je bila shranjena majhna vejna knjižnica Zvetze za aktivno bortoo, ki je fe nje pozneje nastala Strelska zjveza. Aleksandra je kot prarvi član dedovala dskaga). Ko je bil ta oideldk likvidiram, ®e Aleksandra vrne k zarotnišikeomi deta ter prevzame že za časa nemške okupacije — tajništvo stranke t Varšavi. Sredi novembra 1. 1915 eo jo NesmcC aretirala, češ, da spada k Poljski ivojmi organizaciji ta da nabira vojake za legijo. Po dvomesečni Ječi -v varšavski citadell so jo Nemci poslali rv barake t Sčipdornn, v katerih so ee 2 leti poemeje legije Pifeudskega pokorile za svoje delo za svobodo Poijske. Ko se je vrnila fe tabora imteirniramcav, Je bila med prvimi ženskami, ki so delovale v Li©l žensk, ki je bila giloboko odama tiho se snujoči poljski vojski Danes je Aleksandra Pilsudska zeflo socialno delovna. V njeni redakciji .izhaja sedaj delo »Verna Služba«, bi izroča zgodovini poročila o junaških zaslugah polosbih žen za osvoboditev Poljske. P—s. Zaščita socialnega položaja ločene žene Dasi kažejo statistike stalen, krepak porast ločitev, vendar doslej žena, ka se je enkrat za ločitev odločila ta Jo izvedla, nikakor ne zavzema v današnji družbi onega položaja, ki bi ji prav za prav moral pripadata. če ločena žena že ml Izključena iz iružbe, Je pač izpostavljena neki čudmi pokornosti s katero jo srečujemo. Opažamo sicer počasen, a dosleden napredek v borbi samostojne in poročene žene za dejamsko priznanje upravičenosti zahtev, bi jih sta.vtja sodobml družbi. Nasprotno se v primeri z nekoliko izboljšanim položajem samostujme im poročene žene v zadnjih desetletjih položaj ločene žene nI izboljšal. Komservatimno se oklepamo predsodkov preitekle dobe, bi je ločeno ženo smatrala za manj vrednega člana človeške družbe. M Je obsojala njen korak, ne da bi mogla ioniimeti njen upravičen upor proti razme ram, bi ji niso mogle nuditi razmaha, kajti če bi se nekoliko poglobili, bi prišli do utemeljenih vzrokov, ki bi ločeno ženo opravičili v njenem ravnanju. Vzgoja moškega in ženskega naraščaja ie brila še pred nedavnim strogo ločena aiačaj vzgoje same je bil povsem različen ivoboimo gibanje, s katerim je raapolagaJ nbsolutno lo moški, ženskemu spolu nJ bik iovoljeno. Samiolastno prisvajanje svobod* lekaterih žen je izzivalo ogorčenje ta ob jodibo vse družbe. Zaradi nesmotrene vzgo-• žomsVe- 17: Prenos zvočnega filma _ 20.30: Koncertni večer. — 22: PiosCe. — PRAGA 19.20. Prenos iz Brna — 20.20: Pesmi im plesi iz Mehike. — 21: Violinski koncert — 21.30: Bachov koncert sa štAr-i klavirje. _ 22.20: Koncert iz Bratislave. — BRNO 19.20: Kabaret. — 20.20: Koncert Iz Prage. — 21: Koncert na čelo. — 21.30: Prenos tePrage. _ 22.20: Koocart te Bratislave. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba _ 20.15: Rossinliieva opera >Se-viljski brivec« na ploščah. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Go*ba za ples. — 25.45; Koncert starih mojstrov. — 22: Godiba za ples. _ BERLIN 19.40: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Sluho-i-gra. — 22.30: Godba za ples. _ KONIGS-BERG 16.15: Koncert godbe na pihala. — 19.35: Orkestralen koncert. _ 20.45: Žl- vaiski glasovi._21.25: Pevski koncert — MttHLACKER 15.30: Arije _ 17.05: Koncert solistov. — 20.05: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 18.45: Orkestralen koncert — 20: Dramski ^pčer. — 22: Koncert