GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 22. JUNIJA 1987 Srečanje gorenjskih aktivistov v Komendi /Sekaj tisoč ljudi, med njimi mnogo aktivistov in borcev NOV Gorenjske se je v nedeljo, 14. junija, /bralo na hipodromu v Komendi na svojem devetnajstem zboru. Udeleženci srečanja i/, osmih gorenjskih občin so v prelepi sončni nedelji ponovno obudili spomine na narodno osvobodilno borbo, obenem pa so lahko prisluhnili izbrani pesmi občinskih pevskih /.borov, pihalnemu orkestru I)KU Solidarnost, orkestru kitar Glasbene šole Kamnik, plesni skupini SKD SENŠRM Kamnik in pionir jeni osnovne šole Komenda Moste. Kulturni program sta /. recitacijami povezovala Mojca Lah in Ione Ftičar. Davorin Gregorič je v pozdravnem govoru dejal, da so takšna srečanja veliko več kot le obujanje tradicij; zavedati se moramo, da so nas partizanske poti povezale, da so danes in nam bodo jutri za mlajše rodove svetal zgled za premagovanje težav, za spodbujanje patriotizma in ljubezni do domovine. Poleg borcev in aktivistov je predsednik občinske konference socialistične zveze pozdravil tudi predstavnike družbenopolitičnega življenja republike, še posebej predsednika republiške konference socialistične zveze Jožeta Smoleta, ki je v slavnostnem govoru med drugim dejal: • # Danes smo se znova zbrali, da se spoštljivo poklonimo spominu vseh tistih predanih aktivistov, srčnih borcev za srečnejši, boljši jutri, ki so že 1941. leta pričeli narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem. • Osvobodilni boj je terjal razširitev OF tako v organizacijskem kot tudi v idejno-politič-nem pogledu, da bi uveljavljali vso politično širino osvobodilnega gibanja in da zlasti krščansko opredeljenemu človeku ne bi bila zaprta pot v OF, ali da se v njej ne bi čutil odrinjenega. Zato je bilo treba odločno premagovati vs'c oblike sektaštva, k čemur so sicer prispevale tudi izredno težke razmere, ki so nastale v času najhujšega nacističnega nasilja, leta 1942, še zlasti po gestapov-skih vdorih in izdajstvih, kar je še dodatno prispevalo k nezaupanju in ozkosti v organizacijskem povezovanju. 9 Posebej velja opozoriti na segment, ki ga predstavlja požrtvovalno delovanje aktivistov kamniškega okrožja od začetka, ko so si zadali nalogo, da zajame- jo »v OF prav vse, kar čuti slovensko«, ter politično aktivirajo vse patriotske in antifašistične sile na Gorenjskem, pa do ugotovitve v majskem poročilu 1944, da jc »danes OF v kamniškem okrožju prodrla v najširše plasti naroda«, kar simbolično priča o poletu in razvoju narodnoosvobodilnih organizacij v tem okrožju. Izjemnega pomena jc tudi tesno sodelovanje Slandrove brigade in političnih organizacij, ki jc ugodno vplivalo zlasti na nagel vzpon NOG na domžalskem in kamniškem območju. Tako se je resnično udejanila parola, naj »prav vsak pošten Slovenec in Slovenka dobi v teh organizacijah sebi primerno zaposlitev«, kar je bila sicer poglavitna težnja in značilnost v delovanju okrožnega odbora OF, od njegove ustanovitve do prvega posvetovanja gorenjskih aktivistov, ki jc bilo namenjeno zlasti krepitvi ljudske oblasti, še doslednejšemu izvajanju mobilizacije, predvsem pa nadaljnjemu povečevanju aktivnosti organizacij OF ter še večjemu razmahu NOB na Gorenjskem. O Pregled vaših rezultatov, spoštovane tovarišice in tovariši, ki ste nas danes tako prijazno povabili medse, priča o številnih Jože Smole govori več tisoč udeležencem 19. zbora gorenjskih aktivistov dosežkih. To dokazujejo, med drugim, spodbudni rezultat vaših organizacij združenega dela, čc omenim le najprodornejše, kot so npr. Svi Lini t, Stol, Titan, ETA, Ideja in Utok ter drugi, ki zaposlujejo kar okrog 10.000 prebivalcev. O tem jasno priča uspešno vključevanje vašega drobnega gospodarstva, kar jc danes še posebno pomembno. To potrjujejo uspešni samoprispevki, ki tečejo v številnih krajevnih skupnostih žc vrsto let v prid gradnje šol. telovadnic, zdravstvenega doma. komunalne infrastrukture, pa vzorno izpeljana občinska mladinska delovna akcija in še marsikaj. O tem nam govorijo vaša prizadevanja, da bi dali karseda ustrezen poudarek tudi kulturi. Poznamo vaš pevski zbor Janeza Čebulja, poučeni smo o Petru .Pavlu Glavarju, veseli nas, da vaša dramska sekcija živi. Pomemben delež imajo tudi Predsednik OK SZDI, Kamnik Davorin Gregorčič predaja prapor podpredsedniku SO Tržič, kjer bo naslednje, dvajeto srečanje gorenjskih aktivistov. Udeleženci srečanja na hipodromu v Komendi vaše kulturne znamenitosti, kijih tod okoli ni malo, v ponos nam je tradicija partizanske bolnišnice dr. Tincta Zajca. Vse to so le nekateri drobci v bogatem mozaiku, ki priča o dinamičnem utripu produktivne sredine, o plodnem delu in zagnanih ^naslednikih nekdanjih požrtvovalnih aktivistov OF, ki so si izgradnjo ljudske oblasti resnično vzeli k srcu. To pa je obenem tudi najboljše potrdilo delovanja današnjih aktivistov najmnožičnejše organizacije, SZDL, ki nas združuje v skupnih prizadevanjih za boljši jutri. • Ko danes razmišljamo o vlogi SZDL o njeni rcafirmaciji. bi nam vsem tudi tokrat rad položil na srce, da se zdi bolj kot kdajkoli pomembno, da postane SZDL živa, propulzivna organizacija, kjer se bomo znali organizirati tako, da bomo ustvarjalne pobude hitreje prelili v življenje, da bomo zgolj z argumenti utemeljevali svoje strinjanje ali nc-strinjanje z določenimi tezami, da emocije v prihodnje ne bodo prevladovale nad razumsko presojo nekaterih spornih stvari. Če demokratizacije našega življenja ne mislimo izpeljati v vseh procesih odločanja, se moramo zavedati, da bodo številna prizadevanja za nujni, hitrejši napredek, še naprej jalova, zaupanje delovnih ljudi in občanov pa omajano. Razmere, v katerih se nahajamo, pa nam takšnega početja prav gotovo ne dopuščajo. 9 Današnje, še vedno ne povsem urejene razmere na Kosovu, so naša skupna jugoslovanska bolečina. Ni res, da smo Slovenci ravnodušni t)o dogajanja v SAP Kosovo. Prav nasprotno. Ta pro- blematika se tiče tudi nas v prav tolikšni meri kot srbskega in črnogorskega naroda, enako kot albanske narodnosti, skratka prav toliko kot vseh narodov in narodnosti SFR Jugoslavije. Pojavi skaljenih mednacionalnih odnosov obremenjujejo, seveda, predvsem stanje v SAP Kosovo in Srbiji, vendar pa sočasno bremenijo tudi odnose po vsej SFR Jugoslaviji. Čutimo s srbskimi in črnogorskimi družinami, ki so se pod pritiskom izselile s Kosova. Zato je potrebno storiti vse. da se s tem preneha. Čutimo tudi z vsemi tistimi občani na Kosovu, ki so prizadeti glede svojih osnovnih pravic, ali pa so jim celo okrnjene. Vsak pojav šovinizma, sleherna nacionalna nestrpnost, vsako sejanje nezaupanja med ljudmi, ne glede na to. iz česa izvira, jc izredno negativno. • V mnogih dokumentih, ki so bili sprejeti, je upravičeno poudarjeno, daje rešitev za nakopičene probleme in perspektiva razvoja v SAP Kosovo zgolj v dobrih mednacionalnih odnosih, v medsebojnem spoštovanju, v resničnem sožitju Albancev, Srbov, Črnogorcev in drugih, v svobodnem in enakopravnem položaju vseh občanov Kosova. Prav zato. spoštovane* tovarišice in tovariši) ker problematiko Kosova občutimo z. vso prizadetostjo, izražamo tudi na tem zborovanju našo iskreno željo, da bi se stanje na Kosovu čimprej povsem stabiliziralo na dogovorjenih osnovah, saj je to v skupnem interesu krepitve socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. ROMANA GRČAR Ohcet v Ljubljani 1987 — prireditve v Kamniku četrtek, 25. junija, ob 19. uri nastop folklorne kupine SvWo/'»r Markovič i/ Novega S»«l» m Utorom trg«, mto veselica..' petek, 26. junija, |» i i. uri prika/ plimi na \ eS'ki Vh< kompas ' niski Bistri« iatiSar-šfei«! hAkm XV »K 1,0: - ob 1?. ari nakladanje baje prt«! gostilno >T^m1 !§ko>,orka skoti Kamnik (»d Metalke do 'litOveaa trga) Vsako srečanje je enkratno doživetje JURIJ VULKAN iz Domžal: »Od 44. leta sem bil kurir VDV čete v Zejah v domžalskem okrožju. Današnje srečanje, kot tudi vsa podobna, je zame enkratno doživetje; po dolgih letih ponovno srečaš znanca, nekdanjega soborca. Vendar pa vedno znova z. žalostjo ugotavljamo, da tega ali onega ni več med nami. Sicer pa me veselijo taka srečanja tudi zaradi naših zvestih poslušalcev, otrok, ki nam vedno radi prisluhnejo, posebej pionirčki se veselijo naših zgodbic iz kurirskega življenja med vojno.« MARTIN RIHTAR (Zasavski odred, Slandrova brigada) in JANKO VE1T (Slandrova brigada): »Vsako leto se udeleživa srečanja. Oba sva tudi praporščaka, Martin je bil pred dvemi leti praporščak Gorenjskih aktivistov, Janko pa nosi prapor žc dvanajst let.« VINKO HAFNER: »Kaj naj rečem? Lepo jc tu. v Komendi. Da bi se le še naslednjih dvajset let takole v miru srečevali, obujali spomine in sklepali nova poznanstva.« v. BOGDAN OSOLNIK: (eden pobudnikov in prvih organizatorjev teh srečanj) »Prva leta po vojni smo se srečevali samo aktivi-, sti, tisti, ki smo delali v pokrajinskih aktivih. Čutili smo potrebo, da srečanje razširimo še na vse ostale aktiviste, tiste, ki danes delajo po družbenopolitičnih organizacijah v družbenopolitičnih skupnostih. Predvsem pa smo si želeli tesnejših stikov z mlajšo generacijo, ker, kaj pomaga, čc se srečujemo samo mi... Tako se na teh srečanjih pozdravimo tako z nekdanjimi sodelavci in sobor-ci, obudimo spomine, srečamo pa se tudi z njihovimi otroki in vnuki. Skratka, življenje gre naprej in upam, da se bodo, v prijateljskem vzdušju srečevali tudi, ko nas več ne bo.