•¦v^pif— •**2';*^^-*e^L HochiObl. K.k. Hofbibliofchek, Wicn St. 45. V Gorici, v petek 5. novembra 1875. „Soe*a" izhaja vsak cetvrtek in velja s poSto prejemana ali t Gorici na dom poSiljana: ^^ Vseleto......f. 4.50 Pol If ia......„ 2.30 i,etvrt leta ,....., 1.20 ..Kmetovalec" za narocnike Soce Vae 1. f. 2—Pol leta f. 1. Za nenarocnike: Vse leto f, 3.— Pol leta f. 1.60 Pri oznanilih ia ravno tako pri „po-slmifah" se placuje za navadno tristopno ˇrsto: 8 kr., «e se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 6 ., „ „ „ 2 krat Za vec* crke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju; v Tratu v tobakar^icab „Via deila casern* CO', Narocuina in dopisi naj st b!»go-voljno poiiljajo pod naslovoin: Viktor Dolenec v Gorici. — Bokopii se ne vracajo j dopisi naj se bUgovoljno frankujejo. — Delalcem ia drugim ne-premoinira se narobuina zuiia »k» i« oglftos pri urednittvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za farambo narodnih pravic. Zarad clanka „Avstrija in Federalizera" uverstene-ga v denasnjej St evil Id fiasopisa „So8e" se naprosi tukajSno c. k. glavarstvo, da Stevilko 44 „SoLe" dade po svojih podlo^nih organih zapleniti. Kar se gospodu uredniku naznanja. C, k. derzavno pravdnifitvo. V Gorici dne 4. novembra 1875. POLJAK. V Gorici 27. olctobra. (Sprava, — & ol s k e zadeve. — 01 r o 6 j i vrti.) Sprava mej slovenskima strankama na Go-riSkem je torej dognana reS in nadojati se je, da odslej zaSne na GorJIkem Se bolj zlvahno in prav us pe&no delovanje v korist naSega naroda. — Zarad naSe sprave je za^el razgovor o spravi tudi v ljubljanskih li-stib; a zapazili smo, da se posebno „Noviee" \M kaj ne vjeraajo z naSo spravo, toliko manj pa se zdi temu listu mogoea sprava na Kranjskera, Gotovo, da nij mogofce nobene sprave, dokler govori strast, kder pa so nahaja Se nekoliko rodo^ubja in pozrtovalnosti, tam mora molcnti strast in mofcje, ki hofiejo v resnici de-lati za* svoj narod, morajo Sestokrat zatajlti svojo osob-uost; vsaka stranka pa mora, kder je v nevarnosti na* rodna ree\ nekoliko popustiti, kajti trma nij Se nikoli koristila.—ue torej pravijo stari: „mladi se nam mo-rajo popolnoma vdati", je to dokaz, da jim nij zaspra-yo; oni noeejo pripozs&ti novvga stali§<5&, oni zaniku-jejo tsako drogo stranko, kar pa ne gre v o&igledfak-tifinem stanji na Slovenskem.—Mi goriSki Slovenci mis-limo v tern obziru drngafie; mi se ne prepiramo zarad gesla; ampak iScemo pot, pp katerera lehko eni indru-gi skapno koristimo narodu; okoIi§5ine nas k temu spodbujajo. Pogodili smo se, da osnujemo novo skup-no politiCno dru§tvo „Sloga", ki se ne bode me§alo v verske zadeve in bode" Sisto" samo na politiSkem po-lji delalo v zmislu prave svobodo in napredka na-Sega naroda. — Principov tega dru§tva se bode drzal tudi list „So8a*, ki ostane organ novega polit. drnitva. Iiist „Sofia4 se uze zdaj dr^t teh nafiel in mu torej ne bo tefcko postopati v zmislu sprave. LISTEK. . (N o v e 1 e t a.) Po danej snovl Spisftl: Janko Leban. (Dalje.) »Ta revel Sisto niS nij prouzro&il o zmesnjavi", seie mu dekliea r besedo, ojadivli se nkoliko, ker je videla mater mirno; „j a z, le j a z s a m a sem vse to zakriviia." , „SreSa, da to saina prizna§ !" opomni gospa, ma-jorka. flMotite se", odgovori komisar, obrnivSi se k Idi, „o onem ber»6i sumimo, da je Vaio gosp6 mater in oskrbnico tukej okradel." nIn Se kako okradel l« seie Neia v besedo, nabro-jiv§i §e enkrat ukradene re5i. „Tega gotovo on nij storil\ odgovori Ida. M0 tem bode razsodil sodnik**, pristavi komisar, „prosim Vas le, da mi opiSete beraSa. Je-li bil majhen ali vclik?"— Neko cudno Suvstvo v prsih mlade deklico, prepo-vedalo jej je, dati odgovor komisarju. Notranji glas de-jal jej je, da oni bera5 nij tat alizloSinee sploh! „N»j-lem ga dobro videla", reSe naposled, in vendar mogla «e je t tem trenotji kftj dobro spomuiti beraeevega ble- Prav tako je videti, da obe stranki* vodi zmernoafc in resna volja /,a utrjenje sprave. Kakor se sliSi, bo mo imoli kmalo priliko, dokaza-ti prakti&uo naslodko to sprave: g. Winkler se nokda odpove poslanstvu, ker postano dvorni svetovftlec in kot tak se ne more ve6 za dolgo Casa oddaljlti iz Trsta, in voliti homo morali namesto njega druzega poslanca v dri. zbor.