Kamniški (jBČAN St. 17 44. leto Kamnik, 8. septembra 2005 Šolarji, pozdravljeni! KAMNIK BO KONEC TEDNA V ZNAMENJU NARODNIH NOŠ, PLESOV, PESMI... Pred tednom dni so se po dobrih dveh mesecih brezskrbnih počitnic (vsaj za večino) ponovno odprle vrata hramov učenosti. Za 235 otrok v naši občini je 1. september pomenil prvo srečanje s šolo. Na poti vanjo in iz nje so jih pospremili starši, pa tudi babice in dedki, saj je za »prvčke«, ki zdaj s komaj šestimi leti stopajo v šolo, to poseben dan, poln radovednosti in pričakovanja. V teh dneh so šolske poti polne še vedno razigranih šolarjev, ki so med počitnicami nekako pozabili na prometne predpise ali pa si jih brezskrbno razlagajo kar po svoje, zato moramo poleg številnih policistov, gasilcev in drugih prostovoljcev za njihovo varnost poskrbeti vsi udeleženci v prometu. Naj bo šolsko leto 2005/2006 za vse šolarje in študente varno, srečno in uspešno! Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Konec tega tedna bodo naše mesto pod vznožjem planin obarvale prireditve iz res pestrega programa že 35. Dnevov narodnih noš s poudarkom na zgodovinskem pregledu noš, plesov, pesmi in raznolikosti oblačilne kulture na Slovenskem. letošnji praznik narodnih noš pa bo zaznamovala tudi vrsta spremljajočih dogodkov, med katerimi velja poudariti razstavo gorenjske obrti in podjetništva ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Kamnik, slovesno odprtje apartmajskega naselja v Termah Snovik, odprtje sodobnega kegljišča in zaključek del pri prenovi Trga svobode. Prireditev Dnevi narodnih noš je bila od svojega rojstva leta 1966, ko je takratno Turistično društvo Kamnik pripravilo prvi Dan narodne noše, deležna sprememb in tudi nekajletnih premorov. Vendar pa se je ob vedno množičnejši udeležbi, tako sodelujočih kot obiskovalcev, zasidrala kot pravi praznik ljubiteljev narodnih noš in ena največjih tradicionalnih prireditev v Sloveniji. Dnevi narodnih noš so tako priložnost, da spoznavamo preteklost, tradicijo, ki se prepleta s sedanjostjo. Več o letošnji prireditvi s programom na 2. strani. Dupllški gasilci slavili 80-letnico Ob jubileju sodobno gasilsko vozilo Dragi učenci, spoštovani ravnatelji, profesorji, učitelji in drugi šolski delavci! Ponovno ste polni pričakovanja nekateri prvič, drugi pa znova sedli v šolske klopi, da bi v stiku z učitelji iz. številnih novih spoznanj stkali novo, drugačno preprogo. Želel hi si, da hi hila to takšne vrste preproga, kot tista iz pravljic, saj veste - leteča preproga, ki hi vas ponesla v svet prostranih pokrajin in širnih obzorij, kjer ni nič nemogoče. Ker pa se do spoznanj, zlasti globokih in pomembnih, ne pride kar tako, mora hiti sožitje vas in vaših učiteljev obojim v veselje in izziv. Šola naj bo v prvi vrsti kraj, kjer se boste počutili varne in sprejete. Kjer bo stiska razumljena in oh topli človeškosti, ki jo zmorete, razrahljana. To naj ho prostor pristne vzajemnosti, kjer si vedoželjnost, iskrivost, samozavest in rahločutno odzivanje na drugega - bližnjega, podajajo roko. Vi - učenci in učitelji, z vsemi, ki se trudijo pričarati vam lep in zanimiv šolski dan - gradite šolo od znotraj, iz vaših src in novih in novih idej. Želim si, da bi iz naših šol stopili vzravnano, z občutkom, da ste razvijali svoje potenciale, avtonomnost in iniciativnost. Srečno! ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Zadnjo avgustovsko soboto so se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Duplica s prijatelji iz okoliških gasilskih društev zbrali ob praznovanju 8(>-letnice svojega delovanja. Čeprav so nameravali ta jubilej obeležiti tudi s tradicionalno gasilsko veselico, jim je zaradi slabega vremena uspelo spravili pod streho le slavnostni del s prevzemom novega gasilskega vozila s cisterno, ki za dupliške gasilce in za celotno občino pomeni veliko pridobitev. Več na e, glavno dogajanje pa so pri vrsto dekoracij dodobra zazna movala slovensko keramično ustvarjanje, na trgu pa se že dolgo let ohranja po zaslugi podjetja ETI Svit Kamnik, ki kot naslednik Konškove delavnice velja za pravili pred dnevi, ko so predstavili kratko monografijo, zaključili akcijo iskanja najstarejše kamniške kerarm ke in odprli razstavo v Galeriji Pika, ki je na ogled do 25. septembra. Več na 2. strani \ m mg wcommxhHH HldLKLG/i 0LJ/4 tinost plačila na obrok« Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.ii TEČAJI TUJIH JEZIKOV Vpis do 21. septembra Začetek tečajev 26. septembra vin i\mnm DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, tel.: 01/724-30-89, 041/616-001, faks: 01 /721 -91 -67, www.poliglot.si SALON POHIŠTVA dabor Kamnik, Kranjska 3a • SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE, OTROŠKE SOBE • TALNE OBLOGE, SEDEŽNE GARNITURE, SVETILA, POSTELJNO PERILO ... • PRODAJA EKSPONATOV PO ZNATNO NIŽJIH CENAH DO 15% GOTOVINSKI POPUST KREDIT DO 24 MESECEV - ob predložitvi bančne kartice • BREZPLAČNA MONTAŽA KUHINJ SVEA IN PROGRAMA ALPLES . • DOSTAVA DO 20 km BREZPLAČNO 051/399-577 01/831-04-81 8. septembra 2005 PRED DNEVI NARODNIH NOŠ Kamniški OBČAN kamnlk 2005 DNEVI NARODNIH NOS 2005 Program prireditev Četrtek, 8. september ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave narodnih noš (JSKD RS; FS Javornik - Jesenice) Razstava bo odprta do 30 septembra 2005, vsak dan od 10. do 12 in od 16 do 19 ure, ob nedeljah od 10. do 12 ure. Vstop prost. Petek, 9. september ob 9. uri Glavni trg, Maistrova ulica Začetek sejemske prodaje ob 18. uri Trg svobode Odprtje prenovljenega Trga svobode, nastop Društvo ljubiteljev harmonike Godič ob 19. uri Glavni trg Folklorna skupina Kočani, Makedonija ob 21. uri Zabavni program s skupino Mambo Kings Sobota, 10. september ob 9. uri Glavni trg, Maistrova ulica Začetek sejemske prodaje od 10.-19. ure Šutna Sejem domače obrti ob 10. uri Glavni trg Godba Vodice ob 11. uri Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda ob 12. uri Nastop Dua Evropa ob 18. uri Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, Ljudske pevke Predice ob 19. uri Akademska folklorna skupina Ozara Kranj ob 20. uri Modna revija tekstilne sekcije obrtne zbornice Kamnik ob 21. uri Zabavni program z ansamblom Viharnik Nedelja, 11. september ob 9. uri Glavni trg, Maistrova ulica Začetek sejemske prodaje od 10.-19. ure Šutna Sejem domače obrti ob 10. uri Glavni trg Promenadni koncert - Mestna godba Kamnik ob 11. uri Nastop Mladinske folklorne skupine Bistrica ob Dravi ob 11.30 Nastop Folklorne skupine Kočani - Makedonija Ob 12. uri Nastop Folklorne skupine Alpenverein Trofaiach - Avstrija ob 15. uri Tradicionalna povorka narodnih noš po starem delu Kamnika (Zaprice-šutna-Glavni trg- Graben-Fužine) ob 16. uri Zabavni program s Slovenskimi muzikanti Spremljajoči program: Četrtek, 8. september Terme Snovik Četrtek, 8. september Ob 19. uri-Galerija Pika Petek, 9. september Ob 16. uri-Dom kulture Kamnik Petek, 9. september Ob 17. uni - Cankarjeva cesta Sobota, 10. septembra Od 14. do 18. ure Dom kulture Kamnik Sobota, 10. september Igrišče Golf Arboretum Volčji Potok Sobota, 10. september Ob 14. uri Stadion Prijateljstva Mekinje Nedelja, 11. september Od 9. do 18. ure Petek, 9. - nedelja 11. sept. Od 9. do 19. ure Dvorišče OŠ 27. julij, Kamnik Petek, 9. - nedelja 11. sept. Vrt Kavarne Veronika Svečana otvoritev apartmajskega naselja Terme Snovik Otvoritev filatelistične razstave Odprtie razstave obrti in podjetništva Otvoritev kegljišča Kamnik Frizerska delavnica sekcije frizerjev Območna obrtna zbornica Kamnik (brezplačno striženje, barvanje, make-up, 6. Turnir občine Kamnik v golfu Pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije tekmovanje za Pokal Kamnika Razstava koz in ovac Organizacija: Kozjerejsko društvo Kamnik Razstava malih živali Organizator: Društvo gojiteljev malih živali Kamnik - Domžale - Mengeš Ansambel Tonija Tuhinjskega 150 LET KAMNIŠKE KERAMIKE Letos mineva 150 let, odkar je Florijan Konšek v Kamniku ustanovil keramično delavnico, katere tradicija se je skozi različna obdobja vzponov in padcev ohranila vse do danes. Kamniška keramika, daleč naokoli najbolj prepoznavna po svoji znameniti majoliki, je z leti z inovativnimi tehničnimi postopki in vrsto dekoracij dodobra zaznamovala slovensko keramično ustvarjanje, na trgu pa se že dolgo let ohranja po zaslugi podjetja ETI Svit Kamnik, ki kot naslednik Konškove delavnice velja za drugo najstarejšo tovarno keramike na Slovenskem. Visokemu jubileju so v podjetju ETI Svit nekaj pozornosti namenili že spomladi, ko so manjšo priložnostno razstavo postavili v pritličju občinske stavbe, glavno dogajanje pa so pripravili pred dnevi, ko so predstavili kratko monografijo, zaključili akcijo iskanja najstarejše kamniške keramike in odprli razstavo v Galeriji Pika. Kljub veselju ob visokem jubileju pa je bilo na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave -udeležili so se je tudi župan Tone Smolnikar, nekdanji delavci ETI Svita, dr. Niko Sadnikar in drugi, čutiti tudi nekaj skrbi. »Izkoristiti skušamo vse možnosti, ki se nam ponudijo, da bi preživeli. Imamo mojstre, ki znajo z lastnimi rokami, glino, vodo in barvami ustvariti unikatne izdelke, a kaj, ko teh stvari nihče več ne zna ceniti,« je težave današnje keramične obrti v Kamniku na kratko povzel direktor ETI Svita Jože Vahtar in dodal, da se bo potrebno drugače organizirati. Zelo zgovoren je namreč podatek, da slikarka majoliko riše približno štiri ure, zanjo pa iztržijo največ deset tisočakov. Vsi v podjetju si zato ves čas prizadevajo, da bi navdušili Slovence za nakup teh ročnih izdelkov, kar pa je v obdobju masovne kitajske keramike vse prej kot lahko delo. Direktor Vahtar je zagotovil, da so kljub težkim tržnim razmeram tudi letos zelo aktivni. Poleg množice novih izdelkov so se posvetili tudi turističnim spominkom. Že lansko leto je vizitka z majoliko dobila prvo nagrado Turistične zveze Slovenije, z letošnjim septembrom pa so začeli izdelovati še en spominek - keramično pisalo, kopijo lesenega pisala za velikopla-ninske trniče. Župan Tone Smolnikar je delavcem podjetja v imenu občine izrekel zahvalo za ta neprestani boj, hkrati pa izrazil prepričanje o številnih možnostih kamniškega turizma, med katerimi bo svoj prostor tudi v prihodnje zagotovo našla majolika. Ideja p takšnem praznovanju jubileja se je delavcem ETI Svita porodila spomladi. »Ker je to spoštovanja vredna obletnica, smo se odločili, da jo obeležimo z izdajo monografije in razstavo,« je zbranim povedala Irena Radej, avtorica teksta in koordinatorka projekta, ki je v keramiki zaposlena že polnih 27 let. Jože Vahtar in drugi sodelavci ETI Svita, skupaj z gostiteljema Jelko in Igorjem Pokornom. »Keramična obrt je vsa ta leta preživela zaradi mnogih entuziastov in vseh tistih, ki smo zaljubljeni v keramiko, zato bo kljub težavam tako tudi v prihodnje,« so prepričani izdelovalci kamniške keramike. KAMNIK BO KONEC TEDNA V ZNAMENJU NARODNIH NOŠ, PLESOV, PESMI... Konec tega tedna bodo naše mesto pod vznožjem planin obarvale prireditve iz res pestrega programa že 35. Dnevov narodnih noš s poudarkom na zgodovinskem pregledu noš, plesov, pesmi in raznolikosti oblačilne kulture na Slovenskem. Prireditev Dnevi narodnih noš je bila od svojega rojstva leta 1966, ko je takratno Turistično društvo Kamnik pripravilo prvi Dan narodne noše, deležna sprememb in tudi nekajletnih premorov. Vendar pa se je ob vedno množičnejši udeležbi, tako sodelujočih kot obiskovalcev, zasidrala kot pravi praznik ljubiteljev narodnih noš in ena največjih tradicionalnih prireditev v Sloveniji. Med zanimivosti letošnje prireditve, vredne posebne pozor- nosti, vsekakor sodi že danes zvečer odprta razstava z naslovom Od obleke do preobleke -od noše do kostuma v Galeriji Veronika, ki prikazuje razvoj oblačilne kulture. Kot je na tiskovni konferenci povedal župan Tone Smolnikar, bo dogajanje zaznamovala vrsta spremljajočih prireditev, ki se bodo začele z današnjim slovesnim odprtjem zgrajenega apartmajskega naselja v Termah Snovik. Direktor Term Snovik Ivan Hribar je ob tem z zadovoljstvom povedal, da so od konca junija, ko so zaključili prvo fazo apartmajskega naselja, kljub muhastemu vremenu imeli lep obisk, saj so zabeležili 2000 nočitev. Uvod v dogajanja letošnjih dnevov narodnih noš bo pomeni- kamniSki OllČAN - Izdajatelj Histrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo ^uspot.lin|M\a občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (»lavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83 19860, e-mail: sasa.nie|ac<*siol.net t'radne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od H. do 12. in od 13 do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 8. 9. 2005. lo tudi jutrišnje odprtje pravkar prenovljenega Trga svobode. V njegovo prenovo je občina Kamnik v zadnjih dveh letih vložila kar 50 milijonov tolarjev, zaključene pa so tudi projektne rešitve za ureditev Malograjskega pobočja s stolpom, za kar bo občina skušala pridobiti investitorja. Ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Kamnik bo v petek v Domu kulture odprta razstava obrti in podjetništva Gorenjske. Predstavilo se bo 150 razstavljavcev iz vseh območnih obrtnih zbornic: Kamnika, Domžal, Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Kot je povedal predsednik OOZ Kamnik Emil Grzinčič, namenjajo poseben poudarek domači obrti. Seveda bo ob praznovanju kamniških in komendskih obrtnikov tudi slavnostna akademija s kulturnim programom in podelitvijo plaket zaslužnim članom. V petek bomo priča tudi prvim lučajem na novem, težko pričakovanem kegljišču v Mekinjah, za katerega sta, po besedah podpredsednika Kegljaškega kluba Kamnik Francija Spruka, Občina Kamnik in Kegljaški klub Kamnik skupaj s sponzorji zagotovila 160 milijonov tolarjev. Sodobno šest stez-no kegljišče bo po osemletni prekinitvi kegljanja v Kamniku prav gotovo zanimiva pridobitev tako za tekmovalni kot rekreativni šport. Kot je povedal Miran Jereb, v.d. direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, bosta petek in sobota namenjena predvsem zabavnemu delu in predstavitvi folklornega izročila, osrednja prireditev pa bo prav gotovo nedeljska povorka s preko 1500 prijavljenimi v treh sklopih: etno del, stanovski del, v katerem bodo predstavljene stanovske noše (dimnikarji, starosvetni smučarji...) in najbolj množični turistični del. Izpostavil je še sejem domače obrti na Šutni. V treh dneh, od petka do nedelje, se bodo na prizoriščih na Šutni, Glavnem trgu in drugod zvrstile številne prireditve, nastopi domačih in tujih folklornih skupin, narodnih in zabavnih glasbenih skupin, harmonikarjev, godb, ljudskih pevk, kar je razvidno tudi iz programa, objavljenega na tej strani. Upajmo, da bo organizatorjem in obiskovalcem, ki vsako leto radi pridejo v naše mesto, vreme stalo ob strani, kljub nekoliko kislim obetom... SAŠA MEJAČ Na razstavi v Galeriji Pika si je moč ogledati tako stare kot tudi najnovejše izdelke kamniške keramike. V tanki knjižici z naslovom I50 let kamniške keramike je predstavljena kratka zgodovina te obrti in spomini Marice Ftiear, ki se je v keramiki zaposlila pred petdesetimi leti in s svojim delom odločilno vplivala zlasti na poslikavo kamniških keramičnih izdelkov. Takole je med drugim zapisala: »Ko sem leta 1956 nastopila službo slikarke v Keramično-kemični industriji v Kamniku, je v dekorativnem oddelku slikalo pet delavcev. Ti so bili priučeni v glavnem za poslikavo skodelic z.a belo kavo, čaj in male posodice fddjani' so jim rekli, za črno, turško kavo. Posebej, oddeljena v kotu, pa sla vsak pri svoji mizi poslikavala majolike Srečko Vojska in pl. Liza Rech-bach, nekoč gospodama gradu Zapri-ee. Motivi na takratnih majolikah so bili cvetje na manjših in na večjih dvoglavi orel Adler ali nekakšna krona, včasih tudi ljubljanski z/naj na stolpu, še redkeje kamniški grb. Osrednji motivi so bili brez. okvirja.