« J VRIJ VVl.KAM MARTIN RIHTAR in JANKO VETI VINKO HAFNER BOGDAN OSOLNIK S seje IS Pri denarju se vse ustavi Paša živine — bodočnost naše živinoreje V nedeljo, 31. maja dopoldne, je kmetijska pospeševalna služba organizirala predavanje o paši živine. Povabljeni so bili vsi kmetje, ki pasejo živino na skupnih pašnikih velikoplanin-skega območja, pa tudi is/ drugi kmetje, ki pasejo živino doma na kmetijah. Predavanje je bilo na Vegradu, v dvorani Lovske družine Stahovica, ki je v ta namen velikodušno odstopila prostor, O tehnologiji paše je predaval diplomirani inženir agronomije Jože Lužovec, o zdravstvenem varstvu živali na paši pa univerzitetni profesor dr. Janez Brglez z Biotehnične fakultete v Ljubljani. Omenjena strokovnjaka delata že dolga leta na razvoju našega pašništva in sta se v svoji praksi trdno prepričala, da je bodočnost naše živinoreje ravno v paši živine. V občini imamo ogromno travnatega sveta, ki pa ga ne znamo ali tudi nočemo izkoriščati za pašo. Ponekod kmetije živino sicer tudi pasejo, vendar redkokje na sodoben način. Da bi se vendarle tudi v našem pašništvu nekaj premaknilo, predavateljema ni bilo težko na nedeljo priti iz Ljubljane med naše kmete. Razen predavanja, ki jc trajalo približno dve uri. sta se strokovnjaka z veseljem odzvala povabilu gostiteljev in v prijetnem pogovoru z vsemi udeleženci je preteklo še nekaj ur. Po predhodnem zanimanju za takšno predavanje jc bilo pričakovati, da se ga bo udeležilo najmanj sto poslušalcev; vendar pa se je kdo. ki je računal na tolikšno vnemo naših kmetov, ki pasejo živino, pošteno uštcl. Poslušalcev je bilo samo ducat in šc od teh sta bila dva iz. kranjske občine. Predavanje o paši pa je kljub slabi ude- ležbi bilo in vsem prisotnim, navzlic lepi sončni nedelji, ni bilo žal, da so sc ga udeležili. Predavatelja sta jih namreč temeljito podučila o sodobnem načinu paše na skupnih pašnikih ali doma na kmetiji. Inženir Jože Lužovec je z diapozitivi nazorno prikazoval pašnike, ki so bili urejeni v hribovitih predelih Slovenije. Posebno je razložil, kako paša vpliva na rast travne ruše, kako gnojimo pašnike in kako jih preskrbimo z vodo. Pokazal je tudi mnoge napake pri sedanjem načinu paše in svetoval, kako jih odpraviti. Strokovnjak s področja veterine jc povedal, da živali na paši ogrožajo razne bolezni in zaje-dalci. Zlasti nevarne so mikroskopsko majhne gliste, imenovane tudi endoparaziti ali strongili-di, ki jih živali pojedo s travo in sc zajedajo v steno vampa prežvekovalcev ter iz živali polagoma sesajo kri. Obolenje se spozna po obledelih sluznicah, hiranju in hudih driskah. V težjih primerih živali celo poginejo. Te drobne zaje-dalce je predavatelj prinesel s seboj v steklenici in poslušalci so si jih lahko ogledali pod povečevalnim steklom. Kmetje so profesorja spraševali tudi o drugih zdravstvenih težavah, ki jih ima živina na paši in na vsa so dobili izčrpne odgovore. Tudi o Ogrcih in klopih, ki napadajo živino na paši, je bilo dosti govora. Predavatelja sta bila zadovoljna, da smo ju povabili v Kamnik. Obljubila sta, da bosta šc kdaj prišla. Pa ne samo predavat, odzvala se bosta na vsako povabilo na katerokoli kmetijo ali skupni pašnik, ki se želi usmeriti v intenziven način izkoriščanja travne ruše. IVANKA NOVAK S seje OK ZKS Brigita Zalezina nova sekretarka predsedstva Kanmičani smo (po eni strani) lahko z.elo ponosni, da živimo v tako lepem mestu, ki je od lani proglašen tudi za kulturni spomenik. Vendar pa ta »slava« I po drugi strani) prinaša tudi nešteto dodatnih preglavic, saj obnova in ohranjanje znamenitih stavb v mestnem jedru in ostalih kulturnih spomenikov zahteva strokoven pristop in enotne smernice za ohranjanje Kamnika v taki podobi, kot jo je imel nekoč. Nad tem bdi kranjski Zavod za spomeniško varstvo, oziroma po novem Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri kakršnemkoli posegu v mestno jedro jc torej treba od zavoda dobiti smernice, vodila za osnovne restavratorske posege, za celotno območje občine pa so pred pozidavo ali kakim drugim posegom v naravno in kulturno dediščino potrebni prostorski ureditveni pogoji, ki jih prav tako pripravlja kranjski Zavod. Vse bi bilo lepo. čc ne bi na eni in drugi strani obstajali problemi. Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja se ubada s preobremenjenostjo (skrbi za šest gorenjskih občin), ki je povezana s premajhnim številom zaposlenih strokovnjakov. Da bi lahko zaposlili več konzervatorjev, pa bi morale občinske kulturne skupnosti prispevati več denarja. Kako je v zadnjem času z denarjem kulturne skupnosti in nasploh z družbenimi dejavnostmi, pa verjetno ni treba posebej naglašati. In kakšne probleme ima naša občina? Pri kakršnikoli gradbenih posegih mora čakati na prostorske ureditvene pogoje zavoda, slednji pa z njimi zamuja, tako, da ljudje ne morejo graditi. Denar tako propada, stanovanjskih blokov letos ne bomo dobili, INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in angleški jezik /.a OS. Tel. 831-489 (zvečer). PREVAJAM iz angleščine"v slovenščino in obratno. Informacije v uredništvu Kamniškega občana. POPRAVILO šivalnih strojev. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan od 15. do 17. ure na naslov: Rudi (.alin, Župančičeva 2, Kamnik. podstreh v starem mestnem jedru pa tudi ne moremo začeti obnavljati brez. smernic kranjskega zavoda. Na zadnji seji izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi program dela zavoda za spomeniško varstvo za letošnje leto. Sestanka so se poleg ravnateljice Olge Zupanove udeležili še arhitekt Bojan Šlcgl, arheolog Milan Sagadin in krajinarka Jelka Uabjan. Predsednik izvršnega sveta jc v uvodu dejal, da je delavec zavoda na pogovor povabil predvsem z željo po čimboljšem sodelovanju in končno, da bi sc tako nosilci kot stroka pravočasno vključevali v pripravo planskih dokumentov. Na sestanku je direktor Zavoda za urejanje prostora in planiranje Andrej Drmal še enkrat opozoril da zavod zelo zamuja z. izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za našo občino. Anton Ipavic pa je še poudaril, da jc v Kamniku v zadnjem času' tako, da sc vsi na vse razumemo, vendarle pa jc jasno, da potrebujemo korektno stroko. V okviru socialistične zveze deluje tudi družbeni svet za prenovo mestnega jedra, ki pa po besedah predsednika občine očitno še ne ve najbolje, kakšna jc njihova vloga. Albert Rejc jc na seji dejal, da sc stvari včasih že zaradi projektantov zavlečejo, dodatne preglavice pa jim povzroča šc zavod, ki nikakor ne naredi pravočasno os- Občinski komite ZKS Kamnik je IH. junija razpravljal o gospodarjenju v kamniških organizacijah združenega dela v prvem četrtletju letos in o poročilu o stanju in razmerah v enotah teritorialne obrambe v občini. Za sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Kamnik so člani komiteja izvolili Brigito Zalezina. Dosedanji sekretarki predsedstva Jelki Tušar, ki po štiriletnem opravljanju te dolžnosti odhaja nazaj v OZD Merca-tor-Ela, so se toplo zahvalili za njeno uspešno delo. Gospodarski rezultati prvega četrtletja so slabši od lanskih. Čeprav so k temu prispevali tudi lanski zelo dobri novnih smernic, pa tudi njihovi idejni projekti sc neredko še potem spreminjajo. Čc bo stanje tudi vnaprej tako, v prihodnje pri izdaji dovoljenj ne bodo več čakali na Kranjčane. Stanje je pereče predvsem na Malem gradu, s katerega sc že nekaj časa ruši kamenje in ogroža hiše pod njim. Ravnateljica zavoda je dejala, da sc povsem zavedajo resnosti stanja na Malem gradu, problem pa je spet denar, saj jc del sredstev kulturne skupnosti žc sedaj blokiran. Volje je torej na obeh straneh veliko, vendar pa je za normalno delo potrebno predvsem soglasje, medsebojno zaupanje in da tisto, kar se dogovorimo, tudi v dogovorjenem roku speljemo. Na seji so razpravljalci šc poudarili, da je denarja povsod premalo, zlasti za eksperimentiranje, rezultatov pa ni od nikoder. Sicer pa čakajo zavod za spomeniško varstvo med drugim še naslednje naloge: priprava predloga o razlasitvi Velike planine za kulturni in zgodovinski spomenik ter Arboretuma Volčji potok" za naravno znamenitost, priprava konzervatorskih programov za prenovo starega mestnega jedra v Kamniku in strokovni dokumentaciji za grobove borcev in grobišča ter še vrsta povsem konkretnih zadolžitev pri obnovi objektov v Kamniku in okolici. O vseh nalogah, ki zavod šc čakajo letos, bodo na posebnem posvetu govorili šc ta mesec. ROMANA GRČAR Brigita Zalezina je bila rojena 7. aprila 1944 v delavski družini v kraju Sremič pri Krškem. Osnovno šolo in nato tudi tehnično srednjo šolo — strojni oddelek jc obiskovala v Krškem, kasneje je študirala ludi ob delu in uspešno končala I. stopnjo visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Najprej se je zaposlila v TGO Gorenje — Velenje, nato pa leta 1966 v Kamniku v Svitu — sedaj DONU — OZD TKI-VAL, kjer dela kot vodja operativne priprave dela. Kot delavka in samouprav- Ijalka ima ugled med sodelavci, pa tudi širše, saj je že dalj časa aktivna na dru/.hciio-politič-nem področju. Naloge oz. zadolžitve opravlja vestno in prizadevno. V zvezo komunistov je bila sprejeta leta 1975. Bila jc predsednica OO ZSMS v Gorenju-Velenje, odbornik zbora delovnih skupnosti SO Velenje, predsednica delavskega sveta DO, sekretarka OOZK v Trivalu, trenutno pa je članica OK ZK in predsedstva OK ZK Kamnik, članica P OK SZDI. Kamnik ter predsednica družbeno pol it ii nega zbora Skupščine občine Kamnik. rezultati in vse slabši pogoji gospodarjenja, so člani komiteja menili, da bo treba v posameznih OZD podrobno analizirati položaj m v/roke ter začeti takoj ukrepati. Samo jamranje in ma-lodušje nas ne bo rešilo iz zagat.' Zlasti velja to za izgubaše. Večjo odgovornost bo treba zahtevali tudi od komunistov, ki v OZD sodelujejo pri uresničeva- # nju načrtovanih naložb. Le-te namreč znatno zaostajajo za planiranimi. Občinski komite je tudi menil, da občani KS Črne zaslužijo priznanje za zelo dobro sodelovanje s pripadniki teritorialne obrambe na nedavni vaji. F. S. V Eti se na novo opremljajo V teh dneh prihajajo v delovno organizacijo Mercator-Eta novi stroji, česar bodo delavci gotovo veseli, saj zdaj delajo na 95-od-stolno odpisani opremi. Eta namreč od leta 1974 ni vlagala v novo opremo. Stroje, ki so jih uvozili za 1,7 milijona mark, bodo namestili v obratu Mengeš, in sicer stroje za lupljenje, rezanje in kuhanje, v Kamniku pa bodo obnovili celotno polnilno linijo. Novi stroji bodo izboljšali produktivnost v njihovi delovni organizaciji. Ena največjih tovarn za predelavo vrtnin oskrbuje kupce poleg kumaric in druge vložene zelenjave tudi s specialitetami, kot so polnjene olive, artičoke, heluši, rakci, različni ketehupi in omake. Žc nekaj časa je, kar so tovarno ogradili in si tako povečali tovarniško dvorišče, da tovornjaki lahko nemoteno nalagajo in razlagajo blago, vratarnico pa so postavili tik ob cesto. Vratar, ki svoje delo resno in odgovorno opravlja (kot jc še posebej poudarila naša sogovornica), ima tako boljši pregled nad prihodi in odhodi delavcev in strank, tako poslovnih kot tistih, ki šc kako radi prihajajo po litine specialite-te in vedno svežo zelenjavo kar v njihovo tovarniško trgovino. Le- to bodo kmalu prestavili v bližino vratarnice, ob cesto, tako da bo bolj dostopna kupcem. Vse to in šc marsikaj nam je povedala Anica Rak, vodja proizvodnega sek-toTJa, sicer pa diplomirana inženirka živilske tehnologije, ko smo jo vprašali: Kaj jc novega v Anica Rak Eti? Naštela je kar nekaj njihovih »problemčkov«. Največji jc po njenih besedah vsekakor kadrovski. Naenkrat so v tragični nesreči izgubili kar dva svoja strokovnjaka, vodjo razvojno kontrolnega sektorja in tehni-co v razvoju, ki sta še z dvema tehnologoma tvorila vpeljano ekipo - ta jc z, dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim pristopom veliko prispevala h kakovosti Etinih izdelkov. »Poleg tega pa smo pred sezono, ko je pri nas največ dela. Letos nas je zapustilo več delavcev kot prejšnja leta, verjetno predvsem zaradi poostrene discipline pri dopustih. V Eti naj bi namreč delavci šestdeset odstotkov dopusta izkoristili do 20. julija, ker nas po tem času čaka največ dela. Prejšnja leta smo kljub vsemu nekako dopuščali tudi odstopanja, letos pa se tega načela strogo držimo.« Več kot polovico kumar bodo letos za Etinc potrebe pridelali slovenski kooperanti, kar je še posebno zadovoljivo, saj pred desetimi leti v Sloveniji niso pokrili niti deset odstotkov njihovih potreb po tej povrtnini. Anica Rak nam jc dejala, da so tudi Eto prizadeli nekateri intervencijski ukrepi, predvsem pa tisti o reva- lorizaciji zalog. Eta si mora namreč pred sezono priskrbeti kozarce in ostalo embalažo, vendar pa se po zakonu konec junija te zaloge revalorizirajo, kar predstavlja dodaten strošek za delovno organizacijo. »Sicer smo že tvegali, da smo čakali z nakupom embalaže, potem pa smo v največji sezoni ostali brez kozarcev. No, nekaj moram povedati tudi o slabi kakovosti kozarcev iz steklarne Straža iz Huma na Sotli. Pri zapiranju kozarcev s pano pokrovi, torej pri zapiranju s pritiskom, je veliko loma. Tehnološka fakulteta iz Novega Sada naredi vsako leto pregled škode v vsej Jugoslaviji, kjer imajo opravka z njihovimi kozarci. Ugotovili so, da je bilo lani z lomom narejeno 25 milijonov dinarjev škode; prav toliko, kolikor bi bilo potrebno za gradnjo povsem nove, moderne tovarne za predelavo povrt-nin. Eta bije velike bitke z dobavitelji embalaže in uspehi so že tu. Saturnus, ki za njih dela pokrove, žc veliko bolj pazi pri kakovosti, tudi v Straži so sc že poboljšali, vendar pa še vedno prihaja tudi do 25-odstotnega loma, predvsem pri večjih kozarcih.« Inženirka Rakova jc ob tem Etine povrlnine potujejo po vsem svetu pripomnila, da bi bil za jugoslovanske razmere normalen izmet do pet odstotkov, medtem ko je pri uvoženi embalaži že nekaj časa neuporabne manj kot en odstotek. »Sploh so v tujini bolj natančni. Sc vedno, recimo, čutimo posledice Černobila, kar pomeni, da so tujci zelo poostrili nadzor in zahtevajo dodatne analize in teste izdelkov. Vsaka analiza nas stane osem milijonov (starih). Ko pa rjii uvozimo surovino (olive, šampinjone), morajo biti tudi testirani, pa kljub temu naša inšpekcija zahteva dodatne teste, kar gre seveda tudi na račun naše delovne organizacije,« je tudi povedala Anica Rak. ROMANA GRČAR ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8, išče za svojo delavko z otrokom garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici (v najem) Ponudbe sprejema kadrovska služba TP »Kočna« slerjeva 8 v Kamniku, tel. štev. 831-385. Ek- bratstva in enotnosti Praznik Komende Vlak. ki je 5. junija spel združil nekdanje slovenske izgnance iz njihove gostitelje iz. leta 1941, je že zdavnaj odpeljal nazaj v Srbijo. Odpeljal je prijatelje, ne pa tudi spominov na lepe trenutke, ki se jih možje in žene radi spominjajo, saj so bili v tistih težkih časih pri rojakih iz Srbije zelo lepo sprejeti. Kamniški šolarji poznajo izgnanstvo le'iz pripovedovanja, pa tudi vlak do Kamnika ne pripelje. A vseeno so se na pobudo SZDL odzvali in napisali lep kupček spisov, iz katerega je potem komisija v sestavi Mojca Poznovič, Janez Prczelj in Rudi Pfajfer, izbrala najboljšega. Napisal gaje Igor Kragelj z OŠ Duplica, nagrado pa mu je podelil predsednik Občinske skupščine Anton Ipavic. V sproščenem pogovoru po podelitvi smo izvedeli, da je Igor tudi dobcr»šahist, saj je letos sodeloval na republiškem prvenstvu za pionirje. Druge knjižne nagrade niso podelili, zaradi neodzivnosti nekaterih kamniških osnovnih šol. MATIC ROMSAK Sprejem gostov iz Srbije Že sedemnajstič je letos vlak bratstva in enotnosti ponazoril prizadevanja za mir in slogo v domovini. Udeležence je pripeljal do večjih slovenskih mest, kjer so jih sprejele slovenske družine, s katerimi so prežveli tri dni. čeprav Kamnika ni bilo med mesti, kjer se vlak ustavi, smo vseeno sprejeli dva gosta iz Smederevske Palanke. Pozdravil ju je podpredsednik občinske skupščine Milan Marinič in jima na kratko orisal zgodovino mesta, o kulturnem življenju pa je nekaj besed povedal dr, Albert Cebulj. Po podelitvi skromnega daru, v spomin na mesto in njegove prebivalce, ju je gostitelj Štefan Rcpanšek, ki je bil leta 1941 izseljen, odpeljal na ogled mesta in njegovih znamenitosti. Popoldne sta z. gostitelji obiskala Bled, v nedeljo pa še Postojno in Lipico z znamenito kobilarno. Srečanje je bilo prijateljsko prisrčno kot vedno doslej in kot bo tudi leta 1991, ko bomo z vlakom bratstva in enotnosti proslavili 50-letriico vstaje in 30-letnice vlaka. MATIC ROMŠAK Srečanje nekdanjih mladinskih aktivistov Konec maja je bilo na Gmajni-ci kar malo neobičajno srečanje. Dan mladosti so na poseben način' počastili nekdanji mladinski aktivisti in vodilni delavci v mladinski organizaciji v naši občini. Zanimivi pobudi, ki so jo dali organizatorji srečanja Marija Gorjan, Franc Rems in Lojze Klcindinst se je odzvalo dvajset nekdanjih mladinskih družbenopolitičnih delavcev. V prijetnem pogovoru so obudili spomine na »mladinske« dni tja od petdesetih let naprej, ko so še s kolesi in mopedi potovali po krajevnih skupnostih in ustanavljali mladinske aktive. Stane. Peter, Miha, Srečo, Rudi, Marija, Majda (Lojze in drugi so natrcsli vrsto anekdot in dogodkov iz svojega mladinskega dela, tako da so na koncu ugotovili, kako bi bilo dobro delovanje mladinske organizacije po osvoboditvi podrobneje obdelati in zbrati dokumentacijo, v kolikor še obstaja. Dogovorili so se tudi, da bi taka srečanja postala tradicionalna. F. S. Enajstega junija praznujemo Komendčani svoj krajevni praznik v spomin na požig partizanske bolnišnice in poboj ranjencev ter zdravstvenega osebja v Ko-mendski Dobravi. Letošnje praznovanje je bilo še posebno slovesno, saj smo bili vsi vpeti v bližajoči sc Zbor gorenjskih aktivistov, ne malo veselja pa je bilo tudi ob dočakani preplastitvi Glavarjeve ulice. Na slavnostni skupščini krajevne skupnosti Komenda, ki so se je poleg domačinov (delegatov) udeležili številni gostje, je govoril Janez Slapnik, predsednik OO ZSMS Komenda. V svojem govoru je zlasti opozoril na problematiko ekologije, varovanja okolja, saj bi tudi mladi radi pričakali svoj jutri in to v okolju, kjer bo moč zdravo živeti. Janko Gcdrih, predsednik izvršnega sveta SO Kamnik je v čestitki krajanom za praznik zaželel tudi v prihodnje mladostnega poleta pri delu krajevne skupnosti, saj so le mladi in znanje porok za bodoče uspehe. V kulturnem programu, ki je sledil, so sodelovali moški pevski zbor KD Jancz.