— To jo se le govorica in vendar uze zdaj ne dvo-mimo, da nas bode naSla nova volitev vse v enein ta-bru, in sieor se ne bode ta edinost dosogla po Se pre-cej absolutistifinotn roceptu dopisnika iz Gorice v „Slo-voncu"; ampak na popolnoma poSten nacin, kajti to mora iineti vsak pred ofimi, da stranki na Goriikem so nijsti viluli ena drugi na milost, ampak da sto si po-ravnali s protikoneesijnmi in kedor si spravo na Goris-kem drugafie misli, ta ji gotovo no more prerokavnti dokega Jcivnnju. Toliko za (loans v pojaroilo nuSim prijatcljom, da ne bi si mislili rec drugndo, kakor je v resniei.— Obljubili smo, da hoSemo &e kaj omoniti o Solski razstavi in to hoSemo denes na kratko storiti.—Omeni-li 6e nijsmo izdelkov ufieneev. Priznati moramo, da so naso §cle na dezeli dosti napredovale, kajti takih lopih pisav, kakor so bile one ribenberftko, ^epovanske in §o kake druge slovenske Sole na de^eli, gotovo no bi bili prifiakovali. Tudi to moramo konStatirati, da slovenska stran prekosi v tem obziru italijansko in naj kedo re-6e, kar bofio, g. Jug iz Solkana je imel pi^r, ko je iz-rokel v konferenciji, da lepopisjc jo treba fjlti naljud-ski Soli kot poseben predmet. Iz knjizic za domafie naloge smo razvidili, da je mladest na dezeli po kazalnem nauku v nekaterih solali posebno v ra^unstvu prav da-\eh dospela. S kratka, prepri5ati se je moral vsakdo, da je ljudska Sola v zadnjih letih na Goriskem prav lepo napredovala.— Katere refii so bile najbo!j§i na razstavi, to fie zraerom presojevajo gospodje razsojevaici; v prihodnjera listu bomo morda porofiali kaj o razsodbi tehgospodov. Zdaj pa So nekaj. —14. t. m. je bila preskuSnja v pr-vem goriskem otroSkem vrtu,(tfrubels Kindergarten) pri tej preskusnji bila je nazofia mnoga odli6na gospoda in vse se je fiudilo, kako so se niali otrociei obna§ali. Uci-teljica izprasevala jib je po kazalnem uku o raznih ob- joktih, kako so imenujeio, k gemu slu^ijo, iz/fiosa kako so napravljeni. Mali 4, 5 letni otroci %o zi vse tofino razlofeevati in so pokazali, da se jo s kazL,-nim naukom nenavadno razSiril irjih poiraokrog. Pelf so prav ne%no kratko pesmico in na posled so tudi te-lovadili. Prav ginjeni so bili nnzofii, ko so videli otro-ke delati raznovrstne telovadue figure po n&vodu gosp, Oastiglioni-ja, fiols, ravnatelja iz Trsta in prav vsled tega lepega uspoha jo sklenilo mestno staro&instvo gorifi* -¦ ko, da osnuje So 4 take otro&je solo ali vrtit, ki «wd-no pospeSujejo omiko in na pomofi pridojo ljudski Sbtf' Mi stuo nalasS sporofiali o tej rwskusnji, da zbudimo po-' zornost na&ih vofiih slovenskifi obftin na tako koristno. napravo.—Kako potreben bi bil tak otrofiji vrt po Fifl-befuovem naainu v AjdovSfiini, Tominii, Kobaridii, Se-fcani i.t.d, In ker smo prnprieanl o toj potrebi, smo go-vorili z strokovnjakom Castiglioui-jom o tej zadovi, ka-teri nam jo rekel, da bi rad zastonj podufieval nekato-re Slovenke ob osnovi otroejili vrtov.—Naj torej prev-darijo ifeupanstva omenjenih sienj, fa urn je mogofio pos-lati kako sposobuo, tudi star«jdo utiiteljico ali drugo nekoliko omikano zonsko na par meseccv v Trst. Na-prava vrtov, posebno na dezeli malo stane in ne pride v poltev v ofciglod veliki koristi in velikomu duSevnemu razvitku ubogib otrok, ki se zdaj vefrlcl po cestab po-tepajo in dosti slabega naudijo. Oe bomo videli, da je nag poziv :budil kaj pozornosti, bomo kesuejo enkrat obfitrno govorili ob otroSkih vrtib.— dega obraza;—da, Se jej on v dubu plava, kako se srfi-no bvaleznostjo jo gleda z ulice gori -in kako poniino gd za§epefie pri odhodu : wBog plati Vam tisov-krat!"— A ona ga nij hoteJa ovaditi, nij ga botela onesrefiiti I „Potem pa raene upraSajte,*) gospod komisar", pov-zame sedaj kuhariea besedo. „videla sem to spako dobro iz kuhinjskega okna, prvifi ko je stal pod balkonom in je prosil dani, drugic pa ko jo je pobrisal se slabo vestjo, sli§av§i, da nekdo gre." Komisar omejil je Marjetino zgovornost. „Ylasje?— „Orni in gosti." n0B ?« „Crne." Nos in usta?