ciganske _ RIM 17.30: Prenos koncerta te FMharmomičme akademije. _ 20: Plošče: 21: Koncert lahke glasbe. MIGLJAJI K VZGOJI OTROKA Otrok prinese že e seboj na svet vse razvojne možnosti, ki morajo dobiti le pravilne duševne in telesne hrane ob pravem času, da 6e v resnici razvijejo v sposobnosti, spretnosti in navade. Največ pobude, dražljajev in potrebne hrane za razvojne možnosti (ali dispozicije) dobi otrok v igri, zlasti tja do 7 leta, dokler še ni sposoben za resno, dalje časa trajajoče delo. Le ta lahko razume pomen igre za otrokov razvoj, kdor ga je resno opazoval, s kako vnemo oblikuje na primer ? pesku manjše in večje kupčke ter zre v njih gradove in palače, kako donaša k pe«ka vode ter si koplje nreciore ustvarja jezera in morja. Kako spreminja 6tolček alti x lokomotivo, zdaj v avto ali navaden voz ter dirja z njim, trobi, piska in puha, obanam pa igra še vozača in potnike. Ce« ure čedi deček s kladivom ter zabija upo-ni žeoelj v desko, dekletce oblači in 6lači svojo iut-ko in igra mamico. Z začetkom šole se igra v meiri neha. Če ni otrok posebno nadarren, je bolje premakniti začetek na pozne;šo dobo, da lahko v igri še dozoreva. Danes starši navadno silijo otroka prezgodaj v šolo, ki pogosto še ne računa z otrokovo duševnostjo, z njegovim zanimanjem in njegovo aktivnstjo aiii tvorno silo. Potem pa 6e jezijo, češ nič mu ni za šolo in učenje, samo igral bi se. To je povsem naravno, ker mu igra nudi več prilike za razvoj vseh možnosti, ki hočejo rasti, kakor šola, bi zahteva pasivno sprejemanje zanj še nepotrebne snovi. V igri so gonilna sila naravno zanimanje in od narave dane sposobnosti, ki ženejo otroka, da ponavlja neumorno iste kretnje in dejanja ali da išče novega izraza za svoj doživljaj, da teka in skače do onemoglosti, da reže in trga, gradi in ruši. Vse, kar mu je daila narava in kar se naj razvije na določeni razvojni stopnji na primer do 7. leta, dobi v igri dovolj pobude in dovolj hrane, da 6e razvije. Razumljivo pa je, da mora imeti v igri popolno svobodo, da se tudi lahko umaže, da izbira igre in igrače po lastna potrebi in da mu jih nikdo ne vsiljuje. Le tako se razvija ves otrok in v igiti se najbolje pripravlja tudi za resno delo. Kadar pa bo zrel za učenje, se bo tudi vsega rad učil, kar bi primerno njegovim sposobnostim in česar bo v resnici potreboval za svoj razvoj v danih prilikah v današnji .družbi. ♦ I Za igro otrok ne potrebuje mnogo uimet-I rrih igrač, ki m ujih danes oče tudi kupiti ne bi mogeL 2e od drugega leta dalje se igra najraje s peskom, kamenjem z vodo in blatom ter s predmeti, ki jih rabijo odrasli pri delu. Moj sinček še ni niti shodil, pa je bil že ves srečen, če je lahko vihtel kladivo ter razbijal po kosu le9a aJii pločevine. Ko je shodil, je moral imeti vedon v rokah kladivo in svinčnik, aH pa klešče in mojo palico. Prav kmalu je posnemal mamico pri pospravljanju in kubi ter zahteval cunjo, da pomaga brisati prah, vodo v skledi, da si umije sam roke in opere robec, vodo in krtačo, da pomjie tila, Dane9 je star dve leti in tri mesece, a hoče pomagati pri vsakem delu. Seveda je odraslemu taka pomoč le v napotje, za otroka pa je silno važno, saj se v njem razvija telesno io duševno. Ce je le mogoče, ga pustimo, naj nam pomaga ter od-govarjajmo na vsa njegova vprašanja, ki spremljajo njegovo delo, resno. Pred kratkim sem nesel k sosedu kstvo. Seveda je bil Henrik takoj pri meni ter je moško sklenil: »Bom pomagal«. »Dobro, pa mi pomagaj! Jaz bom prijel lestvico na sredini, ti pa jo primi na zadnjem koncu. Če hočeš, lahko podstavis rame. Tako, tako — vidiš!