Čebulj iz-Komen-de in recitatorska skupina tega društva, ki je z zelo uspelim nastopom tudi letos prijetno presenetila .« mST^ME ZARNIK lltliV iv>Auv:. Jernej Brajer republiški prvak Jernej Brajer, učenec S. razreda OŠ Kamniškega bataljona Stranje, je s svojo konstrukcijo naprave za kemijo zasedel I. mesto na republiškem tekmovanju v panogi Nove dejavnosti. Svoj izum ho prikazal tudi na državnem tekmovanju v Murski Soboti, kdaj, pa še ne ve. Že lani jc bil Jernej prvi na regijskem tekmovanju v panogi Mladi tehnik v kemiji, na-repu-bliškem tekmovanju pa sc je uvrstil na odlično 4. mesto. Jerneja zanima vse nenavadno. V svoji sobi ima zbirko starih predmetov (orožje, knjige, pisalni stroji, radijske postaje, stara svetila . . .), ki jih je našel na raziskovalnih pohodih v prostem času. Vse te stare stvari je restavri-ral, popravil, čc jc bilo mogoče... Te pohode pa jc nekoliko zanemaril, ko je v 7. razredu spoznal nov učni predmet - kemijo. Pritegnili so ga številni poizkusi. Zaželel si je, da bi delal kaj podobnega. Seveda pa to ni bilo tako preprosto, kot je mislil. Prebrati je moral goro literature o kemiji in tehniki, šele nato je lahko začel delati. Laboratorij si je uredil kar doma v kleti. Tu je razno orodje, so razni materiali, celo laboratorijska pečka, v kateri segreva razne snovi do določene temperature in jih potem uporablja pri svojih poizkusih. Jernej pravi, da bi se v tej peči lahko izvalilo celo kurje jajce. Do lanskega leta ni niti pomislil, da bi tO svoje delo predstavil širšemu krogu ljudi. Sošolci so ga večkrat dražili, pa tudi učitelji niso bili izjema, da bo nekega dne spustil hišo v zrak. Kar nekoliko posmehljivi in zadržani so bili do njegovega »nakladanja« in poizkusov vse do lanskega leta, koje prejel prvo priznanje. Potem so ga začeli jemati resno. Jernej je Jernej pri delu povedal, da ga jc za tekmovanje navdušila tovarišica Jožica Lipič-nik, ki ga poučuje kemijo. Svetovala mu jc, naj bi naredil napravo, ki bi jo lahko uporabljali za poizkuse. In naredil je elcktroli-zcr in zanj lani prejel prvo nagrado na regijskem tekmovanju. V letošnjem šolskem letu pa je iz- delal napravo za merjenje aluminijeve aktivnosti in postal republiški prvak. Vso srečo na državnem tekmovanju. NOVINARSKI KROŽEK OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE Spodbudimo šolarje k rednejšemu umivanju zob Znano je, da je tekmovalni duh pri otrocih dobro razvit. Tekmujejo za bralno značko, za Vegovo priznanje, v Veseli šoli - zakaj nc bi tekmovali še v umivanju zob? Vedeti moramo, da je zobna gniloba najbolj razširjena bolezen pri otrocih in mladini; če pa si otroci redno in pravilno čistijo zobe, zmanjšujejo nastanek bolezni karies. kajti glavni vzrok za nastanek zobne gnilobe jc ravno zobna obloga in pretirano uživanje sladkarij. Zmanjšanje števila gnilih zob Odmevi, polemike, kritična mnenja... Tokrat malo drugače Vedno beremo in poslušamo pritožbe in pripombe potrošnikov na postrežbo v trgovinah. Po naših veleblagovnicah smo se že kar navadili na brezizraznost na obrazih prodajalcev in nezainteresiranost, i/a bi se kdo kupcu kaj bolj posvetil. Vse drugače jc v malih trgovinah. Prav zaradi tega vam pišem. V Kamniku sem bila s kolegicami zelo prijetno presenečena v trgovini Pletenina, kjer sta nam prodajalki taki' ljubeznivo stregli, bili ustrežljivi in domiselni, da smo nakupile veliko več, kot smo nameravale. Naj povem tudi, da imajo v tej trgovini veliko večjo izbiro vsega, kot pa v Ljubljani. V Kamnik bomo še prišle. s ' VERA LAP. LJUBLJANA Najlepši predel Kamnika pri naših otrocih in mladini pa lic pomeni samo krajšh vrst v zobozdravstvenih čakalnicah, ampak tudi velik prihranek, saj vemo. da je popravilo zob, še posebno s protetičnimi nadomestki, povezano z velikimi stroški. Lepi, zdravi zobje so ponos vsakega človeka. V sredo, 27. maja, seje v Ljubljani zaključila IV. akcija tekmovanja za čiste zobe. V to tekmovanje je bilo vključenih 2 10 šol iz vse Slovenije. 'Tudi v naši občini smo imeli med tekmovalci štiri osnovne šole. Zaključne prireditve so sc udeležili predstavniki zmagovalnih razredov vseh slovenskih šol skupaj s svojimi razredniki. Našo šolo so zastopali: Osnovna šola Toma Brejca -3. a razred s 93 točkami Osovna šola Duplica - 2. a razred z 92 točkami Osnovna šola F. Albrehta.- 3. a razred s S5 točkami Osnovna šola Komenda -Moste 3. b razred z 81 točkami Vsak zmagovalni razred je prejel priznanje in paket zobne pasle DAN NA DAN od generalnega pokrovitelja tovarne lek TOZD KOZMETIKA. Poleg tega so po zaključni prireditvi ljubljanske mlekarne pogostile vse otroke in odrasle s svojimi izdelki. Svoje reklamne izdelke so prispevale tudi nekatere kamniške tovarne (Utok, Svilanit. Ideja. Donit, Titan, Eta in Alprem). Vsem. ki so sc odzvali naši prošnji, se zahvaljujemo in obenem pozivamo tudi druge, da bi tudi v bodoče sodelovali v akciji za čiste zobe, s svojimi reklamnimi izdelki, kajti le tako bomo lahko nadaljevali in za tekmovanje pridobili še več učencev in šol. Da pa akcija v celoti uspe. je potrebna ne samo pobuda in sodelovanje zobozdravstvenih delavcev, ampak tudi vseh otrok, staršev, prosvetnih in vzgojno-varstvenih delavcev. KATARINA KRALJ Ze leta gledamo podrtijo in umazanijo okrog nje. Bomo kdaj učakali tudi ureditev tega dela Kamnika? Saj si želimo lepo mesto, mar ne? D. G. Prodam novo klavirsko harmoniko, 80 basno, 3 reg. Korstnarič, Ljubljanska 41, Duplica. S 1. oktobrom iščem varstvo za 15-mesečnega otroka. Ro-ter Lucija, Zikova 2. 68 Po naših delovnih organizacijah Tatjana in Simon -slovenski par 87 Letošnji slovenski par sta še-stindvajsetletni Simon Jeglič in štiriindvajsetletna Tatjana Kne-ževič. Odkar sta bila izbrana, sta dala že kar nekaj intervjujev, vendar se mi zdi prav, da ju posebej predstavimo še bralcem kamniškega občana. Simon je Kamničan. po poklicu diplomirani prut nik. Njegova bodoča družica Tatjana je Ptuj-čanka, po poklicu tudi pravnica. Oba sta pripravnika. »Prav zanimanje za pravo naju je združilo, saj sva se srečala pred Pravno fakulteto, tako da se ji imava zahvaliti za najino srečanje«, je dejal Simon. Zakaj sta se prijavila na izbor? Simon: »V vsakem primeru bi se letos poročila, vendar šele jeseni. Malo je bilo radovednosti, saj je bilo že prej nekaj parov iz Kamnika. Njihovo pripovedovanje naju je pritegnilo. Najprej je bilo vse skupaj bolj za šalo, kmalu pa zelo resno. Poslikali so nas. podpisali smo pogodbo, da bomo sodelovali, če bomo izbrani, potem pa so začele izhajati slike s pripisi v Dnevniku.« je povedal Simon. Zakaj mislite, da so izbrali ravno vaju? »Dokler ne prideš do*finala, je vse urejeno tako. da ne prideš nikamor, če te ne pozna dovolj ljudi V domačem kraju. Urez dobrega zaledja ni nič z izborom. Midva sva imela Kamnik in Ljubljano, kjer Tatjana dela. Ne verjamem, da bi kakšen par dobil toliko glasov na podlagi slike in skromnih podatkov pod njo,« je odgovoril Simon. Kako sta izvedela, da sta izbrana? »Iz časopisa«, pravi v smehu Tatjana.« Simona v začetku ni preveč zanimalo, ker je Delo njegov glavni časopis. Potem sva bila povabljena v Kadeče, kjer sva zmagala v finalu.« Kaj pa finale, kakšni so bili občutki? »Joj, bilo je grozno, nisem prišla k sebi. ko so razglasili rezultate. Simon je sproti sešteval točke, vendar se mu je vse pomešalo, ker je šlo od časa do časa zelo hitro, pa tudi utrujeni smo bili. saj se je prireditev zavlekla v pozne večerne ure. Nisva vedela, katero mesto bova zasedla. Presenečenje je bilo veliko, in ko je napovedovalec rekel slovenski par 87 je ta in ta. sva kar obsedela, čeprav je bilo treba iti na oder.« se je spominjala zmage Tatjana. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kakšni so bili obrazi poražencev? »Tisti, ki so nam čestitali, so bili veseli in nasmejani, mislim, da sva bila midva še najbolj žalostnih obrazov, ker si še nisva opomogla od presenečenja.« je rekla Tatjana. Simon pa: »V finalu je odločalo to, kdo ima manj treme in kdo je spretnejši. Bolj malo ti pomaga, čc si športnik, jaz sem na primer nogometaš, pa mi ni znanje nogometa nič pomagalo v raznih igricah.