— Tukej kuhariea malo postoji, ti natancni znaki fo jej bili po nesre6i ui§li". „Nos silast", refie naposled, „usia pa—-ne vem" „Tedaj pa recimo: „usta navadna", refie aradnik. „Da, da, prav dobro: »usta navadna," „Postava?" n§ibka in velika." Dopisi. Iz Gorici, dne 16. oktobra. (Izv. dop.) Odgojenk v novo otvorjenem zenskeiu uditeljskem izobrazevali^u je desedaj uze—90.—In sicer 74 Italijank ia 16Slovenk. Na italijanskem oddelku so odprti 3razredi, na slovenskem pa samo prvi. — Ogromno Stovilo teh pripravljenk jo dokaz, da je Ijudstvo na Goriskem za solo jako vneto. Zabiljeziti moram tudi to, da se nabajati mej njimi tudi dvo baronovki, kateri, seveda, ne postaneti u&ite-ijici, ncgo Solo obiskujeti radi i/-obrazenosti, kar je jako bvalo vredno in tudi to svedofii, da dandanes nika-kor ne zadostuje samo bogastvo, ampak da stoji v pr- •) Baml me je priiatclj, zakaj piSeiu ,,uprtafiati" iu ne „vpra-fiati." Ker bi morda se kedo drugi izmeju p. n. fcitateljev to rad zvedel, povem tukaje javno: Pisem .jitpraSati", ker je ta glagol dowSen; dovrlmfce pak je bolie pisati z „u", n. pr. «kradem Kraerjem itd. Nedovr§niki piao se ra}i ?. „v«' (pklanjati, vgaSatv ltd.) Z „v" piiemo tadi 1) ce pomeni dejanje v kako rec (em, hineimj n. pr. vrinem, vtisnem itd, 2) kedar pomeni na ah gon: vstanem itd. ...... ,.-... NB. Napactto, da-8i v sedanjib dneti navadno, je pisati „«staja" (aufstand] itd.. ker ta samostalnik prhaja od glagola vstatt (rgori" vstatl, aafstehen). Obljubujem o tej styan enkrat obeimeje pisati. '• "• „Starost ?" ,.Kakih dvajset let star." „Posebni znaki?"— Marjeta poraisli, a policijski uradnik sedi mirno. Meju tem ko njegov pristav te ffect zabiljeiuje, pusti komisar, da mu svinSnik zdrfii vmes prste. MPosebni znaki?" uprasa Se enkrat in ravnotefcefii sviaLoik pade mu na tla. nZdi se mi, daje imel debelo, rdeco zarezo, tako neko brazgotino na desnem sencu." „Kaj je imel ?" popraga komisar, ki je bil preSH-§al nekaj poslednjih besedij. „Debelo, rde6o zarezo, tako neko brazgotino na pravem semi." , „Prav dobro, prav dobro 1" mrmral je uradnik, „a berafieva obleka?"— „Prav fiudna je bila", odgovori kuhariea, „so dobro se nij vedelo, ali je kak „nobel" gospod, ali le ka-kov slnga; imel je 6evlje na nlak." nTo sem tudi jaz videla, potrdi Marjeta." „Dalje, dalje !" MPine, 2rno hhfa je imel, a k temu pa staro, po-no§eno, zvrtano suknjo in star klobuk s§ skritimi okraj- IzpraSevalec bil je svoje delo kon&al, „Morem Vam obljubiti", dejal je vstav§i se stola, „da bo stvar jutn uze dognana."— Izustiv§i to, odpusti tozitetjiee in price. V nogi pak so prehajall njegovi agenti glavno cesto in zdraviliSfino okolico. (Dalje prih.) vi vrsti—znanost, po kojem tudi Sahtna gospoda se-gfc"0—Tedaj, kakor je vidno, imamo aa Primorskem m bodoge nadejati se mnogo u&teljskih mo5it kajti, kakor finwm, tadi v Kopru je §tevilo uciteljskih kandida-tov mnogobrojao.— Tako bode mogoce dospeti narodu do one svrhe, na kateri stojijo nze drngi dajje nego— stoletje,—tako bode napredek in omika pnsvetite v se temne kote; napredek naSega Solstva bode na PrfBior-skem obSen in nase Solstvo bode cvetelo Se drugim de-zelam t lzgled.—PoinoziBog in isti, kateri more!—Ampak varuj nas Bog pred germarizacijo naSih sol; temn semoramo ^ppprotivitKTedni jedoSel nkaz rainisterstva zank in bogoSast-fe, dana zenskem pripravnistvu ne sraejo u&iteljiio profess rji predavati, kateri nijso—poro8eni.—Na GoriSkem sou-jejo nekateri gospodje druStvo, 6egar naloga bode, pod-piiatt vboge kandidatinie tukajSnega acitoljskega wro-da,— Na Sein lega drn&va je baje g. deielm Solaki nadzornik Kiodic. Vrlo dobro ! Smemo biti aadovoljni Primorei z nadzornikora, pri kojem se nresnicijo bese-de nemSkega pesnika Gotheja: „ Jeder, der in aich fthtt, data er etwaa Gutes wixken kann, muss sin Plagegeist sein. Er muss nicht warten bis man ihn rofe........, er mus* sein, wie eine Fiiege, die, Terachencht, die Men-sehen immer wieder von einer andern Seite ani&Ut. -Ta gospod ostane, radi svojega delovanja na Stajerskem solskem polju, tadi me; Stajerci—nepozabljen. •) M. V GorW, 20. okt. — Koder cloTek hodi ? ta?a po slovenskih pokrajinah, po Kranjakem, Primorskem, Stir-ekem i Kuroslem, povsod lehko vidi med lepo rumeno psenieo tudi snetje in skodljivo Ijuliko. Ljulika med alovenskim narodom sploh, je neka moeno spakadrana kaata doraa&h ljudi, ki j<» svoj prirojeni