« Komaj pa je prijel lestvico, je pritekel že drugi pomogač, sosedova Nadi ca, 9 mesecev starejša. »Jaz bom tudi pomagala, beži ti fantek.« Toda Henrik se na dal kar tako pregnati. Prišlo bi 6koor do pretepa, če ju ne bi pomiril in določil vsakemu 6voje vloge: »Ti, fantek, pojdi malo naprej m drži lestvico močno za klin! Ti, Nadica, pa pod-stavi na konou lestvice rame! Tako, je že dobro: Sedaj pa — naprej!« Ni šlo sicer s kdovekako brzino, toda šlo je. Pomoč pri delu spremlja neprestani razgovor, izpraševanje in nabiranje novih besed. Že takoj pri plotu ie zagledal psička. »Glej, oče, psiček! Majhen psiček. Božat psiček! (pravilno psička).« »Malo počakaj! Najprej moramo zanesti lestvico k Grabnerj evim, nato pa lahko božaš psička!« »Kaj pa je to, oče?« »To je lestvice, velika lestvica!« »Kaj pa je to?« »To je klin!« »Beži, oče, kolo pride!« »Res, kolo pride, pojdimo na rob ceste, da nas ne povozi.« »Oče, glej, kokoš! Kokoš dela kokodok. Božat kokoš!« Tako se pogovarjava povsem resno in on je vedno pripravljen, da mi pomaga, tudi pri reševanju težjih problemov. Zato pa moram tudi jaz pomagati njemu. Tako prihaja k meni: »Oče. prosim, pomagaj, kladivo!« Oče, prosim, pomagaj, na vrt! Oče, prosim, pomagaj, 6edel bi! Oče. napravi bič! itd.« Jasno je, da se moram z njim tudi igrati. Ko sam posnema psička na vseh štirih, prositudi mene: »Oče, še ti napravi hav-hav«. Pozabiti moram, da sem odrasel. Po vseh štirih teava po sobi 6em ter tja. doflc-ler se ne spomni, da bi rad jahal na mojem hrbtu ali da bi se peljal rad v Ameriko. Takrat se vsede na en konec o/ke preproge, jaz pa jo zvijem na dugcm koncu ter ga tao počasi vlečem k 6ebi. Ko se parkrat prepeljeva v Ameriko in 6e vrneva v domovino, ee hoče skrivati »ku-kuk«, igrati konjička, jahati na mojem vratu, hoče z menoj telovaditi, proti večeru pa greva nekoliko v prosto naravo. Kadar imam le -čas, mu rad pomagam v igri in pri delu, pri kopanju in na sprehodih. ♦ Govorim z njim vedno re9no brez pače-nja besed, kakor delajo to odrasli pogosto. Z otrokom hočejo govoriti otroško, samo, da bi mu olajšali govor. V resnici pa mu s tem duševno delo samo povečajo. Učiti se mora dvojne govorice: enkrat otroške, drugič govorice odraslih. Svoje otroške govorice pa se pozneje le težko odvadi ter porabi za to po nepotrebnem veliko energij! * Kakor sem že prej omenili, se Henrik in Nada včasi v igri tudi stepeta. Henrik je navadno bolj energiečn, Skrbi pač za čast moškemu spolu Pred nekaj dnevi sem mimo delal v sobi, kar zaslišim vriše in jok Nadice. Iz kuhinje beži v predsobo proti izhodnim vratom ter kliče: »Mamica!« Komaj 6e mi je še posrečilo, da 6em jo ujel za roko, jo pobožal po laseh ter jo vprašail: »Kaj je Nadica?