« Kako so starši sprejeli novico o vajini zmagi? »Seveda so bili veseli, vendar je precej nerodno, da so vsi ostali sorodniki izključeni, ker je na magistratu v Ljubljani malo prostora. Letos je dvajseta obletnica in se bo poročilo kar dvajset parov iz vsega sveta,. Štirinajst dni bova zasedena od jutra do večera. Za ostalo sorodstvo bova naredila pogostitev šele, ko se vrneva, toda to ni enako kot na poročni dan. (''isto drugače je. če ti vse sorodstvo »dviga moralo«, ko stojiš pred matičarjem takorekoč sam.« je odgovarjala nevesta. »Skoraj čisto sam.« je pristavil Simon v šali. »Mislim, da pobegnil ne bo nihče, ko bo treba dahniti usodni da.« Kaj menita o narodnih nošah, ki jih bosta nosila? »Rada gledam narodne noše že od osnovne šole. končno se mi je uresničila želja, da jo bom nosila, vendar bo v vročini precej nerodno. Sedaj', ko hodiva po-mcrjal. je vse preprosto, pred poroko pa se bom morala obleči sama s Simonovo pomočjo. 'Toliko ljudi bo in niti se pošteno vsesli ne moreš zaradi dolgega krila. Oblačil nisi navajen, čevlji te začnejo žalili, pa se moraš smejati in fotoreporterji prežijo na vsako tvojo napako,« nekoliko skrbi Tatjano. »Mislim, da z obnašanjem ne bova imela težav. Lahko ali težko bova preživela tistih nekaj napornih dni,« je mirnejši Simon. Kaj pomeni biti par 87? »Zelo naporno je in veliko obveznosti imaš. tudi takle intervjuju je ena izmed njih.« je odvrnil Simon. Kakšne so vajine želje za prihodnost? »Želim si hišo. Simon pa bi bil zadovoljen s stanovanjem.« »Predvsem si želim, da bi se vsaj približno tako razumela kot sedaj.« je odvrnil Simon. Katere vrline najbolj cenita drug pri drugem? »Odkritost do sočloveka, pripravljenost za pogovor in da me ima Simon rad.« je odgovorila Tatjana, njen bodoči mož pa: »Tatjana je poštena in delovna, peče odlične slaščice, ki jih rad jem. Seveda to zadnje ni bistveno, jo le eden od plusov. vendar jih ima še več.« Upam. da ste iz tega pogovora razbrali, da sta 'Tatjana in Simon res prijetna sogovornika. Menim, da jima lahko v imenu vseh Kamničanov zaželim srečo. DAMJAN GLADEK ZAMENJAM trisobno družbeno stanovanje za enosob-no. Informacije po tel. 831-"80 po 20. uri. Preklic Janez in Frančiška Dolar s Točne 2 preklicujeva žaljive besede, ki sva jih izrekla Frančiški Sušnik s I učne I. Poceni prodani novo žensko kolo amater delux na pet prestav. Tel. 832-550 popoldne. Kupim večje stanovanje ali manjšo hišo. Plačam v gotovini. Sonja'Svara, Cesta V/26 Ljubljana, tel. 326-669 od 8. do 16. ure ali 262-744 zvečer. Dva študenta najameta garsonjero ali sobo s kuhinjo. Informacije na tel. 831-273. GRADITELJ: Otvoritev I. B faze zdravstvenega doma predvidoma 27.julija Stanovanjski gradnji se v zadnjem času v naši občini »slabo piše«, pa kljub temu gradbeno podjetje »Graditelj« Kamnik ne počiva. V zdravstvenem domu trenutno opravljajo zaključna dela, in če ne bo posebnih zastojev, bo otvoritev I. B faze že konec julija, ob občinskem prazniku, je povedal vodja inženiring službe v Graditelju Bogdan Jamšek. Ker je prišlo do zastojev v Novem trgu in ker tudi na Bakovniku (zazidalni otok B-12). kjer je prostora še za tri bloke, še nimajo vse dokumentacije za pričetek gradnje, v Graditelju razmišljajo o odkupu starih hiš v mestnem jedru, ki bi jih popolnoma obnovili in (predvsem podstrešna stanovanja) prodali po sistemu za trg. Zavedajo se. da take adaptacije pomenijo veliko dodatnih sredstev in hi bila stanovanja temu primerno draga, vendar pa menijo, da bi bilo povpraševanje po njih veliko, predvsem zaradi drugih prednosti, ki jih imajo stanovanja v strogem centru. Tudi z gradnjo nove avtobusne postaje, za katero je projektivni biro Graditelj naredil celoten projekt, naj bi začeli konce julija. Objekt bo večnamenski, soinvestitorji pa so Integral Ljubljana. Loterija Slovenije in Komunalno podjetje Kamnik. V Graditelju so naredili tudi oceno najnujnejših obnovitvenih del na kamniškem bazenu. Obnova hi stala približno sto milijonov dinarjev, vsebovala pa naj bi sanacijo kanalizacije, zunanjo ureditev bazena in. kar je najnujnejše, izdelavo nove školjke bazena. Krpanje stare namreč ne bi bilo več smiselno. Tudi ta dela bi bila lahko končana do konca julija (če bi takoj začeli z. gradnjo!), seveda če ne bi ostajal velik problem, to pa je denar. Še veliko »čejev« je pri gradnji v Kamniku. Izdelano imajo projektno dokumentacijo za drugo fazo osnovne šole na Duplici (ni denarja), izdelujejo tudi projekte za adaptacijo neveljske osnovne šole. kjer naj bi bila v prizidku šole ludi dva oddelka vrtca. Zato pa ima graditelj manj problemov z gradnjo v sosednji občini. V Mengšu pravkar zaključujejo gradnjo 64 stanovanj, v septembru bodo pričeli z. gradnjo tridesetih stanovanj v središču Domžal, zaključujejo prizidek osnovne šole v Radomljah, prav tam bodo še ta mesec končali z. obnovo vrtca, v osnovni šoli na Rodici bod/i naredili prizidek in jo tudi v celoti obnovili, do prvega septembra pa bodo »polepšali« tudi osnovno šolo v Dragom lju. UTOD: Odprli nov obrat v Kobilju Kot je znano, se Utok v Kamniku ubada s težkimi ekološkimi preblemi in veliko prostorsko stisko. Kljub temu pa v delovni organizaciji ne počivajo, ampak so se odločili. d;i se »širijo« v odroč-nejših krajih Slovenije, tokrat je to Prekmurjc. in obenem pomagajo nerazvitim krajem in njihovim prebivalcem omogočajo, da se zaposlijo doma. Tako so 14. junija otvorili nov obrat tozda Usnjarne .poslovne enote Stanovanjska oprema, in sicer v Kobilju. 20 kilometrov od Murske Sobote, ob madžarski meji. Za krajane, ki so ta dan praznovali tudi svoj krajevni praznik, je bila to velika pridobitev, saj so v vasi tako dobili prvi industrijski objekt. Utok je torej v stari šoli, ki jo je obnovil s pomočjo poslovnih partnerjev (KIK, Svilanit. Lck. Mura. Rašica. Koteks Tohus. Kovinotehna. Tovarna usnja Slovenj Gradec) in delom sredstev sklada skupnih rezerv SRS. uredil obrat za šivanje usnjenih prevlek za pohištvo, v katerem je zdaj zaposlenih petnajst delavcev. V enomesečnem poskusnem obratovanju so se tamkajšnji delavci (v glavnem kvalificirani tapetniki in šivilje, nekaj jih je prišlo tudi iz Mure) dobro izkazali, in kakovost izdelkov bo tudi pogojevala nadaljnje zaposlovanje delavcev. Ce bo obrat uspešno posloval, se bo namreč v UtokOvcm obratu v Kobilju zaposlilo tudi do šestdeset delavcev. .' V prenovo bivše šole in opremo je Utok (s pomočjo poslovnih partnerjev) vložil 140 milijard dinarjev. SVIT: Čistilkc keramike kmalu v novih delovnih prostorih Ko bodo v Svitti izpraznili proizvodnjo, kjer zdaj skladiščijo polizdelke, v novo skladišče, se bo petnajst delavk iz.čistilnice keramičnih izdelkov preselilo v nove delovne prostore, kjer bodo pogoji dela boljši, predvsem zaradi manjše količine škodljivih delcev. Zaradi slabili delovnih pogojev so namreč delavke lani junija v Svilu prekinile delo. Zahtevale so tudi popravo strukture ocene del in nalog za njihova delovna mesta. Tudi ta problem so po besedah direktorja tozda Svit Francija Zora uredili s ponovno analizo delovnega mesta čistilnica keramike. Obenem je tudi dejal, da bo verjetno prišlo do spremembe ocenitve del in nalog po izvršitvi tehnoloških sprememb postopka čiščenja in premestitve delavk ob tekoči trak sušilne peči. Da pa bi ugotovili dejansko nevarnost obolenj in stanje glede prahu in drugih posrednih vzrokov, zaradi katerih so se delavke pritoževale, so pri republiškem zavodu za varstvo pri delu (Center za ekologijo in toksikologijo) naročili analizo, ki je pokazala, daje delo sicer prašno, vendar je v prahu majhen delež respirabil-nega prahu, ki je zdravju najbolj nevaren in jc vzrok za poklicna obolenja. V Svitu so poskusno (prvi v Sloveniji) začeli meriti tudi kakovost dela (vgrajeno tudi v OD). Po šestih mesecih se je pokazalo, da se je kakovost izdelkov dvignila za 1 8 odstotkov. KOČNA: Težek položaj trgovine Na zadnji seji izvršnega sveta so se člani seznanili s problemom trgovskega podjetja Kočna. ki posluje v sklopu sozda ABC Po-murka. Ker je ta delovna organizacija glavni nosilec preskrbe, v naši občini, so se glede na neugoden položaj trgovine v današnjih razmerah (sistem zamrznjenih marž. padce akumulativne sposobnosti - po zakonu namreč vlagajo le iz amortizacijskih sredstev) na seji izvršnega sveta dogovorili, da bodo do septembra, ko bo predvidoma skupščina sisa za preskrbo, pripravili seznam ukrepov za izboljšanje stanja. Pred tem bodo naredili tudi anketo o potrošniških svetih o željah in potrebah Kamničanov po količini (po zagotovilih direktorja delovne organizacije Kočna je veliko trgovin po odločnejših krajevnih skupnostih nerentabilnih) in kakovosti preskrbe v občini. Janez. Gradišek je na seji tudi povedal, da se s posameznimi krajevnimi skupnostmi že pogovarjajo o predaji trgovin zasebnikom, vendar zaenkrat še ni večjih uspehov. Na seji so poleg sklepa, oziroma priporočil Kočili, naj se čimprej vključi v gradnjo blagovnice, ki naj bi bila v poslovnem in preskrbovalneni centru (soinvestitorji bi bili še Ljubljanska banka. SDK in Samoupravna stanovanjska skupnost, ki bi v zgornjih prostorih poslovne stavbe imela nekaj stanovanj), poleg tega pa je treba po besedah Janka Gedriha nekaj narediti, da bo Kočna bolj prisotna tudi v samem mestnem jedru. In to s kakovostno pobudo. ROMANA GRČAR Planinsko pašništvo nekoč in danes Po izseku gozda, tik pred drugo vojno, se jc pašna površina povečala na sedanji obseg. Na planini jc bil zgrajen skupni hlev za 50 glav goveje živine in bivališčem za planšarje. V letu 1949 so na planini izdelali-30 ton apna, ki so ga uporabili za apnenje kislih predelov pašnika. K pašniku Dol je pripadala tudi planina Rzcnik, ki jc 1650 m visoko. Na njej se jc pasla jalova živina istih posestnikov, za živino jc bil zgrajen tudi skupni hlev za 20 glav živine. Izkoriščanje Rzcni-ka jc bilo organizirano skupno z izkoriščanjem planine Dol. 6. Kamniško sedlo Leži na višini 1884 m, namenjeno pa je bilo paši 350 ovac z vsega območja Kamniške Bistrice. Pred vojno so v spodnjem delu planine pasli tudi do 30 glav goveje živine, v glavnem jalovcev. Edini vir vode za živino je bil sneg. 7. Košut na Leži v krvavškem delu Kamniških planin. Imela je več pašnih površin, primernih za pašo ovac, manj pa za pašo goveje živine. 