narodni zna-eaj v areu i dusi popolnoraa zaduSila— Tudi med zlato psenieo v na§ej topli Nizzi. je se preeej strupene ljulike, 1,Jul ike spaeenih alovenakih iz-neverjcneev, 0 tiiji." sorraznikih moleimo Tamo po .Trnvuikc' koraka Sesterka otrck, kram-Ijaje med seboj tujo italjanseino. Tekoj za deco sto-pata oce i mati: „sinjor in Sinjora" pogovarjaje se is-totako v mehki itaJjans∋ nikdar ju pa ne slisis erh-niti besede v slovenskera jeziku. Tii ima§ otroke i star-fie slovenskega rodu pred seboj. Nagovori jih pa v do* macem, v njihovem maternem jeziku, lehko bodes pre-cej opazil kako v veliko zadrego si jih apravii; prav bojazljivo i tiiio se jim bo materna beseda raz jezika odkrusila,—in Se to v prav eudni fuze I—KranjsTmi. Sram jih je ocitno pokazati se, da so rodom Slovene*; se bolj sram pa, kadar morajo povedati, da so iz kak-sne kra&ke. vipavske ali goriske vasi doma; da so po-touci kraeSkih stargev. To vam so one spake med postenimi in odlicniini narodnjaki tudi tukaj v lepi Go-rici, po koji svoje noge prepl- tam vze mesec dni. Za-pazil sem med tern easom v Gorici tako spakedra-ne dovenske starse, da v2e svojim dojenekom usilu-jejo italijanscino. Nij cudo, da se otroei takih spaee-nih starsevs vze v mladosti nasrkajo najhnjsega sovraStva do vsega, kar je nam Slovencem Ijubo i sveto; ker ravno pri svojih roditeljih vidijo sovrastvo do slovenskega svojega jezike; soyra§tvo d« po§tenih odlienih slovenskih borite-ljev.^ Nij ?udo, ako so potomei takovih spakedr^nih starser na§i najhujisi sovrazniki in nasprotniki, ki med nasim zatiranim narodom podirajo zlati mir in ruSijo lepo slogo, na vse mogoce naeine. Takovih neznafiaj-nih ljudi—spak veodar ne more noben po§teni clo-vek spostovati; da, tudi tujec ne. Zapazil sem, da je tem ]judem kruhek vse, narod siromasni pa ni6. Te sorte ljudi strasiti in za nos voditi je kaj lehko;ker so ravno—cunjasti duhovi. TeSimo se pa v tem, da kasta spafiencev izgub-Ija svoj teren, in ga bode vedno bolj zgubljavala, koli-kor bolj se bode nas lepi narod pomikal k obcni eivili-zasiji i napredku. Zgubljavale se bodo dalje te spake na§e krvi oaibito tn v Gorici, ker smelo recem, da ravno tukaj je dckaz udlienih delavcev i boriteljev za nas slov, narod. Tukaj veje oni duh med narodniaci (bo> disi kojokoli politicne barve), ki tezi do narodne sloge, do zloznega narodnega delovanja, in vse kaze na to, da se zdruzijo na§i ljudje v eno veliko narodno moe i silo, tujim in domaeim sovrainikom na strah i grozo. )• V to svrho pomozi bog i srefo junaSka! Istina jo in ostane, da kdor hoce svojemu narodu koristiti, bacniti mora od sebe neumno pretirano osob-no zamrzo i sovraStvo zaradi razlienihpoliti6nih mnenj; bacniti mora od s.be svojoglavnost; krotiti mora zivo nalado prevzetnost, ali pa zastarelo fanati5nost; eesto-krat mora podvreci svoje mnenje mnenju druzega, po-sebno ko se vidi, da je berv vse preozka, da bi se dve nasprotni stranki na nji lehko brez nevarnosti ogibali; kdor ho5e na§emu narodu kaj koristiti, pokloniti mu mora svoje duSevne i materjalne moSi ili zrtve, brez naj-maniSega sebiSnega namena.— C r n i v r h - , ) Bea nepncakoTan je entturijazem ktasnega spola za boto solo; marsikawra ucenka je nze odrastla solara;rekli bi skoro, da je znastvo postalo modemo. Pa veqajte g. M.r da U mamkatera g-udenfanja mej letom solo na klin obcsila, lakor 8e je pri dvdi use zdaj zgodilo.-- ¦• \JtGi. »M« ^ T^^ se.mi SIoTenqi na Goriikem dosti aanaaamo na %?L 5?TS* in °? «Je **** moi "» 8V°Jem mcstn; » kai pomaga, ce pa nunirterstvo solo smatra k0t sredstro za germanizaaio. Mo-gote, da mmiBteratvo pri vsem tem ne doseze svojega namena dobro pajs na vsak naSn, da se nstanovljajo mnog^Sole in da nai gosp. nadzormt tazyija toliko delavnosfc in enei^o. Ur«d. Trat 25. oktobra. (hr. dop.) Na§ divan se je po dolgih in eudnih debatah vendar odloLil za vorfo fteko, ki izvira p^ 4V. Kancijanu. Cudno je, da so naSi go-spodje odlofiili se za Siegl-ovo ponudbo, kateri so bili od prvega zafietka jako nasprotni, hoteci na vsak- naciu pripeljati v Tret istrsko reko Bizan,ker seta voda men-da najbolj strinja It lahonsko poliUko. — Mjarsakateri se bo dudil» da je ? Trstu tndi voda politicni predmet. Da, da, pri wis je vse v zveai s politiko, se eelo teleta, bi-ki, voli, o?e€ itd. To?