« m Zelo zanimiv je tudi njen zapis o nacionalizaciji tovarne in Rudolfu Sehnablu, sinu keramika Blaža Schnabla iz Kamnika, ki jc podjetje od očeta prcv/cl leta. »Rudolf Schnabl, lastnik tovarne, je v svoji firmi lahko ostal kot delavec, dokler niso odgovorni začeli s pro-tZ i 'odi t jo eleklrokera-mike. Rudolf je pripravljal glazuro z.a dekorativne izdelke, a recepture zanjo ni nikomur izdal. Na okencu v delavnici je poleg tehtnice z. dvema skledama hranil kamne raznih velikosti, ki si jih je predhodno stehtal in zapomnil: Te surovine za toliko kamnov, drugo za teža drugih kamnov. Njegova glazura je bila brez razpok. Ko pa je moral prenehati z delom, je zmetal kamne v Žajspoh in nihče ni znal sestaviti glazure za glino, ki seje takrat uporabljala. Leta in leta smo imeli težave z. razpokanjem glazure.« Veliko spominov, vezanih na kamniško keramiko, ima tudi dr. Ni- Najstarejši kos kamniške keramike je krožnik z letnico 1897, ki gaje izdelal Blaž Sehnahl. Lastnica Marjana Ogrine in njena mama Marija Jere-tina iz Smarce, sta nanj zelo ponosni. ko Sadnikar. »Rudolf Schnabl je po prvi svetovni vojni padel v veliko krizo, kar se tiče produkcije svojih izdelkov, saj so v takratno Jugoslavijo porcelan začeli masovno uvažati Cehi in Schnabl svojih izdelkov ni mogel več prodati. Nekdaj so njegove krožnike kupovali celo Re/.i-jani, v tem obdobju pa se jc moral preusmeriti. Prišel jc do mojega očeta, ker se je la spoznal na umetnost, Marica Ftičar se je v keramiki zaposlila pred 50 leti. V knjižici ob 150-Ictnici je zapisala: »Stric (iiistcl, ki je tako ljubil majolike inje videl, kako je bil večkrat ogrožen obstoj dekorativnega oddelka, meje malo pred odhodom za zmeraj prosil: 'Marija, obljubite mi, da ne boste pustili, da bi se izdelava majolik opustila!' Obljubila sem. Iz srca. Dokler bom v službi pri mojih dragih majolikah. Enaintrideset let in pol.« in ga vprašal za nasvet. Oče mu jc res dal nekaj idej in lako sta začela sodelovati - Schnabl je začel izdelovali majhno figuraliko. Ideja mojega očeta je bil majhen kropivček z golobom in majhna figura Napoleona, ki jo je oče dobil na svetovni ni/slavi v Parizu. Vse to jc Schnabl začel kopirali in prodajali,« je povedal Sadnikar, ki v svoji zbirki poleg omenjenih dveh predmetov hrani še glavo nune, ki se jc ludi znašla med izdelki, ki jih je Schnabl prodajal kot svojo figuraliko. Monografija pa je samo del letošnjega praznovanja ob visoki obletnici. Velik poudarek so namenili ttidi razstavi in posebni akciji, ki so jo pripravili v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom. »V akciji smo iskali najstarejšo kamniško majoliko ali drug keramični izdelek. Prijavilo se jc 108 ljudi, a smo morali 39 udeležencev zavrnili, ker niso imeli naših izdelkov. Od preostalih 44 prijavljenih jc nalo le 33 lastnikov dobilo certifikate - skupno smo jih pmlclili 74 za različne izdelke.« jc namen in potek akcije, v kateri so sodelovali skupaj z Narodnim muzejem Slovenije, predstavila Irena Radej. Vse izdelke je natančno pregledala in ocenila kustosi nja Mateja Kos. »Projekt zbiranja in razstavljanja najstarejših ohranjenih kosov kamniške keramike jc društvo Pika predstavilo na javnem razpisu in zanj dobilo podporo občine Kamnik. Počaščeni smo, da smo ta projekt lahko /družili in dopolnili z načrtovanim praznovanjem podjetja ETI Svit,« je ob odprtju razstave, kjer so podelili tudi certifikate in praznične majolike, povedala Jelka Pokorn iz KUD Pika. Najstarejši datiran izdelek je krožnik z letnico 1X97, i/delal pa ga je Blaž Schnabl. Razstava v Galeriji Pika bo odprta do 25. septembra, na ogled pa so tako najstarejši izdelki kamniške keramike kol tudi tisti, ki jih v ETI Svitu izdelujejo danes. JASNA PALADIN Spoštovane občanke in občani! Kot ste bili doslej že obveščeni, je Občina Kamnik v zvezi z reševanjem problematike parkiranja na območju starega mestnega jedra sprejela odločitev o uvedbi režima plačljivih parkirnih površin, ki se bo začel izvajati z 19. septembrom 2005. Od tega dne dalje bo na osmih parkiriščih v centru Kamnika, ki bodo označena z ustrezno prometno signalizacijo, parkiranje od ponedeljka do petka med 6. in 16. uro mogoče le s plačilom parkirnine oziroma z uporabo mesečne ali letne parkirne karte. Vloge za letne parkirne karte (izdajale se bodo za tekoče koledarsko leto) so za stanovalce s stalnim prebivališčem, ki meji na eno izmed plačljivih parkirišč in ki nimajo lastne parkirne površine, že na voljo v vložišču Občine Kamnik. Vloge za mesečne parkirne karte pa bodo na istem mestu na razpolago od 12. septembra dalje. Mesečne parkirne karte se bodo izdajale za mesec oktober, vendar bodo zaradi uvajanja novega režima veljale že od 19. septembra. Glede na omejeno število parkirnih mest velja za prodajo mesečnih oz. letnih parkirnih kart številčna omejitev. V vseh slovenskih mestih so se ob uvajanju režima plačljivih parkirišč pojavljale določene težave, zato bomo v začetnem obdobju poskrbeli za ustrezno seznanjanje uporabnikov z novostmi. Do sredine meseca oktobra bodo tako na plačljivih parkiriščih prisotni informatorji, ki vam bodo, če bo to potrebno, priskočili na pomoč pri uporabi parkirnih avtomatov in posredovanju drugih informacij. Podrobnejše obvestilo o uvedbi režima plačljivih parkirišč je bilo sicer že objavljeno v Kamniškem občanu, v vložišču Občine Kamnik pa je zainteresiranim na voljo tudi priložnostna zloženka. Ob pojavu morebitnih nevšečnosti ali nejasnosti v zvezi z novim parkirnim režimom bo občinska uprava vsekakor pozorno prisluhnila tovrstnim sporočilom (na OBVESTILO Občane in občanke občine Kamnik obveščamo, da bo oddaja »Dobro jutro Slovenija«, ki bo na sporedu v ponedeljek, 12. 9. 2005, med 7. in 9. uro (1. program TV SLO), potekala v živo iz Kamnika. V oddaji bodo predstavljeni utrinki mesta in okolice, živo javljanje in pogovori. Televizija bo med javljanjem iz Kamnika z nagradnimi igrami vključevala gledalce širom Slovenije in tudi mimoidoče Kammčane in obiskovalce, ki se bodo oglasili v studiu sredi mesta. Župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si Ka.mniK KOLEDAR PRIREDITEV MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Šutna 38, KAMNIK, info: 041 957 609 Sobota. 24.seDtembra. od 9. do 18. ure na Šutni PRVA BUČIJADA NA ŠUTNI - ustvarjalne delavnice, dolbenje buč, Tekmovanja za naj bučo, aranžma, voziček, pokušina jedi iz buč, prodaja buč, sprevod vozičkov, zabavni program ... *• MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, 01 8317 647 in 01 8317 662 www.muzei-kamnik-on.net info@muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš Torek. 13. septembra, ob 18. uri ZADNJE JAVNO VODSTVO avtorice razstave Barbare Savenc po razstavi MIRA PREGELJ - ob 100. obletnici rojstva. Grad Zaprice Petek. 16. septembra, ob 20. uri KONCERT TRIA PRIMOŽA G RAŠICA (Grašič - kitara, A. Avbelj - bas in R. Divjak - bobni) z gostujočo vokalistko KRISTINO OBERŽAN (cikel JazzZaprice 2005 v sodelovanju z Društvom glasbenikov Slovenije) Vstopnina: 1000 SIT. Omejeno število vstopnic. Priporočamo rezervacije na tel: 031 592 125. Matična knjižnica Kamnik Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 elektronski naslov: mkk@kam.sik.si http:/www.kam.sik.si Petek. 23. september, ob 19. uri v dvorani MKK Vse o bučah; predavala bo Vera Prelovšek Pire. Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www. domkuIture. oro info@domkulture org 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) 041/360-399 petek, sobota, nedelia. 9.. 10. in 11. septembra, od 9. do 20. ure Območna obrtna zbornica Kamnik RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA GORENJSKE REGIJE sejem četrtek. 15. septembra, ob 11. uri Skupnost slovenskih občin AKTUALNE TEME NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE zaključena prireditev tel. 8318-121 ali 8318-133) in poskušala čimprej najti ustrezne rešitve. Kot je bilo pričakovati, so tudi mnenja glede spremenjenega režima parkiranja zelo različna. V odprtem pismu, ki ga je podpisalo nekaj deset meščanov centra mesta Kamnik, podpisniki navajajo svoj pogled na reševanje problematike parkiranja, pri čemer bi v odnosu do drugih uporabnikov javnih parkirnih površin, pa naj si bodo to zaposleni v različnih institucijah ali uporabniki raznovrstnih storitev ali naključni obiskovalci Kamnika, očitno želeli privilegirani položaj. Dejstvo pa je, da zaradi občutnega povečanja števila motornih vozil preprosto ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest. Še najmanj brezplačnih ali celo varovanih! Zagotovo je mnogim Kamničanom, ki npr. obiskujejo slovensko prestolnico, dobro znano, da se na vseh javnih parkirnih površinah v ožjem mestnem središču že vrsto let zaračunava parkirnina. Takšna praksa velja tudi v številnih drugih slovenskih mestih, ki dostop do upravnih idr. centrov regulirajo s takšnim ali drugačnim režimom parkiranja. Žal na območju našega starega mestnega jedra posebnih možnosti za povečanje števila parkirnih mest ni. Zato želimo z uvedbo no\fe-ga režima parkiranja zagotoviti tako občanom kot obiskovalcem Kamnika možnost, da bi lahko ob opravkih ali ogledu kulturnih idr. znamenitosti v ožjem mestnem središču našli prosto parkirno mesto na javnih parkirnih površinah, na katerih bo od 19. septembra veljal spremenjen režim. Ob tem velja dodati, da bo pred nekdanjo glasbeno šolo oz. na javni parkirni površini pred vstopom v ulico Šutna oz. v Kolodvorsko ulico parkiranje časovno omejeno, kar bo prav tako posebej označeno s prometno signalizacijo. Na tej površini zaenkrat ni predvideno plačevanje parkirnin. Vsekakor pa bodo morali uporabniki s parkirno uro, ki jo bo mogoče kupiti v bližnji trafiki na Glavnem trgu, označiti čas prihoda. Občinska uprava bo v prihodnjih mesecih pozorno spremljala dogajanje in v primeru potrebe tudi predlagala morebitno korekcijo sprejetih rešitev. Le-te pa morajo biti v prid večjemu prometnemu redu na območju, kjer se v običajnem poslovnem času sočasno pojavlja veliko število uporabnikov javnih parkirnih površin. Anton Tone Smolnikar, župan Neurja nisoj>rizanesla niti naši občini Močna neurja, plazovi, narasli vodotoki, 0 katerih beremo in gledamo na TV, ki pustošijo po celem svetu, so se dotaknili tudi naše občine. V soboto, 3. septembra, so močno deževje, narasli vodotoki potokov in hudournikov povzročili na cestah in stavbah v naši občini nemalo škode. Se posebej je bila zaznana večja intenziteta padavin na območju KS Šmartno, Srednja vas in KS Cr- Ravne, Snovik-Bela Peč in Sovinja Peč, Černivec, Studenca, Bela Peč-Poljana, Snovik-l.ivek, Sovinja Peč-(irotova rida) so bili plazovi, udo ri, udrline, zdrsi, udrte bankinc. V sobotnem močnem deževju je neurje najbolj prizadelo območje KS Šmartno. Narasli vodotok Hru-ševka v naselju Podbreg je povzročil ogromno škodo. Močno narasla voda je poškodovala strugo in zaradi ogromnih količin nanosa materiala zamašila prepust pod mostom Plaz, ki seje sprožil nad stanovanjsko hišo v Smrečju seje na srečo ustavil ob hiši. (foto: Ivo Kokalj) 1 na, kar je povzročilo izliv vodotokov Hruševka, Snoviščica, Črna ter potok Černivec v naselju Podlom v Oni. Na močno poškodovanih delih cestišč so bili takoj izvedeni začasni obvozi in zaščite poškodovanih delov tako, da je bil omogočen dostop do posameznih zaselkov oziroma do posameznih stanovanjskih objektov. Na območju Črne v naselju Smrečje je bilo poplavljenih več stanovanjskih hiš. Nad stanovanjsko hišo Vidmarjevih v Smrečju se je sprožil plaz pri stanovanjski hiši, ki se je ustavil na hiši. Ob regionalni cesti na Černivec sla se sprožila dva plazova. Na posameznih cestnih odsekih (H ru še v k a-P ra p roče, H ru še vka- ter tako poplavila dvorišče, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ter 50 m nižje ležečo manjšo elektrarno. Narasla voda je tudi močno |*>( >škodovala CCStO do omenjene hiše v dolžini 200 m tako, da je bil dostop do hiše onemogočen. Prizadetim krajem so v zelo kratkem času priskočili na pomoč gasilci in pripadniki Občinskega sta ba CZ Kamnik. Takoj po prejemu obvestila je bil aktiviran operativni del štaba CZ in ekipa za logistiko, vodja intervencij in član štaba za tehnično reševanje Aktivirane so bile prostovoljne in poklicne enote CZ Kamnik. Na prizadetih območjih so bile aktivirane naslcd-nje gasilske enote: GE Kamnik, GE Šmartno, GE Srednja vas, GE Sela, GE Gozd. Skupaj je na prizadetih Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis učencev v oddelek: 1. PETJE Se 4 prosta mesta. Pogoj: - IX let-36 let - Opravljen sprejemni izpit Sprejemni izpit za petje bo 14. 9. 2005 oh 15. uri v Glasbeni šoli Kamnik. 2. PLESNA PRIPRAVNICA Še vsaj 15 mest Otroci od 5-9 let: Plesna pripravnica 1. Plesna pripravnica II. Plesna pripravnica III. Dodatne informacije na tel 830-34-30. Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik vsak dan od X. do 11. ure in ob ponedeljkih od 17. do 18. ure. Ravnateljstvo Glasbene sole Kamnik Vi sprašujete, § župan odgovarja Občanka M.M., ki prebiva na območju starega mestnega jedra, sprašuje župana, zakaj Občina Kamnik ne stori ničesar v prid umiritve prometa na Medvedovi ulici, kije zaradi pogostega divjanja voznikov in ozkega pločnika še posebej nevarna za številne pešce'/ Vprašanju zagotavljanja prometne varnosti (te zlasti pest em kot najšibkejšim udeležencem v cestnem prometu > t>t pri prehodu v smeri I/ubijane in Kranja, so prometno obremenjene tudi izven glavnih prometnih konic, ko se na danem območju odi ija iii ahen promet />t>š< et Ob dejstvu, daje Medvedova ulica potrebna delne rekonstrukcije in obnove in v/irid umirjanju jrromela, s Čimerje povezana tudi tet nju l>o ohranjanju naše dragocene stavbne dediščine je občinska uprava v tem letu opravila vse predpisane postopke za rekonstrukcijo križišča Medvedova ulica funjiška t. esla. in sicer tako, da bo izveden dvig celotnega platoja omenjenega križišča, s čimer se lio promet umiril ne le na Medvedovi, temveč tudi na lunjiški cesti. V naslednjem letu je predvideno nadaljevanje zastavljenega jmtjekta - z identično izvedbo križišča v bližini sodišča, kar bo nesporno•prispevalo k zmanjšanju hitrosti tudi na delu (davnega lr ga. S celostnega vidika j>a bo Medvedova ulica umirjena tele !>•> izgradnji krožnega križišča (rondoja) na območju lužin. Vsekakor so pobude za izvedbo ukrepov za povečanje promet ne varnosti dobrodošle. <>b lem i •endarle ne gre prezreti naših re alnih finančnih zmožnosti V tem letu planiran ukrep na omenje nem križišču bo namreč občinski jrroračun obremenil za nekaj milijonov tolarjev, za rekonstrukcijo drugo navedenega križišča in izvedbo krožnega križišča pa bo potrebno zagotovili še nekajkrat več sredstev. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da je jio izgradnji takšnih ali drugačnih ukrepov za fizično umirjanje prometa /totrebno zagotavljati sredstva tudi za njihovo redno vzdrževanje. Čeprav smo v preteklih nekaj letih v kamniški občini v jrrid umirjanja prometa na območjih, kjer so pešci najbolj ogroženi, vlotiiiprecej naporov, so ostali številni predlogi nerealizirani Ve [javni tehnični standardi namreč občino kot lastnika javne ceste zavezujejo k spoštovanju dotoč/lglede Izvedbe omenjenih ukrepov. Če torej niso sočasno izpolnjeni vsi pogoji (vključno ■: osvet litvijo. kar predstavlja izjemno velik strošek), lahko takšen ali dru gačen ukrep prisiljevanja voznikov k bolj umirjeni vožnji namesto povečanja varnosti za vse udeležence v prometu le-to poslabša, lega pa si zagotovo nihče ne želi Anton Tone Smolnikar, župan j Potok Hruševka je poplavil stanovanjsko hišo Osolnikovih v Podbregu pri Hruševki. Daje narasla voda odtekla, je bilo potrebno razbiti betonski most. območjih sodelovalo 75 pripadnikov CZ Kamnik, od tega 51 pripadnikov gasilskih enot. Gasilcem so pri delti pomagali delavci Komunalnega podjetja Kamnik in obča ni, ki so z ustrezno mehanizacijo omogočili dostope do posameznih zaselkov in hkrati zaščitili vsa ogrožena mesta Na vseh prizadetih krajih so bile ob pomoči gasilcev in krajanov vzpostavljene dokaj normalne razmere Veliko dela in stroškov pa je ostalo strokovnjakom za popolno sanacijo poškodovanih objektov, 0£M in vodotokov. Župan Anton Tone Smolnikar Cestni usad v dolžini 40 metrov na odcepu ceste Snovik-Bela Peč (loto: Bojan Klemen). 4 8. septembra 2005 KOLTURA-ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN NOVA SVETOVALNA POMOČ STARŠEM »RAZVOJNE POTREBE OTROK IN VEŠČINE STARŠEVSTVA« Albert in Leonida Mrgole sta v Kamniku že nekaj časa znana kot svetovalca z učinkovitimi rešitvami za starše, ki se znajdejo pred vzgojnimi ali partnerskimi dilemami. Od letošnjega leta dalje delujeta v okviru zasebnega zavoda Vezal. Za starše sta pripravila ciklus tedenskih srečanj, ki bodo potekala jeseni. Kaj vas je privedlo do ideje, da pripravite delavnice za starše? Ali predavanja po šolah niso dovolj? Na predavanjih, ki smo jih imeli v preteklih letih za starše, smo se na različnih mestih pogovarjali o vzorcih, ki jih kot starši prinesemo iz preteklih družin in o zadregah, ki jih imamo kot partnerji, ko usklajujemo različne vzorce in se iščemo v novih vlogah. Vsako razvojno obdobje otroka postavlja pred nas nove potrebe in naloge, ki jih moramo kot starši zadovoljiti, sprejeti moramo nove vloge, oblikovati kdaj tudi nove vedenjske vzorce. Kadar nastopijo v različnih obdobjih težave z otroki, se starši zavedamo, da nam primanjkuje določenih znanj in veščin. Tega se ne da naučiti na predavanjih ali iz knjig. Oblikovala sva program, v katerem bomo »obdelali« 12 razvojnih tem, ki se pojavijo v razvoju družinskega življenja: od ustvarjanja partnerske zveze, rojstva otrok, otrok v predšolskem obdobju, nato faze v času osnovnega šolanja, sledi težavno obdobje odraščanja z kar nekaj vprašanji, do osamosvajanja otrok. Vsak teden bo na sporedu ena tema. Najprej bomo na kratko predstavili potrebe otrok in družine v posameznem obdobju, nato pa bomo nadaljevali s praktičnimi vajami, v katerih bomo vadili vzorce komunikacije, se spoznavali z medsebojnimi doživljanji in imeli možnost izpostaviti lastna vprašanja. Kaj bodo starši po treh mesecih udeležbe pridobili? Kadar se z našimi otroki nekaj zaplete, imamo vedno občutke krivde; še posebej, če nas drugi opozorijo na določene motnje ali »napake« naših otrok. Takrat se v nas prebudi občutek, da nismo dovolj dobri starši, da smo nesposobni, postane nas sram ... Ne gre za to, da bi bili starši krivi, enako tudi otroci niso krivi; nihče ne povzroča težav sebi namenoma. Ko se srečamo z drugimi starši, ki preživljajo podobne preizkušnje, spoznamo, da naše dileme niso nekaj, česar bi se morali sramovati. Izkušnja delavnice bo staršem pokazala, da lahko živimo družinsko življenje brez iskanja krivca. Poleg tega bodo udeleženci na srečanjih spoznali, kaj so razvojne potrebe vsakega obdobja in kateri vzorci so nas v vsakem obdobju posebej ovirali ter seveda, kateri vzorci in pristopi so lahko bolj učinkoviti. To pomeni več samozavesti, verjetno tudi več navdiha za vsakdanje družinsko življenje. Takšna srečanja vzpodbudijo procese, ki se odvijajo v vsakem posebej, to je obračun z našimi preteklimi vzorci, to je proces dozorevanja in pridobivanja modrosti. To ne bo terapevtska skupina, bo pa skupina za učenje iz življenja in za življenje. Tudi medsebojna izmenjava izkušenj in zavedanje, da nismo sami pred dilemami, je lahko mnogim v oporo. O drugih učinkih: da po tako intenzivnem druženju, ostanejo vezi za vedno in o možnostih za nova zaupnejša prijateljstva med družinami in medsebojno pomoč, pa bodo udeleženci verjetno lahko poročali po izteku delavnic. S srečanji bomo začeli v ponedeljek, 19. septembra, v prostorih OŠ Preserje pri Radomljah, srečanja pa bodo potekala vsak ponedeljek zvečer. Starši dobijo informacije po telefonu 031 780 100 in prek spletne strani www.vezal.si, kjer je tudi več informacij o vsebini, poteku in izvajalcih. Naš program poteka s pomočjo podjetja Kaaita.d.o.o in ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Liiz Karantania - ambienti d.o.o. vabi k sodelovanju trgovca, mizarja ali mizarskega tehnika za svetovalca prodaje kuhinj v poslovalnici v Domžalah Ponudbe pošljite najpozneje v 8 dneh na naslov: Liiz Karantania - ambienti d.o.o., Topniška 5, 1000 Ljubljana GLEDALIŠKI Evald Flisar: NORA NORA PG Kranj, tragikomedija J P. Moliere: SCAPINOVE ZVIJAČE, SNG Drama Ljubljana, komedija Ken Ludvvig: TI NORI TENORJI, SNG Drama Maribor, komedija Sofokles: KRALJ OJDIPUS Gledališče Koper, PG Kranj, tragedija Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI SNG Nova Gorica, drama Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH, Mestno gled. ljubljansko, komedija NCERTN1 JUVAVUM BRASS O.UINTET Horst Hofer, Erik Kem, A Posch. Boštjan lipoviek, Dušan Kranjc DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK Klavir GODALNI KVARTET TARTINt Mlejnik KOMORNI ZB dirigent Andraž I SOLISTI PiR/> umetniški vodja SIMFONIČNI i DOMŽALE KAMNU dirigent Simon Ovortek IK Q Ljubljanska 61,Domžale 2 tel.: 722 50 50 y mail; info@kd-domzale,si £ splet: www.kd-domzale.si Pokrovitelj KD Franca Bemikaie Banka Domžale Kulturni dom Franca Bernika ll,„„ Vpis od 15. do 28. septembra 2005 Z Malega gradu še za eno leto v Dom kulture Kamnik Priden možici se selimo z Malega gradu, kjer smo uspešno izvedli že drugi Kamfest v Dom kulture Kamnik. Zelo smo bili veseli vsake pohvale, ki smo jo prejeli, zanje se vsem zelo lepo zahvaljujemo. Kamfest je velik zalogaj in težko bi ga izvedli brez požrtvovalnega dela celotne ekipe, ki je dneve prebijala na Malem gradu in vsak večer poskrbela za prireditev, brez sponzorjev in soproducentov, zato velika zahvala tudi Mladinskemu svetu Kamnik, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Kamnik, Študentskemu klubu Kamnik in Občini Kamnik. Nikakor pa Kam-festa ne bi bilo brez občinstva, ki ga je sprejelo z odprtimi rokami in v velikem številu vsak dan prihajalo na Mali grad, kljub mrazu in dežju, •je številnejše pa v lepem vremenu. Upamo, da smo izpolnili vaša pričakovanja in vam zagotavljamo, da se bomo drugo leto še bolj potrudili. Dom kulture ostaja še za eno leto pod upravo Kulturnega društva Priden možic. Kakor smo bili leta 2002 navdušeni, tako smo zdaj, na začetku četrte sezone, zaskrbljeni nad njegovo usodo. Občina Kamnik kot lastnik nikakor ne najde toliko sredstev, da bi obnovo dokončala. Kljub temu, da se že nekaj let trudimo zagotoviti celostno programsko podobo nekdanjega Kino doma, ga večina uporabnikov še vedno dojema kot nekakšno lupino ali poceni prostor za vaje. Veliko oddelkov glasbene šole Kamnik, Mladinski center Kotlovnica v kleti, plezalna stena kamniških alpinistov na podstrešju, pevska zbora Lira in Odmev, kamniška folklora, orientalske plesalke, mažoretke, plesna dejavnost za mlade plus več kot sto prireditev na leto v veliki dvorani se ne sliši slabo. A kljub tej množici ljudi DKK nikakor ne zaživi tako, kot bi si to zaslužil in kakor bi to potreboval Kamnik. Redni obiskovalci ste že zdavnaj ugotovili, da pred in po prireditvi ne najdete niti enega razloga, da bi ostali pri nas. Pridete, pogledate, greste. To sezono se bomo potrudili, da se bo to spremenilo! Vseeno Priden možici ostajamo pozitivni in se trudimo še naprej zagotavljati program in ustvarjati prireditve, kakršne si Kamnik zasluži. Tako vam bomo letos ponudili tri abonmaje, s predstavami skozi celo leto in ne samo do novega leta. Za odrasle smo pripravili Maistrov abonma, za katerega lahko rečemo, da smo ga združili z lanskoletno Komedijo. V Maistrovem abonmaju boste tako lahko našli tako drame kot komedije. Spet bo m tudi otroški abonma, ki pa smo ga letos poimenovali abonma Kamnček in seveda dijaški abonma, ki ga sestavljamo v sodelovanju s Šolskim centrom Rudolf Maister - tudi tega smo letos preimenovali, in sicer v abonma Rudolf. Obiščite nas! Za Priden možic, Ana Stanovnik in Goran Završnik Ženitna mešetarka Ljubezen je bolezen, ki se ozdraviti ne da Da pa to vedno ne velja, so potrdili vsi sodelujoči na čudoviti predstavi Ženitna mešetarka v poletnem gledališču na Studencu, ki jo je v Poletnem gledališču na Studencu premierno in v enajstih predstavah spremljalo mnogo ljubiteljev te zvrsti kulture. Avtor aranžmajev in različice Lojze Stražar jo je posodobil, skrajšal, vključil še osem songov iz filma Hello Dollv ter dramaturško preoblikoval. Režijsko jo je odlično postavil na veliki oder poletnega gledališča Studenec, kar ni mačji kašelj, posebno s tako velikim številom igralcev, plesalcev in statistov. Sceno je domiselno popestril s starimi avtomobili. Plesalci so bili nekaj izrednega, posebej petletni deklici so se gledalci od srca nasmejali, ko je pri skupnem plesu »brcnila»z desno nogo namesto z levo. Vsi plesalci so bili zelo dobri, za kar se je trudil koreograf Miha Lampič. Tudi pevci so bili odlični. Pri- prava zbora je delo Karla Leskov ca, otroškega zbora Andreje Ko-lenc-Polanc. glasbeni del pa je prepesnil Jože Humar. Posebno me je presenetila Pija Brodnik- mešetarka Dollv Levi. Poleg petja je bila tudi izredna igralka in plesalka, kar za operne pevce ne velja vedno. Prav lepo je vse vrtela okoli sebe, zamešeta-rila je celo skopuha - malo čudaškega »buldoga«, gospoda Horac i-ja, trgovca Vandergelderja iz Yonkersa. To je Franc Pestotnik, podokničar. Jure Sesek kot Cornclius llackl in Primož Krt kot Barnabv Tuc-ker, trgovska pomočnika pri gospodu Horaciju, sta svoji vlogi od-digrala, odpela in odplesala, kot da ju vodi nevidna roka - odlično. Monika Jeretina kot klobučar-ka Irena Mollov in Hva Majdič kot njena pomočnica Minnie Fay. Prijetni, veseli nagajivi dekleti, prav dobri v igri, spravita s pomočjo mešetarke Dollv oba malo zmedena trgovska pomočnika v SMREKA SMREKA d.o.o. Podsmrečje 20 3342 GORNJI GRAD VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG 1. VODJA PRODAJE Od kandidatov pričakujemo: - VII. oz. VI. stopnjo gradbene ali ekonomske smeri - Aktivno znanje tujega jezika - Poznavanje predpisov na področju komerciale - Znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja - Znanje iz osnov računalništva - Sposobnost komuniciranja z ljudmi - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije in 2. KOMERCIALISTA PRODAJE Od kandidatov pričakujemo: -VI. oz. V. stopnjo gradbene, lesne ali ekonomske smeri - Znanje tujega jezika - Poznavanje predpisov na področju prodaje - Znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja - Znanje iz osnov računalništva - Sposobnost komuniciranja z ljudmi -1 leto delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 16. 9. 