8. Limovska planina Je bila nekoč edina skupna planina v Tuhinjski dolini. Paše se jc udeleževalo 7 kmečkih gospodarstev. Planina leži na višini 1000-1100 m. Na planini jc bil nekoč opravljen golosek gozda, s čirner se jc pašnik povečal s 5 na 80 hektarov. Na planini jc bil samo zasilni hlev, vsa živina pa je v glavnem prenočevala na prostem. 9. Biba planina jc obsegala 111 hektarov, od tega 20 hektarov gozda. Planino jc kupila bivša banska uprava. Pašne površine imajo sorazmerno debelo plast zemlje, zato so bile za pašo vedno dokaj primerne Hlevi so sprejeli okoli 100 glav ^iiyjne. Že pred vojno so bile na planini opravlje- 'nc melioracije. Izsckali so gozd. nato grmovje, pobrali kamenje in naposled izboljšali travno rušo. S kamnitimi ograjami so uredili načrtno pašo, del planine pa so tudi kosili. Paša je trajala od 20. maja do 20. septembra. Na planini se je pasla živina z državnih posestev kamniškega področja, največ s posestev Črnclo in Mengeš. Z opisanim stanjem planinskega pašništva takratni kmetijski strokovnjaki niso bili zadovoljni in so ga hoteli izboljšati. Zavedali so se pomembnosti pašništva za živinorejo. Tiste čase sc jc vsa živina kamniškega bazena regenerirala z živino, ki jc izhajala iz pašnih področij. Živinorejci so pašno živino z lahkoto prodajali. Krave, kupljene v hribovitih predelih, so bile dobre molznice, zdrave, njihovo potomstvo pa tudi zelo primerno za rejo. Kmetijski strokovnjaki so že takrat predlagali: 1. Poslovanje pašnih obratov v okviru kmetijske zadruge, ki naj poskrbi za ustrezno organizacijo in materialno osnoso skupnih pašnikov. 2. Vsak pašnik mora biti razdeljen na ločene oddelke, da bo*možna načrtna paša in gnojenje. 3. Določiti, katere vrste živina se sme pasti na posameznem pašniku. 4. Postopno meliorirati vse pašnike, da sc poveča njihova krmna osnova ter pri tem mobilizirati vse razpoložljive lastne sile in družbena finančna sredstva. Vse, kar je pred tridesetimi leti napisal inženir Prešeren, je v današnjem pašništvu še vedno živo prisotno in aktualno. Lahko bi tudi rekli, da planšarje že stoletja tarejo isti problemi. Pašni upravičenci se še vedno prepirajo med seboj in z gozdarji. Novo jc morda to, da sc sedaj prepirajo tudi z drugimi uporabniki prostora, ki jim pašni- ke onesnažujejo ter jih, kot vse kaže, in kot pravijo sami, hočejo pregnati s planin. Planšarji tudi še vedno nočejo sodelovati s kmetijsko zadrugo, kadar gre za njihove obveznosti in še kako so navezani nanjo, ko gre za finančno pomoč. Upirajo sc črednikom in melioracijam, skratka, zelo težko jih je prepričati, naj dosedanji način paše kakorkoli spremenijo. Ob vsem tem pa sc jc pašništvo le ohranilo in upajmo, da bo tako še dolgo. Kaj bo v bodoče ohranjalo pašništvo v naših planinah? Verjetno bo to ekonomska nuja, ker bo kmetijstvo končno le moralo vštric z ostalim gospodarstvom. Planšarji zlasti želijo, da bodo pasli v miru in da sc jim s planin, zaradi drugih interesov, ne bo treba umakniti. Tudi planinsko pašništvo sc bo sčasoma moralo prilagodili času in strokovnemu napredku. Na Menini planini so že zametki sodobnejšega pašništva. Del Menine planine je bil nedavno ponovno melioriran in na teh površinah sc živina pase v čredinkah. Kol nam povedo podatki, se samo na Bibi planini sedaj prepasc 147 glav goveje živine, delno pa tudi približno 500 ovac. Rejci so tu s pašo zadovoljni in nc nasprotujejo strokovnim ukrepom. Lep in sodoben je tudi pašnik Lipovec nad Spitaličcm. Rejci s teh pašnikov uspešno sodelujejo s kmetijsko zadrugo, ki jim pri gospodarjenju s pašniki veliko pomaga. Kmalu sc bo začela nova pašna sezona in prav je. da ljudje, ki radi zahtevajo planinske pašnike, vedo s kakšnimi problemi sc sooča naše pašništvo. Na naših planinskih pašnikih ni samo čist gorski zrak in lepa narava, pač pa tudi trdo delo in boj za obstanek. Smučarji in upravljalci smučarskih naprav ter ostali obiskovalci planin bi sc morali zavedati, da je pašništvo na svojih območjih osnovna dejavnost, ki sc ji mora vse drugo podrejati. Danes je ravno obratno, saj morajo planšarji po konačni zimski sezoni pospravljati in popravljati za turisti. To pa jim resnično vsako leto zmanjšuje voljo do nadaljnjega pašništva in ne bi bilo čudno, če navsezadnje ne bodo prisiljeni umakniti se s planin. IVANKA NOVAK Značilnosti posameznih pašnikov so bile leta 1955 naslednje: Velika planina Pašnih upravičencev je bilo 68, koč pa 55. Največ živine se je paslo okoli lela 1925 in sicer 484 glav, polovica odrasle in polovica mlade živine, 297 ovac in 20 konj. Velika planina je bila nekoč največji pašnik v slovenskih Alpah. Konji bi se morali pasti v posebnem delu planine, čemur pa so se konjereja upirali in so zato nastajali pogosti spori med planšarji. Posnelo mleko ali sirotko so pojedli prašiči. Ovce so sc pasle v strmih predelih planine. Planšarji so mlckarili individualno. Letno so izdelali cea 600 kg sira in 500 kg masla. Preskrba z vodo ni bila najboljša. Obstojala sta dva manjša studenca za preskrbo pastirjev in turistov, živina pa se je napajala v 10 večjih mlaku-žah. Ob večjih sušah sc je morala živina napajati v več kot dve uri oddaljenem kraju. 2. Mala planina Največ goveje živine sc je prepaslo leta 1928 in to 202 glavi. Povprečno so izdelali 400 kg masla in 500 kg sira, precej mleka pa prodali tudi turistom. Planinska vasica jc štela 26 koč, ki so jih večinoma imeli v zakupu smučarji. Preskrba z vodo jc bila dobra. Prcdplanina Male planine je Kisovec, na katerem je bil zgrajen skupni hlev za 60 glav živine. 'Tu je živina popasla travo v 14 dneh, nakar so jo odgnali na Malo planino. 3. Gojška planina Pašnih upravičencev jc bilo 62 in stanov za pastirje in Živino 44. Pašnik jc prepleten z gozdom. Paša se je pričela 20. junija in končala 15. septembra. 4. Konjščica Leži na nadmorski višini 1550 m. Planina je bila namenjena 16 kmetijam iz vasi Stranje. Paša je trajala 80 dni. Na pašniku so bili 4 hlevi. Na planini so včasih pasli konje, od tod tudi ime. 5. Dol Nadmorska višina pašnika jc 1350 m. Včasih je obsegal samo 7 hektarov, vse ostalo je bil gozd. Pestra dejavnost moškega pevskega zbora Solidarnost £ ^ S M8 V nizu prireditev; kijih ponuja spomladanski, že tradicionalno najbogatejši del pevske sezone, se je v petek, 22. maja, v dvorani kina DOM v Kamniku po dolgih letih s samostojnim koncertom predstavil moški pevski zbor SOLIDARNOST, ki ga že sedmo leto vodi zborovodkinja Ivica ROPAŠ. »Beseda tradicija je sicer tudi v vsakdanji govorici lahko tnno-goznačna. prav gotovo pa ta pojem, ko ga povežemo z zborom in društvom »Solidarnost« pomeni nadaljevanje, potrjevanje, dopolnjevanje, izgrajevanje dela in hotenj, prizadevanj in izročil tistih Solidarcev. ki so že leta 1919 v Kamniku ustanovili Delavsko kulturno društvo in že leta 1923 v' Kamniški Bistrici s pesmijo proslavili delavski praznik 1. maj. Mesto, vloga in pomen DKD .■Solidarnost« je v domala sedemdesetih letih delovanja za kulturno in drugo siceršnje življenje v občini izrednega pomena. Bogati so njegovi prispevki na področju spodbujanja in organiziranja kulturnega življenja, pri vzgajanju kulturnih potreb, zlasti delavcem in mladini, sodelovanja z mnogimi družbenimi dejavniki zaradi zadovoljevanja kulturnih potreb, organiziranja izobraževanja, razširjanje kulturne vzgoje ter obujanju in razvijanju kulturnih tradicij NOB«, je v uvodu poudaril povezovalec koncertnega programa moškega pevskega zbor Solidarnost. Tone FTIČAR. Pevci Solidarnosti poleg tradicionalne delavske, domovinske in borbene tematike dopolnjujejo svoj program z zvrsnlimi. vsebinskimi in oblikovnimi novost- mi. Zato ni slučaj, da so v koncertni program uvrstili skladbe Gallusa. Mozarta. Schuberta, Foersterja in Kernjaka ter drugih skladateljev. Niso pozabili na obletnice. 15(1 let rojstva Foersterja. 