^ se nij indUi, ce se v^asih pn-godi kak .fntennezzo^, Jki prav po tur§ki vladl di§i. — Tako na pr. so bile aeje zarad ^egl-ove ponndbo pra-va ilnstraqja nasih twikih raznttr. Nek g. (Mmbon je namrec ja?no ? seji trdil, da je Siegi za to vodo tirjal s konca aamo 80,00add., da se U>rej 6adi, kako je ta oferta zrastia na 170,000 gold.—Has divan to slisavsi, je ostrmel in vso red odlozil za v dnernik boderao od 20. novembra naprej imeli. List bo, kakor pravi program, liberalen in ustavo-veren. Urednik mu bode neki obskuren sodelovalec sta-rega Fremdenblatta. Od koga bode podporo dobival, nij se znano, a da ne bode nie kaj posebnega, to smemo lehko in z mirno vestjo trditi. Da Slovanov tudi bozal ne bo, to so namjporok Fremdenbiattovi patronje.—* Na Dunaji, 1. novembra. (Izv. dop.) Kakor sem Vam uze brzojavil, je minister kupSijstva v petek raz-vil program 0 novih ieleznicah, ki se imajo zidati na drzavne stroSk<», Vlada jo dolgo odlasala se svojtmi nacrti, napo.sled je je vendar razkrilain sicer menda na obeno zadovoljnost Pnmorcev, posebno Goricanov. V petek Vg 12 je bilo, ko je zaocl minister na svojem prestola govoriti; posianci, ki so se bill razprhali, kakor navadno, v buffet ali koridore, prihrumeli so v pol-nem stevilu v zbornico, in vladala je taka tihota, ka-korsne nijsem vidt1! nikedar mej zborovanjem. Skoro dve uri je Chlumecki govoril in ko je nehal, nijso mu obi-lo ploskali, (le nekateri v sredisci), ampak posianci kakor osupnjeni so se jeli mej sebqj pogovarjati in raz-govarjati, kakor bi ne bili v zbornici. Predsednikjeobi-lokrat pozvenkljal, predno se je vse umirilo. Kakor se euje, ima predelska zelezniea se sedaj mej posianci mnogo sovra&nikov, posebno se pa v tem odlikujejo skrajni levienjaki. Saj uze tedaj, ko je minister le pre-delske zeleznice oraenil, so se mu skoro v obraz sme-jali. Ti bodo gotovo vse poceli, da vladni predlog pa-de in to se jim tem laze posreci, ker tudi levi con trum nij predelski zeleznici, ni6 kaj pravi boter, razen nasega dezelnega ghivarja. Ce pa tudi nijso v zbornici za nas okoliseine prav ugodne, upajmo vendar, da via-det ki si je vedela, veckrat tudi pri nepotrebnih pre.i-iogih, skoro vselej vecino pridobiti, tudi sedaj ne zapu-ste njej vedno udani posianci. Kakor hitro bode nacrt postave sprejet. zaceb se bode tuii zidati. Govorii*a je, da so morda v letosnjem letu in da za prva dela si bode dala vlada dva milijo-oa dovoliti. Koliko je na tern resnicfe, ne vem ; siisal sem pa to iz ust moza, ki je v tej zadevi vselej dobro po-ducen.— Kakor navad 10 na svetnikov dan, se je tudi letos trla mnozica po raznih pokopali§&ih. Lepo, ce tudi mrz-lo vreme je to kaj pospcSevato. Tudi tukajsnji sloven-ski visokosolci spomnili so se enega svojih velicih moz, Kopitarja, ter so mu na grob lep venee polozili. Skoro vsi slovenski vi3okosolei so se tega pohoda udelezili. Slovenski ueonjak pofiiva na Marksovem mivodvoru, t. j. na jugn mesta. Enako cestijo vsako leto ceski student*! Kollarja, ki tudi naistem mirodvoru po^iva.-* Po vefinem dezevji, v katerem bi bili v blatu za-kopani lehko segnili, imamo prav lepo rarzlo vreme. Danes zve6er so prilotavaii uze beli metuljfiki. Belgrad 25. oktobra. (Izv. dop.) Ne zamerite, da Vam nijscm toliko casa niL pisal ; pa saj ste zvedeli o zme&njavi, katera vlada tu.—Denagnja politika v Srbiji je Strenja brez konca in kraja in kako so bo razmotala, ufiila uas bode bodocnost. A to je gotovo, da Srbija da-nes stoji na trdnih nogab in je popolnoma pripravljena za rat, kt mora zafieti, ce ne poprej, prav gotovo na spomlad. Moj tern fcasom pa iraa ustanek v Bosni iz I Srbije vso pooiofi; usta&ke cete se tu zbirnjo, odidejo ! v Bosno in Turke nadlegujejo; vse te operacije so nnslanjajo na Srbijo.—Ustatsi imajo v Srbiji vehkansko stovilo vsakovrstne zivine in fciveza vzelega Turfiinorn, kateri bodo fiez zimo lakote in mraza trpoli. — Mnogo prostooljcev je odi&lo domov, pa zbog toga ne bo n«-hala ustaja, kajti domafiih ftet je vso polno, ki bodo Turke tudi Cez zimo vsaki dan nadlegovalc. Tukaj se le na to dela, da se ustaja drzi cefc zimo.