2005 na naslov: SMREKA d. o. o., Podsmrečje 20, p. p. 29, 3342 GORNJI GRAD OKO KAMNIKA Na Glavnem trgu v.Kamniku je bila od 27. avgusta do 3. septembra postavljena fotografska razstava z naslovom Oko Kamnika. Pritegnila je veliko pozornosti mimoidočih, saj je bila postavljena na prostem, na velikih lesenih konstrukcijah, ki so jih člani naredili sami. Projekt, ki ga je vodil Bojan Težak, je bil podprt s strani Občine Kamnik in Urada za mladino. Na razstavi, ki je štela za klubsko razstavo Foto kluba Kamnik, je bilo razstavljenih 36 fotografij. Razstavljalo je 18 avtorjev, ki so na razpis poslali 165 svojih del. Žirijo je opravil znan slovenski fotograf Oskar Karel Dolenc. Izmed 36 fotografij je podelil tudi 3 nagrade in diplome. Prvo nagrado je, kot že na prvi klubski razstavi Foto kluba Kamnik Knjiga, dobila Anka Ažman, tokrat za fotografijo z naslovom KAMNIŠKE NITKE. Drugo nagrado za fotografijo LOKOSTRELEC je dobil Dušan Letnar, tretjo pa Simon Podgoršek za fotografijo z naslovom KUPOLA. Diplome so dobili Katja Pod-bevšek za SPREHOD, Maks Kadivec za PREDALPSKO IDILO in Špela Kragelj za PODHOD 2. Na otvoritveno slovesnost, ki je potekala v soboto, 27. avgusta, smo povabili Folklorno skupino kamniškega Društva upokojencev. Del razstave je bil posvečen festivalu Kamfest, v organizaciji KD Priden možica, ki se je zaključil ravno na dan odprtja razstave Oko Kamnika. Fotografije, ki so bile razstavljene v steklenih vitrinah pred lesenimi konstrukejami, so bili utrinki s predstav, ki so se tri tedne dogajale na Malem gradu. Foto klub Kamnik zakon. Stane Maselj kot Malachi Stach -. v kakršnikoli vlogi se pojavi na odru zabava in nasmeje gledalce. Janez Hafner kot Joe Scanlon je moral biti zelo spreten, medtem ko je bril tečnega, nemirnega Horacija, da poleg njegovih kocin ni odrezal še kakšnega uhlja. Glavnega natakarja Rudolfa je dobro in prefinjeno »odkelnaril »Rajko Majdič. Njegov pomočnik z lepo urejeno frizuro je Jože Prašnikar. Dobremu igralcu, kot je Tone Ipavec, ni pod častjo prevzeti manjšo vlogo in jo dobro odigrati.. Bil je Joe, spremljevalce taksista. Tudi Brigita Horvat ni imela veliko teksta v vlogi gdc. Flore, prijateljice Vandergcldcrje-ve pokojne žene. V elegantni obleki jo je tudi šarmantno odigrala. Ostali igralci: Ambrož Kemper-Igor Zaubi, umetnik brez slik, pravi Vandergeldcr, toda soliden slikarček. Ivanka Mlakar kot Ger-truda, gospodinja pri hiši sliši vse, kar je njej všeč, Nataša Peterka v vlogi Irme , Vandcrgelderjc-ve nečakinje, ki v svojih histeričnih jokih spravlja v smeh gledalce. Marinka Benkovič, kuharica pri Van Houvsen, je s svojo čokoladno barvo prav sladka. Tudi brez teh imen ne bi bilo odlične predstave Ženitna mešetarka. Kaj pa ostali ? Vodja predstave France Stražar veliko pripomore za dobro predstavo, vedno discipliniran, natančen, prime za vsako delo. Lektorica Rudenka Nabergoj, ja kasne »klamfe« bi pa igralci metali z odra , če nje ne bi bilo . Nada Slatnar je poskrbela za bogat izbor, pomagala ji je Mojca Debeljak. Mojster odlične scene je gospod Jože Napotnik. Dominik Krt, tonski mojster, je preorkestriral vse songe in glasbene vložke, posnel vse glasbene, pevske točke in ostale efekte. Da so bili obrazi igralcev kot je potrebno, primerno svoji starosti in vlogi, sta poskrbela Sašo Vene, maska, in Darinka Letnar, lasulje, za svetlobne efekte Mavri-cij Grošelj ob pomoči Janija Mlakarja in Boštjana Crošlja. Če ni šepetalke Neve Mausar, se tudi igralci ne počutijo povsem varno. Inspicientki Marta Majdič in Marija Kunaver imata glavno besedo že na vajah in še posebej, ko se prižgejo reflektorji in se prične predstava. MIHA KAVČIČ DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE vabi k vpisu od 12. do 28. septembra DOMŽALE: Stara OŠ Vcnclja Perka (za knjižnico), ponedeljek in sreda od 18. do 20. ure KAMNIK: OŠ 27. julij (zraven policije), Tomšičeva 9, ponedeljek in sreda od 19. do 20. ure Rezultati redne vadbe so: sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah; ■ izboljšanje zdravja in počutja; povečana sposobnost koncentracije; samozavest: in spokojnost; • osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti; • samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Informacije: na telefonu 031 231 440 od ponedeljka do petka od lih do 15h in na www.joga-v-vsakdanJem-zivljenju.org/domzale/ Joga v vaakdanjem življenju jc neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija. Dupliški gasilci slavili 80-letnico OB JUBILEJU SODOBNO GASILSKO VOZILO Zadnjo avgustovsko soboto so se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Duplica zbrali ob praznovanju 80-letni-ce svojega delovanja. Čeprav so nameravali ta jubilej obeležiti tudi s tradicionalno gasilsko veselico, jim je zaradi slabega vremena uspelo spraviti pod streho le slavnostni del s prevzemom novega gasilskega vozila s cisterno, ki za dup-liške gasilce in za celotno občino pomeni veliko pridobitev. Slovesnost so začeli z veliko gasilsko parado, v kateri je sodelovalo preko sto gasilcev in veliko gasilskih vozil vseh naših gasilskih društev in sosednje komendske občine. Na čelu povorke, ki se je župnije Šmarca-Duplica Janez Gerčar in drugi, zbralo tudi veliko krajanov Duplice. Potem, ko je podpredsednik PGD Duplica Vilko Dobovšek pozdravil vse udeležence slovesnosti, je ni tekmec kamniškim gasilcem in izrazil svoje veselje nad dejstvom, da je v zadnjem času dupliškim gasilcem spet uspelo okrepiti svoje vrste. Dejal je tudi, da so za uspešno delo gasilskih društev pomembni ne le številni člani, pač pa gasilsko izobraženi člani, saj gasilci vse bolj postajajo tudi reševalci. Potrebna pa je tudi sodobna oprema. Dodal je, da bo potrebno z novim zakonom o gasilstvu urediti status prostovoljnih gasilskih društev in opredeliti vlogo gasilske zveze pri strokovnem usposabljanju društev po občinah. Župan Tone Smolnikar je ob čestitki dejal, da sta se način in vsebina delovanja gasilskih društev spremenila, ob naravnih nesrečah pa še vedno najprej pričakujemo pomoč gasilcev, za kar Voznik novega gasilskega avta Darko Seulja. ki seje že dalj časa usposabljal za ravnanje z moderno tehniko, je zadovoljen sprejel ključe od Janeza Kunca , poveljnika (II) Duplica. gasilce danes nenadomestljiv pripomoček, saj je gasilski dom premajhen, je župan omenil možnost, da bi skupaj z gasilsko zvezo poiskali možno rešitev v okviru starega Stola, kjer je nekoč že delovala industrijska gasilka četa. Jože Brleč je v imenu (iasilske zveze Slovenije izročil visoko gasilsko odlikovanje dupliškemu društvu, ki ga je prevzel predsednik Stane Osolnik. ob petih popoldne ob zvokih Pihalnega orkestra mesta Kranja razvila od Mcrcatorja po Groharjevi in Jakopičevi, je gasilec Marjan Jerman na vozu s ponijem peljal prvo dupliško gasilsko brizgalno Rosenbauer, ki bo prihodnje leto dopolnila častitljivih SO let. Na športnem igrišču pri nekdanji Remčevi vili se je poleg številnih gasilcev in gostov, med njimi so bili župan Tone Smolnikar, poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Jože lir-lec, predsednik Gasilske zveze Kamnik Marjan Sempri-možnik, poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek, župnik predsednik društva Stane Osolnik orisal ustanovitev, razvoj ter vzpone in padce gasilskega društva Duplica od začetkov 13- maja 1925, ko je bilo po požaru Mehčo-ve hiše, ki je leta 192 i do tal pogorela, v gostilni pri Kru-lovcti ustanovljeno gasilsko društvo Duplica Šmarca.V začetku je štelo 36 članov, predvsem posestnikov iz Smarce in Duplice. Nato so zbrane pozdravili in dupliškim gasilcem čestitali k visokemu jubileju Marjan Semprimožnik, predsednik GZ Kamnik, in podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Jože Brleč, ki je poudaril, da so bili dupliški gasilci dolga leta edi- Dupliški gasilci so se zahvalili županu Tonetu Smolnikarju in občini Kamnik za pomoč pri razvoju gasilstva, potrebovali jo bodo tudi pri ureditvi ustreznega prostora za nov avto, ki jo je župan tudi obljubil... Gasilsko vozilo avtocisterna GVC 16/25 je veljalo okrog 35 milijonov SIT, od tega je občina Kamnik preko Gasilske zveze Kamnik prispevala 31 milijonov SIT (avto s črpalko in svetlobnim stolpom), za ostalo opremo pa je poskrbelo PGD Duplica. V avtu s cisterno 2500 litrov se lahko pelje šest gasilcev, zmogljivost črpalke pa je 1600 litrov na minuto. jim je izrekel vso pohvalo. Ker bo s prevzemom novega avtomobila nastal problem, kam shraniti ta, za Gasilcem je ob jubileju in prevzemu novega vozila čestital tudi poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik. Na čelu gasilske povorke je domači gasilec Škricov Marjan s ponijem peljal prvo dupliško gasilsko brizgalno Rosenbauer iz leta 1926, s katero so dupliški gasilci začeli gasiti leto dni po ustanovitvi. Starosta dupliških gasilcev 83-letni Mirko Semeja, ki ga je odlikovala (iasilska zveza Slovenije, izhaja iz dupliške »gasilske« družine, saj so bili kar trije med gasilci, poleg Mirka in brata Franca tudi oče Jože, ki je bil med ustanovitelji društva. sil: EST NOVA poslovne storitve * urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo . druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041 706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net Podjetje /n storitve, trgovino iti upravljanje Stanovanjsko Upravljanje in POsredo vanje STANOVANJSKO UPRAVUANJE POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Na tribuni pod Remčevo vilo so počastili jubilej dupliških gasilcev najvišji predstavniki občine, (iasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Kamnik, mladi rod ob tribuni pa bo nadaljeval tradicijo dupliškega gasilstva ... Župan Smolnikar je nato v imenu občine Kamnik, ki je pri nakupu avta preko GZ Kamnik sodelovala z največjim deležem, simbolično izročil ključe novega avtomobila poveljniku GZ Kamnik Janezu Repanšku. Janez Repanšek je s čestitko in s pozivom o skrbnem upravljanju z vozilom ključe izročil Janezu Kuncu, poveljniku dupliških gasilcev, ta pa ga je ob zvokih gasilske sirene in strumnem pozdravu gasilcev zaupal vozniku in strojniku Branku Ščulji. Novo vozilo je blagoslovil šmarski župnik Janez Gerčar. Ob visokem jubileju gasil ci niso ostali brez priznanj. Priznanja gasilske zveze Kamnik je njen predsednik Marjan Semprimožnik podelil gasilcem Draganu Paniču, Ivanu Les- jaku in Klemenu Spruku. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih je podelil podpoveljnik Jože Brleč, pa so prejeli: gasilsko odlikovanje 1. stopnje PGD Duplica, gasilsko odlikovanje 3. stopnje pa (posmrtno) Janez Hajde. 83-letni gasilec Mirko Se meja, katerega oče je bij med ustanovnimi člani društva, Anton Jerman, Slavko Zobavnik, Marjan Jerman in Aleksander Bergant. Čeprav predvidene veselice in podgorskih Viharnikov ni bilo na prizorišče, so se gasilci in krajani zadržali na igrišču pod Remčevo vilo še pozno v popoldanske in večerne ure ter pokramljali o gasilskem življenju na Duplici, ki naj bi ga poživili tudi najmlajši, ki jih na Duplici na manjka ... FRANC SVETELJ ŠOLSKI CENTER i ■ ■ KAM INIK RUDOLFA MAISTRA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabim® h wpto v pmgmm® za pridobitev izobrazbe TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) In EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja), dokončate lahko GIMNAZIJO in EKONOMSKO GIMNAZIJO, ^ opravite MATURITETNI TECA^F se udeležite tečaja tujega jezika (NEM., ANGL., ITAL., FRAN.) ali razllčinith RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV. VPIS in INFORMACIJE: od 5. do 23. septembra, od 11h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 6 8. septembra 2005 POGLEDI-PISMA-ODMEVI Kamniški OBČAN MLD o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija V zadnjih dneh tega netipično deževnega poletja se pri nas začenja kampanja za referendum, na katerem bomo odločali kakšno radiotelevizijo si želimo. Kot mnogokrat poprej, ko so nas politiki vabili na referendume, je bila moja prva misel: »Pa zakaj nas obremenjujete s tem?«. Tokrat vem, da je v tem primeni moje vprašanje popolnoma brezpredmetno. Vem, da moram v nedeljo, 25. septembra, oditi na volišče ui obkrožiti proti. To pa zato, ker je javna radiotelevizija tudi moja, pripada nam vsem. Zato, ker gre za urejanje edinega javnega medija, ki bi moral odgovarjati vsem državljankam in državljanom. Moti me, da bi po novem politiki lahko odločali kateri predstavnik civilne sfere je najbolj poklican, da v programskem svetu odloča o programu, načrtih in delovanju RTVS. Še bolj pa se bojim tega, da že danes vedo točno povedati kdo je najprimernejši, da zasede stolček v tem organu. Čeprav nas prepričujejo, da bo lahko vsak posameznik predlagal člana sveta in tudi sam sestavljal ta pomembni organ RTV. Ne strinjam se tudi s tem, da bi po novem generalni direktor imel tolikšne pristojnosti, kot mu jih nalaga ta zakon. Po novem naj bi generalni direktor imenoval direktorja radia in direktorja televizije, na njihov predlog pa bi imenoval tudi odgovorne urednike programov. Potemtakem morajo oblastniki izbrati le pravega generalnega direktorja in radiotelevizija in z njo velik del sistema za informiranje bo pod kontrolo. V kampanji za državnozborske volitve sem poslušal sedanjo oblast govoriti, kako bodo delovali popolnoma drugače od takratne vladne koalicije oziroma drugače kot LDS-ovska skorumpirana vlada. Zatrjevali so, da bodo delo vali transparentno, pošteno, in da bodo vedno omogočali javno razpravo ter upoštevali mnenja in predloge civilne zainteresirane družbe. Pa se gospodje tega, na žalost, ne držijo. Javna razprava je resda bila, toda, bila je enosmerna, vlada pa je bila arogantno tiho. Očitno bomo državljani in državljanke morali zaključiti to zgodbo. Nestrinjanje Mirovnega instituta z večinsko strokovno, družboslovno, in novinarsko javnostjo, slovenskega centra PEN, združenja programov posebnega pomena pri GZ za našo vlado ni relevantno. Sami zmorejo vse in točno vedo, kaj in kako je prav. Med tistimi, ki so izrazili pomisleke glede zakona, je bil tudi predsednik Slo- venije dr. Janez Drnovšek. Prav tako niso poslušali, kaj šele, da bi upoštevali mnenje mednarodne javnosti. Zakonu tako nasprotujejo Mednarodni institut za tisk, svetovno združenje urednikov vodstvenih kadrov s področja medijev in vrhunskih novinarjev, organizacija za medije jugovzhodne Evrope, združenje evropskih televizij (EBU), globalna iniciativa za svobodo izražanja (ARTICLF. 