« Debele solze šo ji tekle po licu, glas ji ni hotel iz grla, zadušilo ga je ih-tenje. Peljal sem jo nazaj v kuhinjo. Tam je stal razkoračen Henrik ter je gledal sedaj Nadico izpod čela Ko pa je videl, kako bridko plače, je šel polagoma proti njej. Pobožal jo je najprej po roki, nato po mokrem, zajokanem licu. Nadica mu je položila okrog vratu roko, nakar jo je še on objeL Tako sta staila na pragu kuhinje in vreme 6e je kmailu zvedirilo. Že čez nekaj minut sta se složno igraLa na tJeh sredi kuhinje. Žena je pripovedovala, dia je hotel Hen- rik imeti metlico, ki jo je Nadica - krepko držala v rokah in mu je seveda ni hotela dati. Ponovil je prošnjo oziroma zahtevo dvakrat, trikrat; nato 6ta se začela ruvati ter sta se končno stepla. Sličnih otroških prepirov in pretekov ne smemo jemati preveč tragično! Otroška jeza se poleže najprej, če odrasli v prepir ne posegajo ali pa ga samo omilijo. Če pa bi v našem primeru hotel kaznovati enega ali drugega bi se šele začel pravi vrišč in dirindaj! Gnjev in jeza bi 6e stopnjevala. Obrnila bi se proti meni ter hi lahko zagrenila otroško duševnost tudi za delj časa. * Henrik je bil nekaj časa zelo hude jeze, ki pa je skoro popolnoma splahnela. Vse, kar je imel v rekah, je vrgel ob tla v slučaju navala jezeč Zarad itega ni bil nikdar kaznovan. Pač pa smo poskušali doseči vsakokrat. da bi 6e jeza čim prej izkadila in da ne bi razjedala njegove duševnosti. Sedaj so že prešli dolgi meseci, odkar ni vrgel več nobenega predmeta na tla in prave jeze ne pozna več! Če se otroka stepeta ali se ne moreta razumeti, ju lahko za nekaj časa ločimo. Nikdo nas namreč ne more primorati, da bi poslušali njiju vrišč in gledali pretep! Tudi otrok se mora vživeti v družbo odraslih ter se ji mora prilagoditi, če hoče v njej živeti. Če hoče z odraslimi jesti pri isti mizi, se mora obnašati, kakor odrasli, če hoče z njimi biti v isti sobi ali istem prostoru, se jim mora prilagoditi, mora prevzeti pogoje, ki so vezani na bivanje skupno z odraslimi. Mora jim omogočiti delo in izvrševanje dolžnosti. Jaz lahko delam po cele ure duševno poleg Henrika, le tu in tam posvetim med delom po par minut njemu in njegovi igri. Tako 6e navadi otrok v igri, da obvlada samega sebe in da odgovarja za svoja dejanja sam. Kakor hitro bi ga kaznovali, bi preložili odgovornost z njegovih ramen na lastna. Sploh pa je vsa vzgoja od prvih počet-kov naperjene na razvoj samostojnosti v svobodi. Čeprav je bol telesno dobro razvit, vendar ni shodil do šestnajstega meseca. Dobro je že stal, tudi hodil je ob stenah, ob stolih in ob mizi. Vendar ni imel več mesecev poguma, da bi se spustil prosto sam: samemu 6ebi ni zaupal dovolj. Dogovorili smo se, da ga ne bomo silili hoditi, naj traja kakor dolgo hoče, da shodi. Hoteli smo namreč, da začne hoditi sam iz lastne potrebe in da pri tem spozna, da lahko nekaj stori in nekaj ustvari iz lastnih sil, brez tujega povelja, bTez pritiska od zunaj — mora le boteti. Nekega dne, ko sem imel ravno čas, sva se lovila v spalnici Jaz sem tekel s precejšnjim ropotom za nrim, on pa je hodili fc£» tro ob mizi, posteljah in stenah, 6e je p— jemal za opore ter je vriskal od veselja. Nenadoma se spusti in teče čez celo sobo iz enega kota v drugega, kakor da b že davno hodil Moral je pač spoznati, da je taka pot krajša in da mi prej ubeži, če ee ne oprijema pohištva še istega dne je tekal okrog mize brez strahu sam. Spočetka smo ga navajali, da bi pazil na ulici in na cesti na sebe sam Kadar sedaj prekoračiva cesto ali ulico roko v roki. pogleda na desno in levo ter me vedno opominja: »Pazi oče avto pride,« ali pa: »Kolo pride, pazi oče.