—Da v Bosni nij take organizucije, kakor v Hereegovini, krivo je Cud-no obnaSanjp nekaterih vodjev. -•¦- Pop 2arko je igral 6ndno rolo; siabe namene je imM in hotel je odriniti na Rusko, pa usta&i ga zasafcili in zapiii. Nas je bilo uLe mnogo 1O0O moz v oabac-u; a nnfta ekspedicija razbila se jo na oudni politiki, ali-needino.sti! Nekateri odrinemo jutre od tukaj v GradiSko, kd«r stvar boljSe stoji, fieravno je onkraj Save vse polno turSkih voja-kov ; a nadjamo «e, da bodo tamosnji bosniSki begum zdruzeni z granicari te dni z dobrim uspebom opori-raii, Kadar boste dobiii moje pismo, bomo mi uze po-mikali se proti Berbirn. 'Jsnjaci, vodstvo sprejel. Navsak nadin morase te dni od 1 oLiti. I Alj vstanek na Uni jo ves druge baze, Karadjorgjevife, nekdajni pretendent srbsko krone, oborofcil je tukaj na svoje stroSke 30O do 400 ljudi, med kteremi so bili tudi na§i Kranjci in odSul v Krujino,--tam so se nekaj casa bili Se z uspehom, alj kasneje, kakor Vam bode iz Slovens. Naroda, St. 242 zuano, so bili razkropljeni in od. avst. vojakov nuoro&eni. Zdaj pa vse miruje, Kara-djorgjevifi je v Befi odSol, da bi tain oro^je i!t.d. pos-kerbel, alj znano So ni. kodaj pride nazaj. Nasi us-taSi so pa, kakor razkropijene ovee, okoli potepajo in na organizacijo fiakajo. Tukajgni odbor se za to zaifa-vo malo ali pa ni6 ne briga. V resnici, ako bi 61ovok par tisocakov imel, v kratkem tasu bi se opot kaj fitra-sit pocelo, a od nikjer nie, od nobene strani niii, - kaj pa je pofceti ? ! Nagi ustafii komaj oakajo, da bi se opet mafi&ovali, ali kaj hoftemo, progauja nas fie vreme. Kakor pa na „[Jni" sploh Turska stoji, in kakor sam vidim, s 500 do 000 ljudmi gredoTurciodNovega do Staro Gradiske v kuzji rog. Jaz mislim, da se bodo na vsak nacin stvar zopet organizirala. Tofcko je brez poraofii od zu-naj, in skoruj nemogoco; a kam gredo novei z Avstri-je, Rusije, Italije in Anglije ? V Horcogovino, kaj ? KakSon je stan bosniskih ustagev, naj so razvidi iz po-ziva, kateivgtt je odbor izdal: „Nok propadne civiliza-cija, in sav moral dosedanji, ako vefi niosu naueili lju-di, da bi v ovakoj u^asnoi nevolji, braci bratski vpo-mofi pritoftu, da potlafiono sugnodjano narodno i liud-sko spasava,ju. Neka propadne i samo innogobrojno slov» jenstvo, prod sobstvenim stidom svojim, ako i ovoj zgod-mj priliei usled toliko prolivono krvi mufioniske nepo-mogne brat-i svojoj stresti sa sebe to&tci jaram turski." Pod Kozarom in Matajieoiu 20jl0,75. Udbor bosanSkih ustagev v Krajini." h tega jo razvidno, da bosanski ustanak je strais-na zadeva, da je nasledek obupa. Upajmo pak, 6e se tudi dosedaj Se nij tukaj ni bovni iu u6itelji,zarotniki hocejo pobiti vse Turke; blizo Filipopja je bil uze boj z ustaSi. TurSka vlada je dala zapreti L00 odlicnih Bulgarov, ki so na sumu, da so .zapleteni v zaroto. Turki imajo tedaj zadosti posla povsod.— I 0 Bosni porotao v dopisu iz Belgrada. I Nemski cesar se je vrnil iz Italije in je do- I Sel v Berolin. Velikanske slavnosti so bile v I Milanu in sopet je dezevalo polno redov italijauskih in nemSkih. Vendar pa je dezevno vreme nadlego-valo. Pri vsaki priliki povdarjala, se je oska zveza mej NemSko in Italijo in obisk je imel vse zname-nja demoustracije proti Vatikanu in Franciji. I Katolisko drustvo iz Rima je poslalo nemSke- I mu cesarju udreso, v kateri prosi za svobodo cerkve. Nij slaba ta. Razne vesti. | (KouiiikaeijM.) nSo5e" 43 in 44 St. ste bili v;a- plenjeni, prva zarad dopisa iz Tomina, ki je grajal nekatere tominske uradnike, druga pa zarad uvodnega dianka »Avstrija in Federal izem." Zarad obeh konfiska-cij napovedali smo obravnavo. Na posebno proSnjo do-volilo nam je si. c. k. drzavno pradniStvo, da sinerao dati na svitlo dunes drugi natis brez zapljenjenega uvo- : dnega ftanka, katewgft je poiicija zapc6atila. Iz Kostajnice na bosniski meji 30. oktobra 1875. (Izv. dop.) Sloznosti in edino&ti nij, Bogu bodi potoze no, se nikoli bilo mej Slovani in tudi jo ne bo, fie Slo-vanov ne bode zelezna roka. kakor se je to zgodilo na Nemskem, se silo zedinila.—Srbi so sicer brabri ljudjo, a v Ijudskih krogib srbskih nij Se prodrla vzvi§ena ide-ja jugoslovanstva.