19) in odbor za medije Sveta Evrope. Pa je to predlagatelje navedlo na razmišljanje o ustreznosti samega zakona? Ne verjamem, da bi potemtakem ta zakon res lahko omogočal dostop do objektivnih informacij in do javne televizije, kot nam zatrjujejo snovalci in zagovornika zakona. Ali je nekaj lahko javno, če je v rokah politične večine? Ali je nekaj lahko javno, če je obvladljivo s političnim interesom? Ali je nekaj lahko javno, če je nadzorovano? Iskreno upam, da bodo dnevi v septembni prijetnejši, da bo jesen sončna in topla in da nam bo 25. septembra sijalo svetlo sonce demokracije. Kar se tiče oblakov in predlaganega zakona, sem jaz odločno proti. Uroš Sili, predsednik MLD Kamnik ODPRTO PISMO MEŠČANOV CENTRA MESTA KAMNIK OBČINSKI UPRAVI IN SVETNIKOM OBČINE KAMNIK Meščani ožjega mestnega jedra Kamnika smo 14. julija letos na tretji strani Kamniškega občana prebrali »Obvestilo občanom občine Kamnik glede novega parkirnega režima«. Vodstvo Občine Kamnik nam ponuja rešitev ureditve mirujočega prometa, kije sprto z dejanskim stanjem mirujočega prometa. Problem mirujočega prometa v mestu Kamnik ni od včeraj. Trdimo, da Občina s svojimi uslužbenci povzroča največjo parkirno zmedo v mestu in sedaj ponuja rešitev, kjer v skupni koš vrže različne uporabnike parkirnih površin, saj li do osme ure zjutraj, ko obiskovalci šele pridejo v mesto, zasedejo največje število parkirnih površin. Zato trdimo, da sploh nismo problem mi, meščani, saj si parkirna mesta z obiskovalci in uslužbenci medsebojno zamenjujemo in le-ta so zvečer in ob koncih tedna zasedena največ petino. Občinska oblast seje odločila, da ho za stanovalce površin ob Glavnem trgu. Frančiškanskem samostanu. Poti na Poljane, Trgu prijateljstva, Tomšičevi, Prečni in Gregorčičevi ulici ter površinah ob tržnici in oh kavarni Veronika parkiranje plačljivo. Vsaka družina s stalnim bivališčem v Kamniku, ki meji neposredno na to območje, bo lahko za 24.000 SIT kupila letni parkirni abonma, drugače pa bo letna parkirnina dvakrat dražja, še dražje pa bodo seveda krajša parkiranja. Takšen prometni režim dodatno omejuje življenje ljudi, ki bi se naselili v mestu. Staro mestno jedro ima namreč velike probleme, kako vanj privabiti nove investitorje, podjetnike s svojimi lokali in kajpada tudi nove stanovalce. Trenutno se po več letih čakanja vendarle obnavlja Sadnikarjeva hiša, pa bivša Benvenutijeva, sedaj Maleževa vila in vse to prispeva k oživljanju starega dela Kamnika. Novi parkirni režim zagotovo ne podpira razvoja in obnove zanemarjenih in nenaseljenih hiš. Predlagani parkirni režim bo za meščane pomenil, da moramo biti »nad ljudje« - ne smemo se postarati, zboleti, imeti otrok, saj bo zadrževanje v centru mesta Kamnik odslej zapleteno in predvsem veliko dražje. Občinsko vodstvo nas torej dobesedno nagovarja, da tudi center mesta postane mesto duhov ali pa v najboljšem primeru spalno naselje. Prespi ali pojdi, lahko tudi za zmeraj! Dejstvo je, da je med občanom Občine Kamnik in meščanom mesta Kamnik velika razlika. Občan se samo občasno pripelje v mesto ter se kmalu tudi vrne v svoj ograjeni vrtiček, kjer ima garažo ali parkirišče pred blokom. Meščan pa ve, da življenje v mestu ni vedno idealno in prijetno. Na žalost je urbanistična zasnova mesta Kamnik taka, da vsi stanovalci nimamo svojih parkirnih površin. Občinsko vodstvo dovoljuje izgradnjo novih in novih stanovanj v obnovljenih starih mestnih hišah, ne poskrbi pa za parkirne površine in kakovost bivanja. Javno sprašujemo župana in občinsko upravo: - Zakaj na mirujoč promet gledate enostransko in ne rešite najprej problema parkiranja zaposlenih, zlasti uslužbencev državne administracije? - Zakaj pred ureditvijo parkirnega režima nismo dobili nobene raziskave, ki bi ugotavljala različne vrste uporabnikov parkirišč in njihove različne potrebe ? - Zakaj stanovalcem in lastnikom lokalov mestnega jedra otež.ujete življenje, ko je mesto že tako na pol mrtvo? Menda ne mislite, da se boste pod takimi pogoji izboljšali in povečali strukturo prebivalcev ter poslovnih lokalov?! - Zakaj na vrat na nos velikanska investicija (nabava parkirnih avtomatov), če ni pravih analiz in pravičnih rešitev za številne uporabnike parkirnih mest v starem mestnem jedru? Verjetno bodo odgovori razkrili, da je bistvo problema v starem mestnem jedru nerešeno dnevno parkiranje zaposlenih in nezgraje-na parkirna hiša, ne pa parkirna mesta za stanovalce v mestnem središču. In za nameček so očitno v Občini Kamnik nekateri bolj enakopravni od drugih. Na isti strani Kamniškega občana Občinska uprava ponosno objavlja, da je na Duplici zaradi izgradnje izobraževalnega centra Jehovih prič uredili nova parkirna mesta v Groharjevi ulici in Ulici Matije Blejca. Tako ste rešili pomanjkanje parkirnih mest stanovalcev z. ureditvijo najprej 45 in nato še 157 dodatnih parkirnih mest in to brez investicijskih in drugih stroškov, ki bi jih imeli s tem stanovalci. Nauk je preprost. Morda tudi v mestnem jedru potrebujemo izgradnjo kakšnega novega verskega centra, ki očitno premika glave mestnih svetnikov in razsvetljuje mestno oblast in kaže na čudežne poti, kako pridobiti parkirna mesta brez posebnih plačil in dodatnih stroškov. In če bo Šutna izumrla zaradi nedotakljivosti in prometne izoliranosti, bo preostali del starega mestnega mesta doletela enaka usoda zaradi novega režima mestnih parkirišč, ki nam ga kol briljantno novost ponuja župan s svojimi prijatelji tik pred iztekom svojega tretjega mandata. Seveda upravičeno pričakujemo od župana in mestne oblasti odgovore na postavljena vprašanja še pred začetkom izvajanja nove prometne ureditve! Meščani starega mestnega jedra (priloženih preko 40 podpisov - v uredništvu) Odločamo se na podlagi argumentov V zadnjem obdobju je bilo veliko povedanega o javni radioteleviziji, zlasti o predlogu zakona, ki naj bi omenjeno institucijo na novo opredelil in seveda tudi uredil. Zato ne bi radi ponavljali že vseh znanih argumentov in proti argumentov, opozorili bi radi zgolj na nekatera dejstva, za katera mislimo, da bi jih volivci in volivke morali poznati, preden gredo na referendum, kjer bodo odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15. julija 2005?« Odziv javnosti, ali bolje rečeno odziv samook-licane strokovne javnosti, je bil na predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija precej buren. Vprašajmo se, zakaj vsa ta ihta, zakaj takšna nervoza, zakaj takšno nasprotovanje, če pa je Ustavno sodišče že pred dvanajstimi leti razsodilo, da je trenutno veljavni zakon v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ali torej nasprotniki novega zakona o RTV zagovarjajo ohranjanje neustavnega zakona? Ali pa se bojijo izgube nekaterih vplivnih uredniških mest? Novemu zakonu očitajo, da naj bi javno televizijo spremenil v državno, saj naj bi imela politika odločujočo moč pri programski usmeritvi televizije. Ali je trenutni zakon, za katerega smo že rekli, da je neustaven, res naravnan tako, da spodbuja in zagotavlja neodvisno programsko ustvarjanje radia in televizije? Sprašujemo se, kako je mogoče, da je trenutni predsednik Sveta RTV Janez Kocjančič nekdanji karierni politik bivšega režima. Z novim zakonom o RTV, ki ga je predlagala vlada, se kaj takega ne bo moglo zgoditi, saj 17. člen zakona opredeljuje, da mesto v programskem svetu NE morejo zasesti naslednji ljudje: člani organov političnih strank, poslanci oz. poslanke, funkcionarji in uslužbenci institucij EU, predsednik republike in vlade, župani, ustavni sodniki, državni sekretarji in ostali vlad- ni funkcionarji, direktorji občinskih uprav, načelniki upravnih enot, ... Skratka politiki in politični funkcionarji v programskem svetu po novem zakonu nimajo kaj iskati, zato je očitek o politizaciji in podržavljanju televizije čisti demagoški vložek današnje opozicije. Prepričani smo, da ste gledali dokumentarno oddajo Jožeta Možine, Zamolčani - moč preživetja, ta dokumentarec je med drugim prejel tudi Jurčičevo nagrado. Najbrž niste vedeli, da so televizija prav ta dokumentarec hoteli cenzurirati. Toliko o javni televiziji, ki naj bi se spreminjala v državno. Na žalost smo državno televizijo že imeli in jo še imamo, novi zakon o RTV pa želi televizijo resnično spremeniti v javno televizijo, ki bo služila vsem javnim interesom in kjer bo imel vsak državljan možnost soodločanja, danes državljani te možnosti nimajo, kljub temu da plačujejo RTV prispevek. Po novem zakonu o RTV pa bo lahko vsak gledalec (poslušalec) in gledalka (poslušalka) predlagal kandidata za programski svet Radiotelevizije Slovenija. Nasprotniki novega zakona o RTV na ves glas kričijo, da naj bi omenjeni zakon Slovencem in Slovenkam prinesel duhovno, politično, kulturno, informacijsko,... katastrofo. Katastrofalna je že sedanja programska shema, ki ne upošteva zakonske določitve, da mora biti 50% programa lastne produkcije (do teh kršitev je prišlo že večkrat), potem poznamo še poskuse cenzure, podajanje informacij v obliki komentarjev, ... Zaradi tega so nujne strukturne spremembe Radiotelevizije Slovenija, saj je le tako mogoče zagotoviti uravnoteženo programsko shemo. Potrebujemo radio in televizijo, ki bosta nepristransko informirala, izobraževala, razširjala naša obzorja in hkrati ostala kritična do vsakršne oblasti. In prav zato bo Nova Slovenija Kamnik na, v uvodu, zastavljeno vprašanje odgovorila z da (za). Več na www.nsi-kamnik.net... Nova Slovenija Kamnik RESNICA BOLI V interesu Slovenske demokratske stranke (SDS) je, da se občani Kamnika seznanijo z delovanjem občinskih organov, tudi v lokalnih medijih, ki naj bi zastopali njihove interese. Nikakor ni naš namen, da bi diskreditirali kakšno stranko ali po- TURIZEM JE TUDI POLITIKA Lepo dopoldne je kot nalašč za dobro kavo v središču starega mestnega jedra Kamnika. Ob pitju kave po Šutni opazim nekaj ljudi, ki zbegano hodijo s prospekti in fotoaparati v roki gor in dol po ulici. Malo se začudim in se vprašam, ali so v naš dragi Kamnik prišli turisti? Po daljšem premisleku res ugotovim, da se je v letošnjem letu kar nekaj stvari na področju turizma obrnilo na bolje. V Tuhinjski dolini so Terme Snovik odprle apartmaje, v Zdravilnem gaju so vedno polni novih idej, Arboretum ima skozi celo leto razne razstave in celo turistično društvo smo dobili po tem, ko je pred skoraj celim desetletjem klavrno propadel. Ugotovim, da je kar nekaj podjetij in posameznikov, ki se trudijo premakniti kamniški turizem iz slepe ulice. Vendar pri vsem tem »uspehu« prav težko najdemo zraven župana, občinsko upravo, občinski svet in Agencijo za razvoj podjetništva in turizma. Omenjeni so večkrat polni besed, kako je občina Kamnik turistični potencial ter da obstajajo možnosti, da bi lahko celo mesto živelo od turizma. Toda stvari se s strani lokalnih oblasti in pristojnih za to ne premaknejo nikamor. Že vse od osamosvojitve dalje poizkuša občina z raznimi prijemi, denarnimi injekcijami rešiti Veliko planino - Zaklad narave d.o.o., vendar iz leta v leto bolj neuspešno. Občina Kamnik je tudi ustanovila Agencijo za RAZVOJ podjetništva in TURIZMA, ki se, po pravici povedano, skozi vse leto bolj ukvarja z organizacijo »tradicionalnih turističnih« prireditev kot pa s celostnim povezovanjem turističnih destinacij in ponudnikov turističnih storitev v občini, kar naj bi bila ena od njenih glavnih nalog. V Tic-u (Turistično informacijskem centru), ki deluje pod okriljem omenjene agencije, skrbijo za informiranje turistov, vendar se lahko stvar zatakne že, vkolikor bi npr. želel kdo od njih prespati v eni od planinskih koč na Veliki planini. Torej, v Agenciji za razvoj turizma manjka zanimivih vsebin za turiste, ki bi jih lahko v TIC-u, vkolikor bi se bolj tesno povezali z lokalnimi turističnimi ponudniki, nudili turistom na enem samem mestu. Problem se pojavlja zaradi premalo namenjenih občinskih finančnih sredstev, saj se za ustanovo, ki naj bi se prvenstveno ukvarjala z razvojem turizma, namenja bore malo denarja. Ker pa na sami občinski upravi in agenciji nimajo večjih idej in motivov po delu na novih turističnih projektih, je njihova praksa največkrat takšna, da se samo s finančno podporo pridružijo projektom, katerih nosilci niti ne izhajajo iz naše občine in njihovi projekti samo obrobno zajemajo ponudbe naše občine (Carnolia, Podjetna regija,...). Ti projekti zaenkrat ne kažejo vidnih učinkov in k njim se je očitno pristopilo po načelu »važno je, da se nekaj dela«. Nesmisel početja za to odgovornih se kaže tudi v dejstvu, da bomo ob leta 1998 sprejeti Turistični strategiji Kamnika in leta 2001 nadrejeni Strategiji razvoja turizma na območju severno ljubljanske interesne regije (Kamnika, Domžal, Mengša,...), v bližnji prihodnosti dobili še eno strategijo turizma z letnico 2005. Kamnik ne potrebuje novih strategij in programov o kamniškem turizmu (katerih priprava stane na milijone SIT in katerih vsebina večkrat ni povsem realna), potrebuje jasno zastavljene cilje in smernice, ki jih bo podpiral in se za njihovo uresničitev zavzemal župan v stalni koordinaciji z direktorjem Agencije za razvoj turizma in podjetništva, kar pa v preteklosti, žal, ni bila praksa v občini Kamnik. Matjaž Jug, Socialni demokrat Kamnik - Komenda sameznika. Naš glavni cilj je, da se občani seznanijo in si ob konkretnih primerih sami ustvarijo sliko, saj se bodo tako lažje odločili, komu bodo zaupali svoj glas oziroma koga bodo volili na naslednjih lokalnih volitvah. Trditev v članku Pogled s tretje strani, ki so ga podpisali vodje svetniških skupin SI), Zelenih, DeSUS, SMS in Obrtno-podjetniške liste, da Slovenska demokratska stranka z golim populizmom loči »dobre fante« od »slabih fantov«, je smešna in neresna. Edini namen SDS, da se občani seznanijo, kdo zastopa njihove interese, nikakor ne more biti označen kot populističen. Ker SDS ne dela potez na kratek rok, temveč razmišlja o dolgoročnih posledicah in upošteva zakonska določila, so občinski svetniki SDS skupaj s svetniki NSi vložili amandma za 4 % podražitev vrtcev. Po naši oceni manjša, 4 % podražitev, ob istočasni realizaciji notranjih rezerv poslovanja kamniških vrtcev ne bi predstavljala nobeno dodatno obremenitev za občinski proračun. Nikakor pa ne moremo zagovarjati 6 % podražitve in tako neupravičeno obremeniti družinske proračune občanov Kamnika, ki imajo svoje otroke v kamniških vrtcih. V interesu stranke SDS je, da se občani seznanijo o stvareh, ki bodo vplivale na njihovo kvaliteto življenja. Nikakor pa se ne moremo strinjati z željami zgoraj naštetih vodij svetniških skupin, da se o teh stvareh ne bi »preveč napisalo«. Živimo v deželi, kjer je z ustavo zagotovljena pravica svobodnega govora in tako dopuščena možnost, da vsak posameznik lahko zagovarja svoja stališča in mišljenje. V SDS razmišljamo tudi o projektih za prihodnost in za svoje odločitve sprejemamo vso odgovornost. Navedbe s strani Odbora za informiranje in medije (X) SDS Kamnik nikakor ne morejo biti zavajajoče samo zato, ker se izhodiščna stališča razlikujejo od ostalih. Odločitev za podražitev in določitev cen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik je bila z naše strani sprejeta po tehtnem premisleku. Izhajali smo iz stališča, da bo za občane Kamnika veliko lažje plačati povišani mesečni prispevek za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, kot pa plačilo v enkratnem znesku, kot imajo to urejeno v nekaterih občinah. Po sprejeti evropski zakonodaji bodo občine morale imeti urejeno kanalizacijo do konca leta 2017. Ker v SDS razmišljamo tudi o projektih za prihodnost, ki bodo vplivali na samo kvaliteto življenja občanov, bomo v ta namen v mesecu septembru ustanovili tudi Strokovni svet. V delo Strokovnega sveta se lahko vključijo vsi občani Kamnika, ki menijo, da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešni razvojni strategiji Občine Kamnik. O poteku dela in ostalih aktivnostih Strokovnega sveta boste lahko več izvedeli na spletni strani WWW.SDS-KAMNIK.SI Pišimo resnico in ne obraćajmo besed V kolikor se občinski svetnik Danici Kovačič čuti dolžan, da seznani javnost o delu občinskega sveta, je to njegova osebna odločitev in v SDS v tem njegovem namenu ne vidimo ničesar slabega. V kolikor pa se sklicuje na Komentar in pobude SDS, objavljen v Kamniškem občanu 14. julija 2005, bi bilo dobro, da ne obrača besed, se sklicuje na dobesedno objavo in obenem s prirejenim komentarjem ne zavaja javnost. V svojem članku Zakaj zavajati javnost, če temu ni tako pri vseh svetnikih, je navedel, da pisec članka Komentar in pobude SDS, ki gaje napisal predsednik Odbora za informiranje in medije SDS Kamnik Robin Majnik, ne loči simulacije prometa od pripomb. V kolikor bo članek prebral pazljivo in ga obenem še razumel, bo sprevidel, da je vodja svetniške skupine SDS Eranc Spruk pohvalil študijo in simulacijo prometa. Izjava je ponovno napisana v skrajšani oblikbVodja svetniške skupine SDS Franc Spruk je pohvalil st rokovno izdelano študijo in na nazoren način predstavljeno simulacijo prometa na kritičnih mestih v mestu Kamnik in poudaril, da se bo z upoštevanjem rezultatov prometne študije lahko hitreje in bolje planiralo izvajanje ustreznih ukrepov, ki bodo za vse občane Kamnika zagotovili normalen promet tudi v kritičnih konicah.