110-letnico rojstva Emila Adamiča in 100-letnico rojstva Zorka Prclovca, tudi njihove skladbe so uvrstili v svoj koncertni program. Prvi del koncerta je obsegal predvsem skladbe skladateljev klasikov, v drugem delu koncerta pa so izzvenele ljubezenske pesmi, med katerimi je posebno mesto in draž vzbudila koroška pesem. Koroške pesmi so nam ob vsakokratnem poslušanju vedno znova drage. Zdi se. da smo dandanes s Koroško, zibelko Slovenstva, šc najbolj povezani s pesmijo. Pesem ne pozna meja, tudi siceršnje meje so za ljubitelje petja izbrisane. Namesto meja pesem rojeva nova poznanstva, prijateljstva in stike med ljudmi. Tudi Solidarci so že pred precej leti navezali stike s pevci iz Škocjana na avstrijskem Koroškem. Čeprav je spomladanski del koncertov precej natrpan, se je v dvorani zbralo kar precej ljubiteljev zborovskega petja, ki ob izvajanju pesmi moškega zbora Solidarnost in njihovih solistov Andreja Ropasa. Franca Kremžar-ja. Dušana Podgornika in Mirana Koširja preživeli še en prijeten kulturni večer. Komaj je izzvenela zadnja pesem koncerta, že so se Solidarci s pesmijo predstavili kolektivu Slovenijales v Ljubljani, kjer so nastopili ob otvoritvi razstave o lončarski, ki jo je postavil pevec Solidarnosti France Krcmžar. Ne da je samo postavil razstavo, zbranim je tudi pokazal, kako se izdelujejo lončarski izdelki, kar je vzbudilo precejšnje zanimanje udeležencev otvoritve razstave. Pevska sezona 1986/87 se počasi izteka. Pevci Solidarnosti so to sezono dopolnili šc z enakim nastopom. Zadnja nedelja v maju je bila ena redkih, kar zadeva lepo vreme. Ljubitelje pesmi, narave in kulturne dediščine so pevci povabili na krajši koncert na Sv.Primožu nad Kamnikom. Kulturna skupnost Kamnik in Zveza kulturnih organizacij sta pripravili predstavitev obnovitvenih del na tem kulturnem biseru, na katerega ni ponosen samo Kamnik, ampak je poznan precej širše. Dr. Emilijan Cevc. ki sc je udeležil te predstavitve, je številnim obiskovalcem obširno pojasnil pomen Sv. Primoža, gradnjo in dograjevanje cerkve skozi stoletja, pri čemer ni pozabil razložiti vsebine fresk, ki imajo izreden kulturni pomen in vrednost. Ohranjanje kulturne dediščine zahteva velika denarja. Kulturna skupnost Kamnik jc Dr. Emilijan Cevc (desno) v družbi s tov. Bogovškom iz. restavratorskega centra Ljubljana. doslej za obnovitvena dela prispevala samo za Sv. Primož milijardo in pol starih dinarjev, zato jc prav. da so tako obnovljeni spomeniki vključeni v turistično ponudbo Kamnika. Pevci Solidarnosti in obiskovalci so občutili akustičnost prostora, ki manjka skoraj vsem kamniškim dvoranam. Zbor je predstavil deset pesmi, med katerimi so izzveneli tudi Srcbot-njakovi BORI. Iako je bila izpeljana skorajda pol leta stara ideja, ki jc lahko spodbuda tudi drugim zborom za pevske nastope v tem kulturnem objektu, nosilcem turistične pondubc pa izziv za bogatitev turistične ponudbe, oplemenitene s kulturno dejavnostjo. Pevci se bodo do zaključka sezone udeležili šc malega Tabora pevskih zborov v Grižah. sodelovali bodo na Zboru gorenjskih aktivistov v Komendi in sezono zaključili z udeležbo na največji manifestaciji slovenskega zborovskega petja - taboru pevskih zborov »POJO NAJ LJUDJE« v Šentvidu pri Stični v nedeljo, 21. junija. Po številnih vajah in nastopih se bo počitek prileecl. Mar ne? maj Za dan mladosti dan odprtih vrat Dan mladosti smo na naši šoli praznovali tudi s predstavitvijo dela interesnih dejavnosti. Prestavili so se vsi krožki, ki jih imamo ogromno, okoli trideset. Slovesnost smo začeli sedino-šolci. postali smo mladinci. Z rdečimi nageljni na prsih smo peli, deklamirali in brali sestavke o svoji prihodnosti. Vsak ne more biti Stopa rje v muzikant Pred nedavnim je ansambel Sto-parja iz Loke pri Mengšu dočakal izid svoje prve kasete. Ker gre za dogodek, ki mu povsod drugod pri nas dajejo več pozornosti, je prav, da zapišemo nekaj vrstic tudi doma, saj so Stoparjevi inuzikantje doma prav iz domžalske in kamniške občine. O njihovi popularnosti govorijo podatki, da Stoparji dobivajo dan za dnem veliko pisem, 15 tisoč kaset je tako rekoč razprodanih, glasbene in pevske kvalitete pa jim priznavajo tako strokovnjaki kol ljubitelji. Za vse tiste, ki morda še nc vedo, kako so Stoparji uspeli, naj povemo, da izhajajo iz Mengeške godbe, seveda pa je bilo treba tudi veliko drugih vaj in šolanja, da so prišli do te ustaljene glasbene oblike in svojega izraza. Najprej jim je pomagal Franc Kompare, zdaj vodja Marele. drugače pa trobentar v godbi. Kmalu so prišli prvi slovenski uspehi: finalna zmaga na oddaji Kar znaš, to veljaš. Zlati Orfej na Ptuju, nagrade na Steverjanskcm festivalu itd. Sloparje vse to ni prav nič uspavalo, dodatni zagon so dobili, ko jim je začel pomagati ravnatelj kamniške glasbene šole Franci Lipičnik. ki jim je napisal tudi večino skladb. V ansambel je pripreljal s svoje šole tudi pevsko okrepitev Natašo Simonovič. ki se je oh Nataši Stopar in Jožetu Šarcu odlično ujela in kmalu so delovali kot enkratni pevski tercet. seveda po številnih vajah. Jedro ansambla drugače sestavljata brata Stopar. Robi igra harmoniko in napis? tu in lam tudi kakšno skladbo, bral Franci pa trobento. Prav tako zagnani pa so tudi drugi »Stoparji« - Tomaž Sinko igra klarinet. Pavel Jerše baski-taro in Roman Komatar kitaro. Naslovna skladba na kaseti pravi, da vsak ne morebiti muzikant, verjetno pa bo veljalo, da vsak ne more bili tako dober muzikant, kot Osmošolci iz ZUIM na Ohridu foto: V. Repanšek so Stoparjevi. Trenutno že pripravljajo svojo drugo kaseto, ki pa jo bodo verjetno snemali šele pozimi, preden gredo fantje k vojakom. Vsi Stoparji so namreč šc rosno mladi, brez opravljene vojaščine, pravo presenečenje za ves slovenski glasbeni prostor. Morda nekaj k njihovemu uspehu prispevajo tudi sodobna besedila, ki so jim napisana tako rekoč na kožo, od šolske ljubezni iz II.b do povabila v disko. vse pa seveda v narodnem slogu. Poleg dobre izvedbe je k uspehu veliko prispevala tudi Lipičnikova glasba, ki ni šablonska in je v njej čutiti še veliko iskrenosti in prave širine ljudskega srca. Franci Lipičnik je lani v Štcverja-nu dobil celo prvo nagrado za glasbo, na ptujskem festivalu pa so Stoparji pobrali tako nagrado občinstva kot nagrado za sodobno besedilo. Če bodo tako pridno delali tudi vnaprej in če jim slava nc bo naredila preveč preglavic, potem bomo o njih še veliko slišali. Verjetno pa je še posebej razveseljivo, da jih odlično sprejema tudi njihov mladi rod. kar pomeni, da nima vedno vzornikov samo na zahodni strani zemeljske oble. ampak kar v Loki pri Mengšu. I. SIVEC Ves teden smo nestrpno pričakovali četrtek, 28. maja, ko smo se ob pol osmih zvečer z našim kombijem odpeljali Ohridu naproti. Spotoma smo pobrali tova-rišico Jožico, našo razredničarko. V kombiju smo bili zelo na tesno. Brane jc najbolj skrbel za prtljago, saj jc sedel na njej. Na končni izlet je šlo sedem osmošolcev, dva tovariša in dve tomišici. Na letališče Brnik smo prišli pravočasno. Pred vzletom smo si šc ogledali letališče. Povzpeli smo sc na teraso in opazovali pristajanje letal. Ob devetih je prišel naš vodič in nam razdelil karte. Potem smo oddali prtljago in se pripravili na vzpon v letalo. Za večino jc bil to prvi polet, vendar sc ni nihče bal. V letalu nam jc stevardesa prinesla pijačo. Z velikim zanimanjem smo si ogledali notranjost letala. Let jc trajal uro in petnajst minut. Pristali smo na letališču v bližini Ohrida. Tam nas je čakal avtobus in nas odpeljal v hotel Skopje, kjer nas je sredi noči čakala obilna večerja. Komaj smo povečerjali, jc napočil čas za zajtrk. Spali smo samo štiri ure. Po zajtrku smo imeli ogled Ohrida, ki ga je skazil hud naliv. Videli smo značilne makedonske hiše, nazadnje smo se ustavili v ribji restavraciji. Ker smo bili mokri do kože, smo sc pogreli z vročim čajem. Popoldne smo raziskovali okolico hotela in našli nekaj mrtvih kač. Šli smo do jezera, ki jc veliko kot morje in vanj pomočili prste. Klavdiji je na tej ekspediciji počila guma, ki jo jc potem hišni v hotelu zakrpal. Zvečer smo sc zabavali z igrami in utrujeni odšli spat. V soboto smo si ogledali tržni dan v Strugi, to je mesto nedaleč od hotela. Smejali smo sc, ko smo videli, da prodajajo kamne. Nakupili smo si nekai spominkov. Želeli smo slikati narodne noše, pa nam niso pustili. Popoldne smo sc odpeljali do cerkvice Sv. Nauma, kjer je počila guma še Gregi. V cerkvici smo si pogledali lepe freske in grob sv. Nauma. ,. kamor smo položili roko in si nekaj zaželeli. Cerkvica je bila zgrajena vil. stoletju in je dobro ohranjena. Manjka pa zaklad, ki so ga vzeli med prvo svetovno vojno. Sloji ob albanski meji, tam se izliva Črni Drin v Ohridsko jezero. Ko smo se vračali, smo se ustavili šc v Ohridu ter nakupili ohridske bisere. V nedeljo smo se poslovili od Ohrida, vzeli potovalke in sc odpravili v Krušcvo, najvišje ležeče mesto na Balkanu. Ob Prespanskem jezeru smo sc ustavili in popili ko-kakolo. Kosilo smo imeli v Kru-ševem, nato smo si ogledali spomenik llindenski vstaji. Pot nas je vodila nazaj v Ohrid, kjer smo imeli svečano večerjo v ribji restavraciji. Jedli smo znamenite ohridske postrvi. Vodič nas jc zabaval s pripovedovanjem šal, peli smo, bilo nam je lepo. Odpeljali smo sc na letališče in poleteli