—V Kostajnici je gnjezdo Turkofilov, veSdel srbskih trgoveev; ti ljudje se ne brigajo prav ni5 za ubogo rajo in ni v nedeljo po noci okoli 11. ure je po- forelo pramozenje Baksovo in Perfiljevo v Senozedah. p prav kratkem 6asu je bilo ognjn zrtvanih 14 poses-tev, hi§, skednjev in hlevov. NesreSneii so bili le de-loma zavarovani.—To nezaslisano hudobijo delajo, ka-kor se opravifieno sumi, pono5ni ni5vredni potepnhi ; vender jih pravica se vedno brez nspeha i§5e.- - (Madslje «o dart»vnli x« HereesoTinake alrote.) V M i r n i 'sta nabrala vrla rodoljuba gg. F e r-1 e t i 6 in B e 11 r a m slede^e darove: Anton Ferletic 1 gl., Ivan Stanta 10 s., Marija Ferletid 20 s., Janez Ferletic 50 s., Janez Kogoj 10 a., Anton Kaveic 20 s.; Jauez Zigon 10 s., Angel Fage-nel 10 s., Janez Rebek 10 s., Janez Nemic 10s.} Cve-tero njih v kercmi 20 s., Gregor Stanta 5 s.„ Maria Zigon .5 8., Katra Devetak 5 s, Franca Stanta 5 s Jernej Franceskin 4 a, V.uo Sandrin 5 a., Janez Zigon 10 e., Fraoca Devetak 10 s., Jozef MarusiS 8 s., Peter Devetak 20 'b., Jauez Paulin 20 s.. Anton Ferie-tid 20 b.-, Franc Zigon 20 s., Vinko Faganel 1 gl., Janez Ursic-Orebovlje 10 s., Anton Kovacid 40 s., Jo-2ef Mosetid 10 s.? Jozef Mosetic 10 s., Maria Pelicon 20 s., Janez Binik 10 s., Vioko BratkoviL 10 s., Anton .DrufaSgl., Josip Beltram 1 gl., LeopoldaHauzner 1 gl., Alojza Janeza Faganel 1 gl., Anton Palo (postar.) 1 gl.. Josip Pahor 10 s., Andrej Ferletid 10., Stefan Ciak 10 s., Anton Frattdulic" 40 s, Janez Pahor 10 s., Anton Mer-molja 50 s, Jozefa Tribu§on 50 B.f Jozef Snligoj 30 s., Miha Saksida 40 s., Franc Ferlat 40 s., Anton Moze-ti6 %0 s., Jozef Pelicon 20 a., Jozef Zigon 10 s., Andrej Male 10 s., Franc Pelicon 30 s., Jauez Cotifi 50 sM Andrej Batistid 10 s., Amalija Tribuaon 50 s., Andrej Paulina 20 s., Franc Pipan 40 s.t Janez Spacapan 10s., Ena oseba 1 gl, Janez Klaucic I gl, otefa-. Xanut 20 s., Stefan Batisti6 20 s., JoJef Floreuin 40 s.. Miha Pahor 1 gl., Miha Sinigoj 50 s., Jo2ef Tomsi6 1 gl.f Andrej Fradolic 20 sM Katarina Spacapan 30 s., Jo2ef Jakiij 40 s., Anton Sm?goj 1 gl. Aeidrej Marusie 20 s., Enrik Vuk 20 s., Miha Spacapan 10 s., Franc Mozetic 10 s., Andrej Busian 20 s., Miha MozeliS-Otoka 1 gl., Janez PaoletiS 20 a, Janez Hauler 1 gl Fibp Urdih 20 a., Ferdinand Vodopivec 60 s.f SreLko C»rii v sre-bru 1 gl, Skupej 3^ gW. 97. V Volikera Kepntm na Rrasn. Zbirka |unanstva 10 gold. 38,6., Filip Mustek 60 s., Amalija Zustek 40 a., Marija Zgui 40 s., Andrej Tendic 40 s„ skupaj 12 gold. 13 s. VAjdovscini. Dru§tvo wSloga" d gold., A. Casagrande 2 gold.; skupaj 10 gold. — Nauufc Joief v Standrezu 1 gold. (Xadaje poiii. navaati.) Vsled postopanja mi-nisterstva proti Poljakom dal je poljski minister Zem-jalkovsky svoio domissijo; a cesar jo nij sprejel. Poljski listi zahtevajo, naj Poljaki zapuste drz. zbor. V drfc. zboru je bila zadnja dni obravnava o zendarmerij-ski postavi, zendarmarija pride namree pod ministers-tvo za d«*z. brarabo in ne bode vee pod ministersfcvora prava, kakor je bila dozdaj. NemSki cesar je te dni odprl nem§ki parlament. GrSko ima uze sopet novo rainisterstvo.—Faliral je Strousberg, eden najvecih obrtnikov, ki je inn*! fabrike v Avstriji, na Nemskem in na Buskem. Pri-manjkuje nekda 15 do 30 milj. To bo zopet nkrahu. (Kadnje veatl Is juojitalovanabcira boffi^n} 1800 Tnrkov iz Berane je raarSiralo proti usta§em; a nstaSi so turlko vcjsko premagali in pobili okolo 150 Turkov, na kar so Tnrki sopet bezali v Berane; ustaSi so zgubili 20 mols, mcj katerimi je tudi moeno ranjen srbski pisatelj Milutin Bogovic. Ustali so pod vodstvom Lazarja So5iea 30. pret. m. naskocili Turlko trdnjavo Bezni v Pivi ter jo vzeli. Vjeli so ustali 6ez 50 Turkov in dobili so tudi mnogo ziveza in orolja. 