« Hodi lepo po pločniku ter se drži stene in plota. Tako se nam ni treba bati. da bi se mu pripetila kaka nesreča, tudi če bi bil slučajno sam zunaj. * Tudi na nočno posodico ga nismo silili, kakor to delajo nekateri starši. Slišal sem, da je privezala mati otroka za nogo mize, tako da je moral po celo uro sedeti na nočni posodici. Sam pa sem videl, kako so z brutalno silo tlačili očetje in matere otroke na nočno posodico, kako so kričali nanj, kako so ga tepli in pustili celo stradati, samo da bi ee navadil na erd in snago. Res dosežejo v ugodnih slučajih 6na.go nekoliko prej, a ta pridobitev je krvavo plačana. Najbrž se maščuje tudi v spolnem življenju odraslega v poznejših dobah. Do 18. meseca je Henrik le redkokdaj povedal, da mora iti na stran. Znancs in sosedje so nas strašili, češ: »Boste že videli, kake težave boste imeli z njim. če ga ne navadite pravočasno na red in 9nago!« Z 18. meseci pa je začel 6am opozarjati mamico, da mora iti na stran — najprej na malo, nato na veliko. Sam je prinesel posodico in bil je zelo ponosen, da je že »velik«. Nekaj časa je še pozabljal da M mamico opozoril na svojo potrebo, le če je bil zelo zaverovan v igro. Toda tudi to je kmalu minilo in v nefeaj mesecih se je navadili 6am iz lastne potrebe na popolno snago. Brez solz dn brez težav je šlo, ko je brl az to dovolj razvit, da jc lahko doumel po svoje prednosti in poterbo po snagi. Upamo, da bo tudi v poznejšem življenju pazil povsod brez pritiska na red in snago in da si ju bo znal samostojno ustvariti. Hlapcev, ki delajo samo pod pritiskom, imamo dovolj. Primanjkuje nam pa samostojnih ljudi, ki bi delali dobro iz lastne potrebe, po lastnem nagibu in po lastni vesti. Oče. MALI OGLASI Službo dobi Fino kuharico **a*»toj!U> sprejmem k 4 »•ebain t Kranjn. ponudbe f- prepisi spričeval na ogl. frldelftk »Jutra« pod Šifro »Krsni«. 59660-1 Agente prodajalce, potnike, opo-iojMK-e sprejmem. Dnevni saslaž^k 100 Din. Marmor sa industrija, Komenskega »lica 17. 3S3-1 Dekle pridno ki poSteno, vajen« hišnih ded, sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu. Vež po dogovora. Naslov pore »glasni oddelek »Jutra«. 50666-1 Prodam Pečica »gašperček« zeio po«eni na prodaj. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 59€?io-6 Kupim Gostiln, inventar kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Inventar«. 50563-7 Hrastove sode od 150—3001 kupimo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Sod«. 59595-7 ril! "v: ! 'K Wn P {Krasote orijentals/cih preprog v izložbah in trgovskih lokalih tvrdke Mašam JHntevelie PALAČA VIKTORIJA — PASAŽA Pristne pirotske ln perzijske preproge. Krasni KaS-mir, Ispahan, Turkbaf, Smirna, Balah Sene in mnogo drugih preprog občinstvu na ogled in izbiro, CENE NAJNIŽJE! 15820 Neizprosna smrt je iztrgala iz naše srede naSo ljubljeno mater, sestro in teto, gospo MARIJO VAUHNKOVO soprogo nadučitelja v poko ju in posestnico Umrla je nenadno na Štefanovo. Pokopljemo jo danes, v ponedeljek 28. decembra 1931 ob 10. dopoldne pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Žalujoči ostali. Službe išče Mlada gospodična solidna, vajena vsaikcvrot-nlh strarkj ielii službo v lajtrkovaVmel. slaščičarni, delikatesi, mleikanri, pekarni ali trafik,!. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasna odd-elek »Jutra« pod »Zanesljiva ia solidna« 50073-2 Dekle pridno ln pošteno, Seli službe kot začetnica ra-takarlca. Nastopi 9 15. januarjem. Naslov v cgl. oddel. »Jutra«. 