« Na javno postavljeno vprašanje pa mu pisec članka predsednik Odbora za informiranje in medije SDS Kamnik Robin Majnik odgovarja sledeče: »Na postavljena vprašanja vam v Kamniškem občanu ne moremo odgovoriti, saj smo v objavi svojih stališč tudi prostorsko omejeni in ga bomo uporabili za obveščanje javnosti o delovanju stranke SDS. O svojih stališčih, vašem delovanju in glasovanju boste pač morali napisati sami. Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora: Robin MAJNIK Kamniški OBČAN POGLEDI - IZOBRAŽEVANJE 8. septembra 2005 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Priden možici (in punce) na »splavu« kljubovali dežju... Sedaj, ko smo Evropi, se nam vča sili dogajajo prav neverjetne uli pa za naše pojme težko verjetne stvari. Recimo Podgorcem, ki so se odloČili bio mleko svojih krav prodajati Italijanom za nekaj tolarjev več kot ga plačajo mlekarji iz bele Ljubljane, ne gre skupaj, kako Italijanom potem uspe pri nas prodajati cenejši jogurt od ljubljanskega. Kaže, da bodo morali naši mlekarji sklicati še kakšen simpozij na to temo ali pa bolj prisluhnili tistim, ki pravijo, da se naših posrednikov preveč prime, ne smetane, pač pa tolarčkov... T\omači, še bolj pa tuji turisti, ki U prihajajo na Veliko planino, težko razumejo, da si v nekoč slavnem hotelu na Šimnovcu ne morejo več privoščili tople malice ali pa vsaj malce odžejali, saj ima gostišče že leto in dan zabita vrata. Nekdanji ponos Velike planine, ki smo ga na veliko upodabljali na naših turistič- nih prospektih, sedaj zapuščen propada. Pa kaj to, važno je, da imamo sprejelo strategijo razvoja turizma kol naše najbolj perspektivne dejavnosti. O nekakšni krovni organizaciji na planini pa se ni nobenega sledu, saj je po dveh letih menda mrknil tudi iniciativni odbor... Fsi pa, kljub letošnjem deževne mu poletju, na srečo ne spijo. Med njimi so gotovo kamniški Priden možici, ki so vsem nalivom navkljub ves avgust vztrajali na Malem gradu in drugič zapored pripravili Kamfest, festival z razgledom. Ponudili so za sleherni okus nekaj, kar je pritegnilo med grajske ruševine pod kapelo mnoge obiskovalce, čeprav večkrat z. dežniki, kol brez njih. Med tistimi, ki so privabili na splav na gradu, kot ga je poimenoval neumorni priden možic Goran, sta bila prav gotovo velikoplaninski Slegn in Škofov Janez s svojimi Čompami ali krompirjeve!. S svojimi pesmimi in šalami so pregnali ludi grozeče oblake, ki so se Mižali prizorišču iz. Bistriške in Tuhinjske doline. Priden možicem pa vse priznanje... T\npliški gasilci so se ob koncu U slovesnosti v počastitev HO-lel-nice društva zahvalili svojemu zavetniku, sv. Florjanu, ker je vsaj za nekaj popoldanskih ur zadržal vodo v svojem škafu, da so lahko v miru opravili veliko parado in sprejeli v svoje vrste novega člana, moderno avtocisterno, ki se s prvim njihovim avtom, starim Fiatom, ki so ga kupili lela 1929 sploh ne more primerjati, kot se ne more primerjati prva briz,-galna, stara Rosenbauerca iz leta 1926, ki pa še vedno deluje in sloji na častnem mestu v gasilskem domu. Zalo soji tudi v paradi določili častno mesto in so jo na čelu peljali s pravim konjičkom - ponijem... Krištofov Pepe II. LDS Kamnik JESENI NAPROTI Konec poletnih dni, dopustov in počitka je v 00 Liberalne demokracije Kamnik kot že vsako leto doslej zaznamoval teniški turnir s piknikom. Na igriščih TK Kamnik so se ob zglednem vremenu in pred očmi številnih gledalcev in obiskovalcev v igri dvojic spopadli člani in prijatelji LDS, slavo in pokale so zopet odnesli najboljši. Ostale igralce in gledalce so tolažile dobrote z žara in iz hladilnika, druženje in dobra volja. Ob zabavi in športnem druženju je bilo treba najti čas tudi za izpolnjevanje obveznosti, izvršilni odbor stranke se je sestal na svoji seji z glavnim namenom evidentirati kandidate za predsednika in podpredsednika stranke ter imenovati delegate za strankin kongres, ki bo 15. oktobra v Ljubljani. Pomembna novost letos je, da ima stranka ŠTUDIJ LOGISTIKE - Z ZNANJEM GRADIMO POKLICNO KARIERO Kako doseči čim boljši ekonomski učinek dejavnosti in podjetja? Kako doseči čini hitrejši pretok blaga? Glede na iako aktualna vprašanja so pojavlja potreba po strokovnjakih s področja logistike kje pridobiti znanja, spretnosti in kompetenec? [.den izmed višješolskih programov, program promet, ponuja študentom mož nost izbire za poglobljen študij logistike že v prvem letniku se študenti lahko odločijo /a logistiko. V Zavodu IRC so se glede na povpraševanje s strani različnih organizacij odločili posvetili posebno pozornost študiju logistike študenti programa promet, ki se bodo odločili za nioilul logistika, bodo pridobili znanja: • s področja skladiščenja in notranjega transporta, tehnologije prometa, logističnih poslovnih sistemov, špedicije, načrtovanja prevozov ter trženja in komercialnega poslovanja. I >a pa bi študenti lahko pridobili znanja, ki jih potrebujejo ali pa jih bo do potrebovali pri opravljanju svojega poklica, bodo med študijskim letom oblikovane manjše skupine glede na želje in pričakovanja študentov za poslovno logistiko ter sistemsko logistiko. Tako bodo študenti osvojili konkretna znanja, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojega poklica v skupinah bodo ob reševanju problemskih situacij, načrtovanju in simulacijah skupaj z predavatelji osvojili potrebne kom potence. Z individualnim pristopom, apliciranjem teorije v konkretna okolja bodo študenti v toku študija osvojili potrebna znanja lito so k sodelovanju povabili tudi različna podjetja in organizacije. V Zavodu IR(', je diplomiralo čez 200 diplomam o v različnih programov, ki so si s pomočjo diplome ler osvojenih znanj omogočili razvoj svoje poklicne kariere. Znanja S področja logistike omogočajo diplomantom zelo širok spekter možne zaposlitve po diplomantih s takšnimi znanji je izražen velik in teres v podjetjih, državni upravi, vojski, različnih storitvenih dejavnostih lako v gospodarskih kot negospodarskih dejavnostih. Več informacij o študiju logistike lahko izveste na telefonski številki 01/ 548-37-66, na spletni strani wwvy.z,avod- irc.si ali pišite na infpjizavpd-irc.si. Nasvet ko se odločale za študij, razmislile 0 svojih dosedanjih delovnih in življenjskih izkušnjah, glede na svoje Zelje in sposobnosti. K študiju pa naj vas spodbudi podatek, da bo Slovenija v naslednjih letih potrebovalo vsaj 50 odstotkov ljudi t višjo in visoko izobrazbo. ZAVOD IRC, Višja strokovna šola Čez 200 diplomantov naše šole si gradi svojo poklicno kariero -vključite se tudi vi v izredni študij in si pridobile znanja za naslednje poklice: KOMERCIALIST, POSLOVNI SEKRETAR, RAČUNOVODJA, KOMUNALNI INŽENIR, TEHNOLOG PROMETA. Višja strokovna šola Zavod IRC, Šmartinska cesta 106, Ljubljana www.zavod-irc.si, 01/548-37-60, info@zavod-irc.si zaradi povečanja članstva LDS v Kamniku na kongresu še dodatnega delegata, skupno torej tri. Izvršni odbor je ob izvolitvi delegatov na svoji seji potrdil podporo Ivu Vajglu za predsednika ter kandidaturama Jelka Kacina in Braneta Goluboviča za mesti podpredsednika stranke. Poleg tega je 10 na lokalni ravni potrdil stališče stranke glede referenduma o RTV ter okvirni načrt referendumske kampanje, v kratkem pa se obeta delovni obisk v Bruslju pri Mojci Drčar Murko in ALDE (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo). Na bolj lokalni ravni je predsednik 00 Demitrij Perčič povedal, da se LDS kot največja stranka zaveda tudi največje odgovornosti za razvoj Kamnika, zato predvsem in najprej stremi k izboljšanju življenjskih pogojev svojih občanov. V rebalansu letošnjega občinskega proračuna, ki ga bo občinski svet obravnaval na svojih naslednjih sejah, so zato namenjena dodatna sredstva za začetek izgradnje novega vrtca, ki bo prve otroke sprejel drugo leto, obnova in posodabljanje infrastrukture izobraževalnih ustanov pa se udejanja tudi v Stranjah. Z vidika zagotavljanja kulture bivanja je pomembno okostje našega okoliša prometna študija, ki bo zagotovila, da Kamnik ostane v koraku s časom in povezan s Slovenijo in svetom. Skrb in prizadevanje za razvoj in uspešnost Kamnika ob zagotavljanju zdravega in primernega življenjskega okolja za vse je osnova, na kateri je potrebno graditi v jeseni, ki prihaja, pa tudi v bolj oddaljeni prihodnosti. MARK AGOVIČ za OO LDS Kamnik Obeta se poprava krivice upokojencem Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejel ob koncu leta 1999 kot rezultat razprav in usklajevanj s socialnimi partnerji in drugimi skupinami prebivalstva, zlasti upokojenci. Dosežen dogovor, ki je zahteval več let usklajevanj, je obetal pravično usklajevanje pokojnin z rastjo plačili zagotavljal upokojencem, da bodo, tako kot so kot delavci vplačevali v pokojninski sistem, iz njega črpali in si tako zagotovili dostojno preživljanje starosti. Zakon je bil pravna podlaga za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v smislu postopnega prehoda na bolj vzdržen sistem obveznega zavarovanja na podlagi medgenc racijske pogodbe-. Kmalu po sprejetem zakonu lela 1999 se je zgodil c rili scenarij za upokojence, ker se je poseglo V zc pridobljene pravice in brez soglasja prizadet ili skupin - upokojencev in Ekonomsko socialnega sveta, sprejelo spremembe, ki so povzročile, da se je povečal zaostanek z, gibanjem mesečnih plač. Pokojnine se ne povišujejo enako kot plače in bodo vedno zaostajale za njimi, gre le za ta odstotek povišanja, ki na koncu predstavlja večjo ali manjšo razliko. Izhajati moramo iz dejstva, da pokojnina ni socialna pomoč in so si jo upokojenci z delom, ob tem pa vplačevanju v pokojninski sklad zaslužili, za dostojno preživljanje stan isti. Glede na napake, ki so bile narejene pri izvajanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je koalicija, skladno s koalicijsko pogodbo in programom vlade pripravila spremembe in dopolnitve zakona tako, da je: - zagotovljeno dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, - postopno uvedena pravica do vdovske pokojnine v višini najmanj 10% za vse upokojenec (odpravlja premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine, k starostni ali invalidski pokojnini, ki jye vdovi oz vdovcu na podlagi lastnega zavarovanja), - v celoti se ureja krog upravi-čencev, odmera In usklajevanje letnega dodatka- zagotovljena postopna rast dodatka za rekreacijo, - pokojninski sistem prilagojen starejšemu prebivalstvu, pri čemer višine pokojnine ne smejo realno padati, Zavod bo imel skladno z zakonom o zavodih en sam organ upravljanja - svet zavoda, - zakon usklajen z zakonodajo, ki se navezuje na ta zakon. Prizadevati si moramo za večanje deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu in daljšanja ak tivnega obdobja v življenju vsakega posameznika. Slabo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev bo potrčimo poveča ti z ukrepi, ki bodo spodbujali odpiranje novih delovnih mest, na katerih bi lahko delali starejši in večjo zaposlenost prebivalstva. Spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju samo popravljajo krivico, ki je bila storjena upokojencem. Verjamem, da bo zakon dobil vso podporo, sicer pa prisluhnimo razpravi, ki bo tekla v l)Z. Rudi Veršnik, poslanec DZ SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANI Smledniška cesta 3 4000 Kranj www.s-bts.kr.edus.si Srednja biotehniška šola Kranj Tečaji za ODRASLE: - Predelava mleka v mlečne izdelke, - Izdelovanje kruha in potic iz krušne peči, - Izdelovanje testenin, Izdelovanje drobnega peciva, - Predelava mesa, - Računalništvo za kmetovalce, - Usposabljanja iz fitomedicine, - Tečaj za kmetovalce, - Izdelovanje različnih aranžmajev, - Izdelki iz sena in slame. Prijave in informacije na tel. št. 04/280 57 20, vsak dan od 8.00 do 15.00 in tina.kosirt^guest.arnes.si. SODOBNE METODE RAZVIJANJA NOVOSTI Sposobnost ustvarjanja novosti in kreativno delovanje postajata vse večji odliki zaposlenih. Ustvarjalnost je zahteva današnjega vsakdana in ena najbolj cenjenih človeških vrednot. Zato povsod po svetu poskušajo zboljšati podporno okolje, uvesti nove sodobne metode razvijanja in realizacije novosti Posebno opazen je velik napredek ustvarjalnosti na področju storitev. Vodilne države pa poskušajo tako z znanstvenimi pristopi, raziskavami in analizami praktičnih uspešnih dosežkov zboljšati učinkovitost razvijanja idej. V razvitih državah le 3- 8 % razvijajočih idej uspe na trgu, v manj razvitih pa je teh manj kot 1 %. Slovenci smo nekje vmes, v zadnjem času pa se vse bolj približujemo povprečju manj razvitim, kar kaže tudi naše stalno padanje na evropskih ( 38. mesto) in svetovnih (58. mesto) lestvicah inovativnosti in konkurenčnosti Sodobne metode in načini razvijanja idej temeljijo na strokovnih temeljih in praktičnih izkušnjah ob uporabi sodobnih znanj in orodij Značilne so naslednje razvojne stopnje sodobnega razvijanja novosti: OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA PROGRAMA