28, pret. meseca pa sti dve moeni turski koloni hoteli (okolo ; 3000 moi) pomikati se proti trdnjavi Nik§ifi, da bi v j to trdnjavo vrgli potrebnega ziveza; a od one strani \ kristjacski usta§i. od druge pa la^ni turski prebtvalei onega kraja napadli so tur.ske vojake od mnogih strani | ter jih razkropili na vse strani in jim vzeli ves li-veL. Pomenljtvo je to, da so zaeeli uze sami Mohame-danci napadati tur§ko vojsko. Na Srbski meji so bili uze zopet pri Aleksinaca boji mej srbsko in twrSko re-gularno vojsko. Konzuli evropskib velevlasti sobajespo- j rogili vladam, da porta ne more ve§ zaduliti; ne po- ! miriti ustaje in da torej ne bo §Io brez intervencije velevlasti. Euski vl^ !ni organ pa je te dni prinebel ela-nek, ki povdarja najveSe simpatije ruske vlade za Jugo-slovane in v katerem je nedvoniljivo izra^ono rnsko po-sredovanje v interessu Bosnjakov in Hercegovineev, da namree postanejo svobodni. Sopet od druge strani se slisi, da ruski poslanee v v>arigradu Ignatief bode v kratkem snel krinko raz obraza in porti, ki jo zdaj brez vsacega prijatelja, diktiral odstop Bosne in Herce-govine— Kuska vladav nekda namerava Bosno dati Sr-biji, Hercegovino pa Crnigori' Kaj pa Avstrija ? o kateri se govori, da bode to spomlad marsirala v Bosno. Srbsko skupeino je knez Milan odgodil za 4 tedne, to je do 30. okt. Pred zakljuckom je skupcina napravila adresso na kneza, v kateri tirja vojsko s Turki; s poeet-ka knez cij hotel sprejeti adresse, ampak ministerstvo je menda tirjalo. da jo sprejme in to je znamnje, da je odslej vojska s Turcinom le se praganje L-asa. Ob enem je skupSina tudi dovolila za vojno potrebni kr^dit. Vse torej kaze, da se blizamo odlocilnim cinom. V Herce-govini ne morejo Turki uze prav niS opraviti, povsod so tepeni in mej njimi so zaSele uze nude bolezni, po-sebno erne koze, zivina tudi erka in turska vojska trpi glada in mraza. _________ Dolznilte xadnjid Gpominjamo, da pladajo do I ^ no naro^nin*, ker drog^ade jih bomo prijavilf. Dne 16. novembra t. 1. ob 9. uri prec ^ bo v Oseku javna drazba za podvzetje zidanja nove-ga farovza, katero delo je cenjeno 5541 gl. 52 kr. 86 sluzbami ali robotami vred. Obris in pogoji so razvidni na domti podpisa-nega v Oseku. Ponudbeniki bodo morali pred dra2bo polo&ti postavno varscino. Stavbeni odsek za zidanje farov2a y Oseku dne 4. novembra 1875. NaSelnik JOSIP FAGANEL St. 594 Razpis uciteljskih sluzeb. V §olskem okraju goriSke okolice razpisujeti se sluzbi in sicer: nadufiiteljska ? Eamn-jahinneiteljskavPeumi, obe v oMi-nah III. vers te. Dokodki tek sluzeb so dolofieni y §: 22, 30, 32 in 33 dezelne solske postave 10. marcija 1870. Prosilc; naj vlozijo pro§uje prevideue I doka-zom u^iteljske spo^obnosti in dosedanjega sluzbovan-ja dalje do 10. deeembra t. 1. pri doticnib krajnih Sol. svetih. Prosilci, ki ne sluiijo v tem okraju, naj vlozijo proSnje po njim predpostavljenih 5olskih oblastih. O.K. ohrajni Sol svet. v Gorki dne 2$ oktobra W5. Sluzba obeinskega tajnika [je spraznje*na pri tukajsnemu obCinskemu] aradu s plago lutnih 500 f, ter prostimj ptauovanjem. Prosilci naj svoje dotifine. proSnje s Wokazi-da so zmozni slovenskega in nemg-|kega jezika v spisu in v govoru — ulolel tukajsni ob5inski pisarnici do koncaj Jnovembra t. 1. DotitSnenm tajnika je na voljo danol ukajSui pisarni gosp. odvetnika D.or| !fQ)celli-ja si v prostih urah §e kaj pose-|baj prislnziti. Olavurstvo KrSke obftine dne 28.] lOktobra 1875. W. Heifer, fapan, Tomaz Rosenberger naznanja sloveskemu ob6inst?u, da je sopet odprl „Restavcijo „AU' EuropaM na Travniku ter izroSil nje vodstvo Antonu Mainardi-ju, dozdaj odgovornemu natakarju pri Marzini-ju. Y tej novoodprti restavraciji se bode tocilo samo najboljse mardno pivo (Export Marzen), izvrstna domaca, vipavska in Furlanska vina in postrezalo se bode gostom. z izglednimi porcijaini okmnih jedi—in vse to po najnizji ceni.— Vsako nedeljo in vsak pramifc bode v glavni, veliki dvorani godba. Obiskujte prid-no .Evropo", dobro indober kup boate'jeli, pi-li in zabavali se.— S I, novembrom prevzame podpisani ros-tavracijo pri Skrbel bode za izvrstno jed in pija<5o, tocno postre2bo po najnizji ceni.— Priporoca se torej slo?enskemu ob-^instvn, da ga obiskuje.— Emit Mandler. ---------:—:—y Podpisani naznanja slavnemu oMmstvu, da je odprl krojasko delalnico v Solkanu in da se bo potrudil ^. naroCnike postreCi dobro in prav doberkup. MABTIN POBERAJ Odgojlteljica (gonveranta), ki zna nemsko, francosko, italijansko in slovensko, 2eii priti v eno gosposko biso. Oferie sprejema „Anoncen-Bureau F. Milller, v Ljubljani. nB>jarmaLf4* 3nu«^-i;Jlai. Lastnik: VIKTOR DOLENEC. Izdavatelj in za nredniStvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTINOlC. — T;skar: PATERNOLLI v Goricl