59510-2 Pouk ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dnna]ska c. 36 ;Jugo Auto) telefon 2286. Prva oblastveno koncesijo □irana. Prospekt 15 zastonj — pilita ponj! 251 V najem Trgovski lokal v sredina mesta v Sloveniji blizu Ljubljane oddam z novim letom v najem — po dogovoru tudi stanova nj«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj«. 59400-17 Stanovanje Dvosob. stanovanje oddam v Stepanji vasi 112 59698-31 Enosob. stanovanje oddam 2 osebama na Glin-cah, cesta 1X7,143. 50680-21 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 59679-31 Sobo odda Sobo n« Goeposvetaki eesU oddam 2 gospodičnama ali dijakinjama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50699-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospoda ali zakoncema na Mifcloši čevi cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50G72-23 Občima LJuMjana Mastni pogrebni uvod V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem, ln znancem, da je naša srčno ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična JOSIPINA GOSTIČ uradnica OUZD dne 27. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo blagopokojne prepeljemo lz sploSne bolnice v Ljubljano ob 14.30 na Brdo, kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 29. decembra 1931 ob 15.30 uri na domače pokopališče. Ljnbljana — Brdo, dne 27. decembra 1931. Žalujoči ostali. Prazno sobo majiroo, t separatnem vbodom takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra {©539-23 Sobo s hrano oddam takoj 2 osebama. — Restavracija »Soča«, Sv Petra cesta S. 59192-23 Pisalni stroj znamke »Oliver« dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50701-29 Kapital domaČi izdelki Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon 83-38. 297/5 Obrt Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj. bolj« ln najceneje fotograf JoSko Smuc, Wolfova 12 in Specialna foto-trgovina A. Smuc, Marijin trg št. 8 vogal Wolfove ulic« št. 1. 80-1-30 Telefon 2059 5? Premog suha drva fogaBnft. Bobortteva M. | Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne livane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg St. IS. Žima, morska trava, olago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbir) po najnižji ceni. 328 Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toči delikatesa in vinotoč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igra6-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika iz-»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies in otro-bira Najnižje cene ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. Ceniki franko. Heesii pogrebni zarod Potrti globoke žalosti naznanjamo vseisi sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak i n zet, gospod Jožko Medic DRŽ. URADNIK V POK. IN POSESTNIK dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne po dolgi mukepolni bolezni v sanatoriju v Zagrebu mirno preminul. Truplo blagopokojnega prepeljemo v šo* stanj, kjer se položi v torek, dne 29« decembra I93I na ondotnem farnem pokopališču v lastni rodbinski grobnici k večnemu počitku. Zagreb — Ljubljana — šoštanj, dne 27* decembra 1931« žalujoči. •.'•i ••,.:<•? :'• Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ga konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za .Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysj 7. Ljubljani.