proti Ljubljani. Ob pol dveh ponoči smo pristali na letališču, kjer nas je že čakal tovariš Andrej s kombijem. Lilo je kot iz škafa. Bili smo zelo utrujeni, vendar veseli, da smo doživeli veliko lepih trenutkov. Zahvaljujemo se vsem OZD in samostojnim obrtnikom, ki so nam s prispevki omogočili to lepo doživetje. Učenci 8. razreda OŠ pri ZUIM Kamnik V najem vzamem lokal za mirno obrt - relacija Duplica, Bakovnik. Pisne ponudbe pod »urarstvo« pošljite na uredništvo Kamniškega ob- Po šoli je vse vnelo, v vsaki učilnici je domova! en krožek. V telovadnici je gledališki krožek predstavil igro Sestra. Najmlajši gledališčniki so deklamirali in nastopili s krajšimi prizori. V zgornji avli so se na panojih razkazovale risbe in slike, delo likovnega krožka nižje stopnje, zraven pa zmaji, ladjice in drugi izdelki, delo papirnega krožka nižje stopnje. Zunaj pred vhodom je deloval bife z brezalkoholno pijačo. Obiskovalec si je lahko ogledal sobne lončnice vrtnarskega krožka. Po neprelirani ceni so jih krožkarji tudi prodajali, V učilnici tehnične vzgoje so se bohotili zmaji in rakete, ki so jih ustvarili domiselni in delavni učenci modelarskega krožka. V trojki so mladi biologi preskušali našo srečo s srečolovom, prodajali akvarije in zelene vodne rastline. Skozi mikroskope sem opazovala nogo pajka, amebe, rastline. Razkazovali so tudi revije Pionir. Proteus in druge. Na igrišču so se komaj rojeni mladinci pomerili s starejšimi v nogometu, mladinke pa v odbojki. V sosednji učilnici so člani tkalskega krožka razstavili slatve in stkano blago, pa tudi že narejena oblačila iz njega, predvsem jope, kar vse priča o precejšnji zagnanosti in pridnosti učenk. V učilnico slovenskega jezika je vabilo Prvo klasje z zadnjo novico, da sla letošnji številki že pošli. Zc 18 let izhaja naše glasilo. Kako skromen začetek, in kako pisan časopis lahko danes prebiramo. Primerjanje šolskih glasil jc bilo zanimivo. Opazujem spretne prste, ki vrtijo neke klinčke, navezane na vrvici. Pogled na bogato mizo lepih prtičkov. V devetki so čipkarice pridno klekljale, na steni pa je viselo že nekaj izdelkov. V desetki se je boholil likovni krožek. Po mojem okusu so si najlepše okrasili razred. Razstavili so poslikane majice in steklenice, pobarvane kose oblačil, usnjene pentlje, hišice iz lesa, kamna, makaronov. Po želji so člani tudi portretirali. V matematični učilnici smo si z zanimanjem ogledali izdelke fizikalnega in matematičnega krožka: električni zvonec. Tehtnice, periskop, papirnate like... Vseh krožkov seveda nisem predstavila, saj so se preostali ba-hali z delom v prostorih komend-ske šole in kinodvorane. Tega dne so tudi prvošolci poslali mladi člani Rdečega križa. Alenka Zalaznik, 7. c. OŠ Komenda- Moste Življenjski jubilej Dušana Ravterja Direktorici Marti Žerko oskrbovanci in zaposleni vedno radi prisluhnejo. Praznik Doma upokojencev Dan mladosti je žc nekaj let tudi praznik Doma upokojencev Kamnik. Na priložnosti jc zbrane pozdravila Milena Pire, direktorica doma Marta Žerko pa jc izčrpno opisala 12-letno delovanje delovne organizacije. V kulturnem programu so sodelovali pevci zbora oskrbovancev, dramska skupina delavcev doma (Ivo Homar, Sabina Šurk, Magda Verovšek in Olga Urbane) pa je popestrila proslavo s prisrčno komedijo IDEALNA TAŠČA. Skoraj ni Kamničaaa, ki ne bi po/.nal našega Dušana. Povsod ga srečujemo, vedno je dobre volje, nikoli prevelik črnogled, vendar stvaren. Kar mladosten za svoja leta ubira življenjsko pot po kolcsnieah, v katere je stopil že v mladih letih. Načitan je, pozna pa tudi življenjski utrip in odmikanja od zastavljenih eiljev. Dušan Kav ter, naš kamniški »Španec«, je obšel velik kos našega planeta. Dušan Ravter je bil rojen 25. aprila 1917 v Novem mestu. Že kot dijak, leta 1936, je postal skojevce. Leto kasneje jc odšel v Španijo in postal član KP. V Španiji se je leta 1937 boril v 15. internacionalni brigadi Dimi-trovega in Cankarjevega bataljona pri obrambi Madrida. Zaradi premoči fašističnih sil, ki so dobivale izdatno pomoč iz Nemčije in Italije, je bila revolucija premagana. Leta 1939 se je Dušan prek Francije vrnil v domovino. Nadaljeval jc s študijem in končal gimnazijo. Takoj po okupaciji je bil vključen v aktivnosti OF. Zbirali so orožje in drug material. Zaradi izdajstva so ga Italijani zaprli in je bil jc obsojen na 5 let konfina-cijc v južni Italiji. Zaprt je bil do 1943, ko jc skupaj z ostalimi jetniki pobegnil k zaveznikom. Sabina Šurk in Ivan Homar v komediji »Idealna tašča«. I). M. Stahoviški lovci na delovni akciji Od Zakala pod Krvavcem do Črnivca se raztezajo lovske in gozdarske steze v revirju, s katerim gospodari lovska družina Stahovica. Na stezah se preko leta nabere listje, polomljeno drevje ovira prehod, po odjugi se na steze navali kamenje. Zalo morajo lovci vsako pomlad steze in poti temeljito očistili. Tudi na letošnji delovni akciji konce maja so očistili in usposobili preko 12 km stez. i|;sS| petek, 26. 6. 197 sc bomo ob 9. uri na tovarniškem dvorišča!poslovile od sodelavcev 'a pet dni. Pot nas bo vodila do Dravograda in nato naprej do prvega »zaresnega cilja« — Železne Kaple, kjer bomo gostje Slovenskega športnega društva OBI K na njihovem tradlconalnem srečanju Športna noč 1987. Od Korošcev nas bo pot vodila do avstrijsko italijanske meje in naprej preko mejnega gorskega prehoda Predil do Bovca, nato p« nas naslednji dan čakajo nova srečanja z zamejci,/Čedadu in Loiijerju. O naših popotnih zgodah in nezgodah (seveda* si želimo, da bi bilo teh čim manj) se bom razpisala po vrnitvi, za zdaj pa le še to: »Sestopile« bomo pri Bevcu. kjer bomo potegnile črto čez naše rajžanje — ampak le za leto dni! Do vrnitve — enajstkrat ZDRAVO od Svilanitovih kolesark! Kot območni prvaki so si tako pridobili pravico igrati na Bitem od treh polfinalnih turnirjev SKS. Ta turnir jc bil že 21. maja v Logatcu, kjer so igrali proti prvaku dolenjskega območja ŠŠD OS »15. divizije« Grm iz Novega mesta in tesno izgubili z 2:1 <-6. 13, -13). Kljub kasnejši izdatni zmagi nad Logatcem z 2:0 (5. 9), pa so sc zaradi enake zmage Novo-meščanov nad Logalčani morali zadovoljiti »le« z drugim mestom, medlem ko so že 24. maja Novomcščani zasedli v Ljubljani na republiškem finalu ŠŠD 2, mesto za OŠ »Tone Čufar« iz Maribora in pred OŠ »Gorenjskega odreda« iz Žirovnice. Seveda jc tak uspeh velika čast za celo šolo Frana Albrehta. Njihov vzgled DO prav got'o'Vo spodbudil še številne mlajše vrslnnikc. da se jim bodo pridružili, ne samo na tej osnovni šoli. temveč tudi pri »sosedi«. OŠ Toma Brejca, pa v Stranjah, na OS na Duplici in v Moslah. Zbrani krog svojih trenerjev bodo ne samo fantje, tudi dekleta, ki so v predtekmovanju zasedla 2. mesto za OŠ Črnuče irr pred OŠ Kočevje, Sc resneje vadili in lako v bodoče dosegali šc večje uspehe. Prvakom, tistim, ki prehajajo v prihodnji sezoni v višjo kategorijo kadetov, pa seveda želimo v okviru OK Kamnika šc bogat športni razvoj. Presenetljiv razplet v krožni dirki Slovenije KOMFNDA - lepo vreme in zanimiv spored sla na hipodrom v Komendi privabila več ko 3000 gledalcev. Dvodnevna prireditev jc bila povezana s krajevnim praznikom in proslavo 19. zbora aktivistov NOB. V šestih točkah je nastopilo 75 konj. največ zanimanja pa jc bilo za zadnji lek krožne dirke Slovenije. Nekoliko presenetljivi zmagovalec zadnje preizkušnje in s lem tudi končni ziuauovalec jc Vlado Rahčigaj. ki jc pred tem nastopom z. I.adv l.ticv za vodilnim Gove-kom iz Golovclj zaostajal sedem točk. Rezultati - 1. točka: časovni hau-dicap /a 2-letne kasače, proga 1400 m: 1. Duran MS (Slavič ml.. Ključa-rovci) 1:3679. 2. Mirna 11 (Cvetko. Mbj 1:37.1. 3. Salko B (Gašpcrlin. Brdo) 1:37.4. Dominam (Lešnik. Mb) 1:38.5: 2. točka: čas handicapa za 3-12 kasače, temelj 1:36. 1800 m: 1. Duša MS (Slavič st. Ključ.) 1:31.S,2. Lian (Dolinšek. (irosupljc) 1:32,1, 3. Pika (Žnidaršic. Lj.) 1:33,1, 4. Pilota (Franko, Šentjernej) 1:32.8; 3. točk: čas handicap za 3—12-letne kasače, temelj 1:29. 1800 m: I. Nika B (Ran-čigaj. Brdo) 1:24,9. 2. Apolon (Ora-ž.em. Lj) 1:27,2. 3. Ritan B (llojs, Brdo) 1:26.2. 4. Aretta (Lešnik. Mb) 1:27.7; 4. točka: čas. handicap za 3-12-letne kasače, temelj 1:26, 1800 m: 1. Calvpso (Crnkovič. Zg) 1:22.5, 2. Adonis MS (Slavič ml.. Ključ.) 1:23.1. 3. Tiša B (Dovgan, Brdo) 1:24,3,4. Dcpp(Cvetko, Mb) 1:26,1; 5. točka: krožna dirka Slovenije po posebnih propo/.icijah K/, Slovenije. 2000 m: 1. I.adv Lucy (Rančigaj. Brdo) 1:23,1. 2. Nurmi (Slabe. Brdo) 1:24.2. 1:23.2. 1:26.S. 1:27.1. 1:26,8; 3. Fila (Scršcn. Vcržcj) 4. Modra (Radkovič. Šcnlj.) 5. Parnas (Cvetko. Mb) 6. Ajs (Oman. Komenda) ; končna uvrstitev v krožni dirki Slovenije: I. Lady Lucy (Rančigaj. Brdo) 24. 2. Fila (Scršcn. Vcržcj) 20. 3. Rebus (Govck. Gotovlje) 19 točk. JANFZ KIMOVLC & Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš. in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire. Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični- urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokop'isov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.