RAZVOJA IN REALIZACIJI. NOVOSTI, INFORMACIJSKI INŽENIRING PRI VI RJANJA NOVOSTI, INOVACIJSKI INŽENIRING, INOVACIJSKI MANAGEMENT II NANĆN1 INŽENIRING, MARKETING PROIZVODNJA, KOOPERACIJE PARTNERSTVO,TRANSFERI IN II' I V I OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA PROGRAMA RAZVOJA NOVOSTI izvajajo strokovne skupine (patentni inženir, manager, tržnik, finančnik, strokovnjak s področja novosti), ki v sodelovanju z izumiteljem ocenijo novost, njeno tehnično tehnološko izvedljivost in uporabnost. Strokovna skupina oceni možnosti in sposobnosti samega izumitelja, katero pomoč potrebuje, kdaj in v kakšni obliki. V večini držav je ta strokovna ocena osnova za nadaljnji razvoj in vključevanje različnih oblik državnih, regionalnih in lokalnih pomoči in vključevanje podpornega okolja v razvoj novosti Pri nas delni program izvajajo v tehnoloških parkih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica). INFORMACIJSKI INŽENIRING služi za ugotavljanje novosti v stanju tehnike in storitev s pomočjo sodobnih informacijskih orodij, specializiranih baz podatkov in informacij. Informatiki s pomočjo strokovnjakov specialistov ugotavljajo stanje novosti v primerjavi s podobnimi dosežki s področja industrijske lastnine, statistike, tržnih in poslovnih informacij. Ocena novosti in primerjalnih prednosti je običajno osnova za nadaljevanje razvoja ideje. INOVACIJSKI INŽENIRING omogoča izumitelju v inovativnem okolju in storitveno svetovalnem okolju kot inkubatorji, inovacijski centri, tehnološki parki in inovacijske off shore cone, da pod strokovnim vodstvom in s sodobnimi tehnologijami hitreje razvija svojo novost. S pomočjo novih znanj s fakultet in univerz ter oblikovalskih veščin nadgrajuje kvaliteto svoje novosti. Najnovejše pospešene poti potekajo v inovacijskih off shore conah, kjer se oblikujejo razvojna podjetja, ki poslujejo v fazi razvoja brez poslovnih stroškov. Ob koncu razvoja se opravi cenitev novosti, ki je kapitalski vložek v razvojno podjetje, šele nato podjetje stopi v normalno poslovanje z bilanco stroškov in kapitalske vrednosti novosti. Predstavitev državnega podpornega okolja za inovativnost in podjetništvo, njihovih programov pomoči in ostalili dejav nosti za podjetnike, podjetja in inovatorje bo na DNEVU SLOVENSKIM INOVATORJEV, ki bo v torek, 13. septembra, ob 10 h v Modri dvorani Celjskega sejma MOS 2005. Inovatorje in turistične delavce, ki imajo ideje in novosti s področja turizma, pa vabimo na OKROGLO MIZO O INOVACIJAH V TURIZMI l, ki bo v istem prostoru ob 12. uri. Program in dodatne informacije interesenti dobijo na telefonu 8,3 1 1 925. Nadaljevanje prihodnjič Marijan Štele Mednarodni posrednik novosti SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, DOMŽALE tel.: 01/72-40-632 e-mail: strokovna@ssdomzale.si http://www.ssdomzale.si Izobraževanje ODRASLIH Na Srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice iz strojništva, trgovine na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne 3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH. Izobraževanje se odvija 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih: STROJNIŠTVO • avlomehanik, • avtoklepar, • instalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin), • klepar-krovec • strojni mehanik • konstrukcijski mehanik. V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: • Strojni tehnik (PTl), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri TRGOVINA in KOMERCIALA • trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, • ekonomsko-komercialni tehnik (PTl) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri. Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traia 2 leti. Vse informacije: Branko Vrtek na tel.: 031 222 302 ali 01 72 40 632. 8 8. septembra 2005 UMETNIKI IN NAŠA BOGATA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Mojster skodlarstva Bojan Koželj iz Stahovice začel prekrivati streho cerkvice sv. Marka v Prešernovi Vrbi S skodlami pokriva stavbno dediščino Mojster Bojan Koželj iz Stahovice je doslej pokril s skodlami na desetine gradov, cerkva, pastirskih staj. Med drugim je v zadnjem času prekril pastirski stan, ki stoji v vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC-ju. Najobsežnejše in najzahtevnejše delo pa je pravkar končano prekrivanje Skodlarski mojster Bojan Koželj iz Sta hovice pred fotografijami nekaterih spomeniško zaščitenih poslopij, ki jih je prekril s skodlami. strehe zgodovinske cerkve na Uršlji gori. Pokrivanje cerkve na Uršlji gori je bilo izjemno težavno zaradi letošnjega muhastega vremena. Cerkev stoji na vrhu skoraj 1700 metrov visokega Plešivca na Koroškem. Koželj je prekril obsežno ostrešje, ki meri skupaj 1700 kvadratnih metrov. Znamenita romarska cerkev je bila sezidana v letih 1580 do 1601. V njeni gotski arhitekturi se že močno uveljavlja vpliv renesanse. Tukajšnji vrh gore je kot mogočen gorski mejnik med Mežiško in Mislinjsko dolino. In sem čez pogosto zapihajo močni vetrovi. Tako je bilo prekrivanje strehe s skodlami posebej težaško in nevarno delo. Cerkev na Uršlji gori so prekrivali troslojno. Porabili so 114 kubičnih metrov maces-novih skodel. Macesnov les je iz tistega območja, kjer stoji cerkev. Da je vzdržljiv, mora zrasti pod istim podnebjem. Zanimivo je, da je prejšnja ma-cesnova kritina na tamkajšnjem zvoniku vzdržala celih 150 let. Bojan Koželj je edini registrirani obrtnik za montažo skodel v Sloveniji. Te dni je začel z obnovo strehe na cerkvici sv. Marka v Prešernovi Vrbi. Čakajo pa ga še mnogi drugi kulturni spomeniki širom Slovenije. V prejšnjih letih je Koželj prekril Pred-jamski in Celjski grad, cerkev sv.'Trojice v Semiču, na Jezerskem, rusko kapelo na Vršiču, svetišče v Dovjem. Na Ajdni nad Žirovnico je pokrival rekonstruirana izjemno stara poslopja. Prekril je cerkev v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Pri Koželjevih je skodlarska tradicija že doma. S skodlarstvom se je ukvarjal že Bojanov ded, nadaljeval je oče Franc in sedaj sin Bojan, ki je sprva vgrajeval lesene obloge, Prekrivanje strehe na Celjskem gradu. zatem pa se je leta 1987 povsem lotil te prastare lesne obrti. Pri delu mu pomagajo oče Franc in mama Monika, žena Jana, hčerki Nina in Manca, torej kar vsa družina. Skodlarstvo je tukajšnja alpska stavbarska dediščina, saj so bile včasih stavbe v celoti lesene. Tudi pastirsko kočo z Velike planine v Vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC-ju je prekril mojster Koželj. /1KROL ALU ROLETE PVC ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz. kosec@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC, s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * Kot razlaga Bojan, se za skodle uporablja smrekov in macesnov »resonančni« les. Takšen, ki ima goste letnice. Les sekajo v »starem mesecu«, torej pozimi, ko les miruje. Hlode še sveže prereže na poljudno dolžino, nato jih razcepi na osem delov. Sredino izloči in odstrani lubje. Tako je les pripravljen za cepljenje skodel. Skodle se cepi pozimi. Njihova debelina je od 13 do 14 mm, širina od 10 do 14 cm. Les nato zloži v »štose« in ga primerno obteži. Po nekaj mesecih so skodle pripravljene za pokrivanje streh, ki poteka od aprila do novembra. Za pokrivanje baročno oblikovanih zvonikov uporablja Bojan macesnove skodle, ki jih skuha v lanenem olju. Tako postane les voljan za krivljenje. V drugih primerih uporablja naraven, neprepojen les. Taka streha je primerna predvsem tam, kjer uporabljajo deževnico za kuhanje ali pitje, kot na Veliki planini. Skodlar Bojan Koželj začne delati ob šestih zjutraj in konča pozno v noč. Koža na rokah mu je trda, žulja-va. Dnevno oblikuje do 800 skodel. Za kvadratni meter strehe potrebuje 40 skodel, ob dvojnem in trojnem kritju pa znatno več. Troslojno kritje naj bi držalo do 50 ali 60 let. Pred tremi leti je prejel mojster Koželj na gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni znak kakovosti za najboljše dosežke v gradbeništvu v Sloveniji. FRANČEK ŠTEFANEC Ljudski umetnik Ciril Golob iz Črne riše akvarele, krasi gorenjske skrinje, izdeluje in barva lesene pirhe... »Vzamem čopič in kar ustvarjam...« i Dom Cirila Goloba stoji v Crni št. 1, tik nad glavno cesto, ki vodi proti Gornjemu Gradu. Zunaj in znotraj kaže prijazno podobo, urejenost. Ciril se je rodil s smis-. lom za umetnost. V življenju je bil v glavnem šofer tovornjakov in avtobusov, a je vedno našel čas, da je narisal veliko slik, poslikal gorenjske skrinje... Ljudski umetnik Ciril Golob je bil rojen pred 70 leti v Stahovici. Sam pravi, da se je rodil s smislom za risanje, oblikovanje, rezbarje-nje. Tak dar je imel tudj njegov oče Lovro, ki je bil doma v vasi Gozd. V Kamniku je končal nižjo gimnazijo. Da ima izjemen smisel za risanje, je ugotovil njegov takratni profesor Leon Homar, spodbujal ga je in mu pomagal z nasveti. A to je bil čas pomanjkanja. Na voljo ni bilo dovolj zvezkov, risank, svinčnikov, barvic, čopičev. A profesorji so bili odlični, mi je oni dan zatrdil Ciril. vise, majolike. Nekaj časa je oblikoval tudi posodo. Po dveh letih dela na Žebljarski cesti v Kamniku je moral oditi k vojakom. Ko se je vrnil, so v Keramiki le še »maiali« majolike. Naredil je šoferski tečaj in se zaposlil v rudniku kaolina v Črni kot šofer tovornjaka, pozneje je vozil tudi mestni avtobus Ljubljanskega transporta. O svojem življenju in delu mi je povedal: »Izučil se nisem pravzaprav ničesar, a se lotim vsake stvari...« Najraje riše akvarele. Precej zanimivih risb je ustvaril s črnim tušem. Manj riše z oljnimi barvami. Na različne načine oblikuje les. Posebej pogosto se loteva struženja lesenih pirhov, ki jih pozneje poriše z ornamenti. Motivi se mu rojevajo sproti. Za domačo jedilni- Samonikli umetnik iz Črne je okrasil številne skrinje. Želel je obiskovati šolo za oblikovanje v Ljubljani. Za slikarsko smer so bili tisto leto prijavljeni le trije kandidati. Počakati bi moral na novo šolsko leto. A ker je bil star že 18 let, se je odločil za delo v kamniški Keramiki, kjer je risal na okrasne stenske krožnike, ser- co je izdelal domiselno oblikovano visoko stoječe ohišje za uro. Ciril je izredno vešč poslikave gorenjskih skrinj. Izdela mu jih mizar in on jih krasi. Doslej je razstavljal skrinje le enkrat, v Cerkljah. Tudi o njegovem bogatem delu ljudske umetnosti ni še Ciril Golob iz Črne z majoliku, ki jo je nekoč porisal v nekdanji kamniški Keramiki. Skromen je, saj meni: »To ni nič posebnega, kar delam. Vzamem čopič in kar rata, pa rata. Naredil sem sicer precej, a so se mi lepši izdelki porazgubili med sorodstvom, prijatelji...« Ciril se je poročil s skrbno Marjeto, doma z. velike kmetije iz Pre-valj na Koroškem. Ona sicer ne riše, a je dobra razsodnica in možu včasih pripomni: »To pa ni najbolje ...«Imata hčerko Meto,učitelji-co na osnovni šoli Frana Albrehta, poročeno s triatloncem Mirom Kregarjem. Povila sta hčerki I.izo in Nežo ter sina Drejca. Obe dekleti imata smisel za risanje kot dedek. Posrečene ideje za oblikovanje ima tudi Meta, ki včasih prosi očeta, če bi naredil to in ono in rade volje ji izpolni želje. Golobov dom je danes velik in domiselno pozidan. Včasih je tu stala skromna hišica. V njej sta živela Cirtlova starša. Ko pa je Ciril pripeljal k hiši še ženo, je bilo nujno dom nadgraditi in dozidati. Ciril je delal večinoma sam, prisluhnil nasvetu poklicnega zidarja in je šlo. Sam je potem polagal tudi keramične ploščice, naredil fasado ... Vedno je primanjkovalo denarja za gradbeni material, pravi, tudi zemljo je bilo treba dokupiti, da družina ne hodi po tujem svetu. Delala sta in dela- TRGOVIMA s;n m 17 Ljubljanska 21/e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19, www.gumiz.com Plašči ter zračnice za kolesa, motorje, avtomobile Priključki in cevi za vrtni program Cevi za vodo, zrak, naftne derivate, cevi za avt. hladilne sisteme, eevi za ventilacijo in odsesavanje Klinasta jermena kot tudi avtomobilska jermena in zobata jermena & Razne rezervne dele za pralne stroje Gorenje, grelce za pečice Tesnila za okna, vrata, prevleke za avtomobile ... 50 let tradicije v pečarstvu PEČARSTVO HR0VAT Jure Hrovat, s.p., Grobeljska 2, 1234 MENGEŠ (nasproti gasilskega doma) tel.: 01/729 11 96 faks: 01/7291197 GSM: 031/625 885 Pisano poslikani Golubovi leseni pirhi. nihče pisal. Izdelal je zanimive modele za skuto, maslo in »pisave« za krašenje »trničev«. Je izjemen opazovalec. Ko se znajde v gozdu, kaj hitro najde primerno naravno oblikovano korenino, vejo, iz katere doma izdela sproščeno oblikovane pohodne palice. Iz ene korenine je izdelal celo Kristusov lik z razpetimi rokami. la. Za dopust ni bilo časa in ne denarja. In kljub naporni službi in zidanju je našel Ciril še čas za umetnost. Večina likovnih idej je njegovih. Osnova za ornamente sta mu bili le dve stari knjigi. Orna-mentov ne posnema, sestavlja jih sproti s pomočjo lastne zamisli. FRANČEK ŠTEFANEC V času Mihaelovega sejma v Mengšu. 24. 9. in 25.9., vas vabimo na DNEVE ODPRTIH VRAT. M EGA VRT Franc Hribar s.p. Liplje 1, Laze v Tuhinju GSM: 041/527-912, 031/455-100 Urejanje in vzdrževanje vrtov, parkov," ribnikov, grobov strojno prekopavanje (frezanje) košnja, zasajanje presajanje, obrezovanje čiščenje parcel in terenov - meritve PH, sončne svetlobe Na kavi z Borutom Erjavcem KO TEČE ZRAK PO ŽILAH Priznam. Že od malih nog sem rada gledala slovenski film Vesna, predvsem zaradi glavne junakinje, ki je bila tako pogumna, da je skočila s padalom. Vedno sem se spraševala, kakšni občutki te prevevajo, ko lebdiš na nebu. Pa se je zgodilo. Pred dobrim letom in pol me je prijateljica v telefonskem pogovoru povabila na skok s padalom. Naslednji dan sva že drveli z Borutom in njegovim prijateljem nepozabni dogodivščini naproti. Borut Erjavec, vrhunski športnik in profesionalni padalec, član Padalske reprezentance Slovenije, večkratni svetovni prvak ter dobitnik Bloudkovega priznanja, Radovljičan, ki se je po življenjski prelomnici preselil v Kamnik, ki mu je, kot sam pravi, pomagal ponovno najti samega sebe. Po eni strani je vesel, da padalstvo v Sloveniji ni tako medijsko izpostavljen šport, saj mu to omogoča anonimnost. V Sloveniji je v tvojem športu znana predvsem padalka Irena Avbelj. Fantje ste kljub odličnim uspehom, ki jih dosegate, potisnjeni v ozadje. Res je. Irena je bolj izpostavljena, ker je ženska. Tudi ženska konkurenca je manjša kot pri moških. Moška ekipa res ni toliko na očeh javnosti, vendar nam je všeč, da imamo svojo zasebnost, čeprav bi se naše rezultate marsikdo rad polastil. Edina slabost našega športa je, da ni član olimpijske družine. Če bi simbolično primerjal status olimpijade, je to le nekaj, kar te 'potegne', navsezadne je olimpijska krona vendarle pika na i v športnikovi karieri, pa tudi Slovenija bi imela več olimpijskih odličij. V našem športu prideš največ do svetovnega prvaka in naša ekipa je dosegla vse, kar lahko sploh doseže. Ce v zelo kratkem času osvojiš štiri, pet naslovov svetovnega prvaka, si v vrhu evropskega pokala šest, sedem let, ti pade motivacija, se zasičiš z rezultati. Omenil si olimpijske igre. Obstaja kakšna možnost, da se padalstvo uvrsti med olimpijske športe? Že pred olimpijskimi igrami v Seoulu leta 1988 so potekali pogovori za vključitev padalstva med olimpijske športe, vendar sta se, žal, v tistem času ponesrečila dva domača padalca, zato so potem rekli, da je padalstvo nevaren šport. Tako je. Padalstvo je nevaren šport. Vendar, če delaš po predpisih, se držiš padalskega kodeksa, je to varen šport. Seveda pa se dogajajo tudi nesreče. Ponovno so se pojavile želje za olimpijado na Kitajskem, z Ireno sva se na olimpijadi neolimpijskih športov na Japonskem skupaj z drugimi padalci pogovarjala s predsednikom olimpijskega komiteja, pa možnosti niso kaj vzpodbudne, saj padalstvo ni medijsko zanimiv šport, najbolj pa nas je šokiralo njegovo vprašanje, kakšni denarji se obračajo v našem športu. Če bo leta 2012 olimpijada v Parizu, ostajajo možnosti, da bo padalstvo Borut neznansko uživa v lebdenju v zraku. Padalstvo je izredno drag šport, že sama oprema, da o treningih sploh ne govorim... Sam skačem v civilni reprezentanci, ki je obenem vojaška reprezentanca, skačem pa tudi pozimi v paraskiju, kjer smo tudi svetovni prvaki oz. v sami špici. Letos bi moral braniti naslov svetovnega prvaka, vendar me je poškodba noge žal odvrnila od tega. Trenutna poškodba pomeni neko prelomnico, saj mi je pokazala, da nisem več dvajsetletni mulec, čeprav rezultati in želje za prihodne ostajajo isti - biti čim boljši. olimpijska disciplina, saj ima Francija izredno močno padalsko reprezentanco in odlične rezultate v vseh padalskih disciplinah. Recimo, da bo padalstvo uradna disciplina na olimpijskih igrah leta 2012. Se še čez toliko časa vidiš v tvojem športu oz. koliko časa se lahko profesionalec ukvarja s tekmovalnim padalstvom? Možno je. Vendar, če pomislim, da bom čez sedem let skoraj 'za v penzijo', težko verjamem. Naša sedanja ekipa po vsej verjetnosti ne bo vztrajala. Ponavadi se najboljši rezultati dosegajo med 35. in 40. letom. Pomembna je predvsem motiviranost. Če si v določenem športu 10-15 let v samem vrhu, imaš zadosti, nimaš motivacije, da bi zmagoval, saj si že vse, kar si želel, dosegel. Počasi bo prišlo do menjave generacij, čeprav je trenutno povsod po svetu problem klasičnega padalstva vtem, da se mladi odločajo za druge discipline, kar pa je, kot sem že omenil povezano z denarjem. Včasih se je dalo lažje zbrati ekipo mladih, z njimi delati in jih zmotivirati, lažje je bilo dobiti denar v klubu... Slovensko padalstvo rešuje dejstvo, da smo vsi zaposleni v vojski. Kot vojaška ekipa treniramo v službi, po drugi strani pa z našim znanjem in rezultati, ki smo jih dosegli, dokazujemo, da smo svetovni vrh našega športa, kljub temu, da je konkurenca iz leta v leto hujša. Lansko leto smo bili na svetovnem vojaškem prvenstvu v skokih na cilj podprvaki, dva tedna pozneje pa na svetovnem prvenstvu šesti, kjer smo zgubili kolajno le za 2 cm. Če se vrneva na začetek tvoje kariere. Te je k padalstvu pritegnila bližina letališča v Lescah, želja po pustolovščinah... Že od malih nog sem bil nor na celotno aviacijo, ne le na padalstvo. Očitno imam zrak že v krvi, svoje želje sem samo še stopnjeval... Žal mi je le, da do sedaj še nisem opravil izpit za jadralnega pilota. Zrak je del mene, mogoče je bližina letališča dodala le še piko na i pri teme uresničitvah želja. Pa si si v zgodnji mladosti kdaj predstavljal, da bo tvoj hobi postal poklic? Moj hobi je bil še v času Jugoslavije nedosegljiv za poklicne želje, saj je bila vojaška padalska baza v Nišu, po osamosvojitvi Slovenije pa se je začelo odpirati in zelo sem vesel in srečen, da sem dobil možnost poklicnega ukvarjanja s padalstvom. Zavedam se, da sem malce priviligiran, čeprav ima moja služba tudi slabe strani, veliko potovanj, veliko tekem visokega ranga, veliko treningov, poleg službenih obveznosti, kjer poučujem... Je naporno, saj so vidni le skoki, za tem pa tiči ogromno. Kako pa v vašem športu potekajo treningi? Veliko je individualnih fizičnih priprav, drugače pa so naši treningi odvisni od vremena in od situacije v sezoni, kakšne tekme nas čakajo... Če nam je pomembna kolajna v skokih na cilj, bomo pač trenirali več le-te, bomo manj skakali likovne skoke, ki so na sporedu malo pozneje... Zelo veliko dela je pri skupinskih likovnih skokih, veli- ko pogovarjanja, dogovarjanja, analiz skokov. Skačeš že od šestnajstega leta. Ali pred skokom še vedno začutiš adrenalin ali je to nekaj povsem običajnega? Bolj druga možnost, vendar imam razčiščene pojme, da je to adrenalinski šport. Sem že navajen, vendar še vseeno spoštujem padalstvo. V trenutku, ko bom z mislijo, da se mi v padalstvu ne more zgoditi nič, prestopil mejo, bom odnehal, ker bom postal nevaren samemu sebi in okolici. Si lahko pred skokom dovo-liš misel, kaj pa če gre kaj narobe? Ta misel je spravljena v enem predalčku v mojih možganih. Dokler je spravljena, je v redu. V vsakem trenutku se moraš zavedati, da je padalstvo lahko smrtno nevarno. Padalstvo lahko primerjam z motoristi. Dokler uživaš v tem, kar počneš, si sproščen, ne izzivaš, nisi nevaren samemu sebi, si lahko dober padalec, učitelj, inštruktor, v nasprotnem primeru lahko takoj odnehaš. Poznamo reklamni slogan Svoboden kot ptica. Ti je v zraku to sporočilo pisano na kožo? Zrak oz. prosto padanje te zasvoji. Še vedno raje vidim, da sem zasvojen z zrakom kot pa z drugimi substancami. Že razmišljaš o karieri po zaključku športne poti? Po koncu športne poti bom zagotovo ostal v padalstvu, ker je to del mene, to je moj način življenja. Zakaj bi ga spreminjal? Ko bom videl, da so mlajši boljši od mene, jim bom z veseljem prepustil mesto, kot so to naredili moji starejši kolegi. Kakšno pa je zanimanje za padalstvo v Sloveniji? Pri nas je veliko zanimanja za padalski šport, a kot sem že na začetku rekel, je to zelo drag šport. Veliko ljudi si kljub želji padalstva ne more privoščiti. Danes so časi drugačni kot na začetku športne poti moje generacije. Mi smo svoje skoke oddelali, imeli smo akcije, na letališču v Lescah smo imeli delavnico, v kateri smo pomagali, danes pa te možnosti ni. Mladi so zainteresirani, vendar ko jim razložiš, koliko dela moraš vložiti v ta šport, jih veliko obupa. Sam sem inštruktor padalstva in se ukvarjam s šolanjem po službeni dolžnosti, če bi to delal v prostem času, res ne bi imel nič več časa zase in družino. Kaj pa ti poleg padalstva še Z ekipo Flvcon (Borut drugi z leve) nadvse uspešni tako v državnem kot tudi svetovnem prvenstvu. razveseli srce in dušo? Hribi. Že od majhnega sem živel v bližini hribov. Ko sem prišel v Kamnik, sem se našel v teh Borut je v disciplini skoki v cilj zadel »ničlo«. hribih, po težki življenjski preizkušnji sem začel še bolj ceniti življenje. Čeprav nisi domačin, praviš, da se v Kamniku dobro počutiš. Kaj pa ti je tukaj, poleg hribov seveda, še posebej všeč? Ko sem prišel v Kamnik, sem bil vesel, da me nihče ni poznal, spraševal, razen redkih prijateljev in sorodnikov z družino. V Kamniku imam teto, zato sem že od malih nog rad prišel v to lepo mesto. Z Borutom sem skočila tudi sama v tandemu. Pravi, da smo si ljudje različni, zato tudi odre-agiramo vsak po svoje. Nekoga prestraši pogled skozi vrata letala, čeprav vsakogar pripravi na skok že na tleh. Zanimivo se mu zdi, da ljudje pojmujejo padalstvo kot lahek šport, v resnici pa je zelo težak, saj je vsak skok 'borba za življenje'. Ravno v tandemu je odgovornost toliko večja. Najbolj mu je v spominu ostala gospa, ki je izgledala veliko mlajša, šele po skoku pa je Borutu zaupala, da je stara 80 let. V vsej zgodovini svojih skokov, 50 mu jih manjka do magične številke 10000, mu je pri srcu tudi skok, s katerim je osvojil naslov svetovnega prvaka na Japonskem pred petimi leti. Skakal je že na vseh koncih sveta, vsak skok in kraj ponuja drugačne pogoje, najpomembneje pa je, da v vsakem skoku uživa. Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC ■ OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR^j DOMŽALE zo.o. AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA d.o.o. Steletova 2, Mengeš Telefon 01/72 37 289, 72 91 093 NON STOP samopostrežna avtopralnica «r AVTOMATSKA PRALNICA i PRALNICA ZA TOVORNA IN KOMBI VOZIL » PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV MENGEŠ, Prešernova 33, tel.: 724-73-10, faks 723-72-26, e-pošta: zora@siol.net (I (H I H Strešne kritine ERLUS ERLUS LOTUS %) Prva samočistilna opečna strešna kritina na svetu I Krovsko-kleparski izdelki I Izolacija I Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija - natur, barvni, pocinkani I Krovsko-kleparska dela DOBITNIKI NAGRADE ZA DIZAJN VRTNARSTVO (3ASPERLIN Vrtnarska vzgoja In trgovina Moste 99 pri Komendi, tel.: 35-43-557 O SADIKE VRTNIH JAGOD a Čebulice tir RAZNE TRAJNICE tir SOBNE ROŽE, tir GNOJILA, SUBSTRATI... Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure! VSE ZA KOZI. IN VICI. I ©VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, KAMNIK Tel.: 01/8310 890 J Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 |WWCTffJJ e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si miUtšmmđ www.varstvo-kamnik.si Varnost pri delu • Varstvo pred požarom • Kemikalije • Varstvo okolja ZAGOTOVITE SI VARNO DELOVNO OKOLJE! V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 20% POPUST NA VSE STORITVE 10 8. septembra 2005 OD TU IN TAM Kamniški OBČAN KMEČKE IGRE ČEZSOČA 2005 Blagoslov križa na Kugelškem griču Ekipa Kamnika je pokazala največ spretnosti pri kmečkih opravilih in postala zmagovalka letošnjih kmečkih iger Cezsoča. Na letošnjih kmečkih igrah je spretnosti in iznajdljivosti pri opravljanj« kmečkih del pokazalo pet ekip - ekipa Kamnika, Nadiš-kih dolin (Italija), Liveka, Ban j-ščlc, Podkorna in Čezsoče. V igrah - pospravljanju sena, oranju krompirja, podiranju dreves in spravilu lesa, posebej prirejenih za to prireditev, je ekipa Kamnika -Marjan Osolnik, Stane in Ani Osol-nik, Miha in Tilka Berlec, prepričljivo osvojila 1 mesto. V dveh igrah je bila najboljša pri opravilu kmečkih del, v eni od iger pa si je prvo mesto delila z domačini. To so bile šeste igre, na katerih je sodelovala naša ekipa Kamnika in kar štirikrat so bili najuspešnejši. Ob koncu iger je vodja ekipe Kamnika Marjan Osolnik v imenu ekipe in drugih Kamničanov čestital domačinom za uspešno izvedbo prireditve, organizacijskemu odboru tekmovanja Vasji Vitezu pa predal spominsko majoliko, ki jo je v ta namen podaril kamniški župan Tone Smolnikar. Moramo poudariti, da tekmovalci v igrah nastopajo v izvirnih starejših oblačilih. Na razglasitvi rezultatov in nagrad pa so se Kamničani pod kamniško zastavo predstavili še v majicah, ki jih je za ta namen podarila občina Kamnik. Tradicionalne 20. igre so čudovito uspele, kljub slabšemu vremenu se je zbralo veliko število gledalcev. Kaj podobnega bi si lahko zamislili tudi v naši občini. Tekmovalcem, ki so nas uspešno zastopali, pa iskreno čestitamo. ZDRAVKO VRAN KAR LOVCI SO SE POMERILI Lovska družina Kamnik je v preteklem mesecu organizirala pri lovski koči v Palovčah občinsko tekmovanje v lovskem strel-stvu ( streljanje na glinaste golobe in streljanje s kroglo na 100 m na tarčo lisice, gamsa, srnjaka in divjega prašiča). Pokrovitelj tekmovanja je bila občina Kamnik, udeležilo se ga je 22 posameznikov in 5 ekip lovskih družin iz kamniške občine. Kljub zelo natrpanemu urniku lovsko strelskih tekmovanj je bilo doseženih kar nekaj dobrih rezultatov. V novi disciplini streljanje s kroglo (evropska disciplina, ki se strelja komaj tretjo sezono) je bil dosežen viden napredek pri rezultatih. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj mlajših strelcev, ki so naši upi za nadaljnja tekmovanja. Rezultati tekmovanja pa so sledeči:' Zdravko Vrankar ( na desni) z nazivom mojster strelec v družbi najboljših na državnem prvenstvu v Gornjem Gradu. EKIPNO KOMBINACIJA: 1. mesto: LOVSKA DRUŽINA KAMNIK (v sestavi: Burja Bojan, Burja Blaž, Vrankar Zdravko ) - 475 točk, 2. mesto: LD TUHINJ - 423 točk, 3. mesto: LD SELA-345 točk POSAMEZNO KOMBINACIJA: 1. mesto: Vrankar Zdravko - LD KAMNIK - 187 točk, 2. mesto: Burja Blaž - LD KAMNIK- 170 točk, 3. mesto: Ropret Rok - LD TUHINJ-157 točk, sledijo pa: 4. mesto: Poljanšek Janez, LD SELA - 147 točk in 5. mesto: Osolnik Primož, LD KAMNIK - 1 36 točk. Pri glinastih golobih, kjer so streljali na 10 glinastih golobov v lovskem položaju, pa so dosegli 1. mesto Ropret Rok, LD TUHINJ - 10 golobov, 2. mesto Burja Blaž, LD KAMNIK - 9 golobov, 3. mesto Vrankar Zdravko, LD KAMNIK-9 golobov. Tarča krogla 100 m: tekmovanje se je odvijalo na 4 tarče: tarča lisice - ležeči položaj, tarča srnjaka - stoječi položaj s prislona, tarča gamsa - stoje s palice in tarča divjega prašiča - stoje prostoročno. Gostinski lokal MOTO BAR v Mostah pri Komendi zaposli dekle za delo v strežbi. Želene izkušnje, Poskusno delo 700 SIT/h. Tel.: 031/625-940, 01/7242-519 po 18. uri. Iščemo fanta ali dekle za kreativno delo v gostinskem lokalu v centru Kamnika. Nedelje in prazniki prosto. Tel.: 041/753-460. Okrepčevalnica Lectarjev hram, Glavni trg 15, Kamnik Zaradi širitve dejavnosti oz. novih programov razpisujemo prosto delovno mesto MIZARJA Razpisni pogoji: - vsaj 3 letna poklicna šola - 2 leti delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije - nekaznovanost Nudimo: - redno zaposlitev - dopoldanski delovni čas - redno plačilo Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.0.0., Ljubljanska 45, 1241 Kamnik. 17 letni Primož Osolnik iz LD Kamnik, zmagovalec občinskega lovsko - strelskega prvenstva prejema čestitke. Doseženi rezultati: 1. mesto Vrankar Zdravko, LD KAMNIK -97 krogov, 2. mesto Osolnik Primož, LD KAMNIK - 96 krogov, 3. mesto Pavlic Marjan, LD KAMNIK - 83 krogov. V veteranski konkurenci (članov, starejših od 55 let) je letošnje leto zmaga pripadla Tonetu Podjedu, sledita pa mu Rudi Bič in Franc Cander, vsi iz LD Kamnik. Na koncu tekmovanja je bilo organizirano še tekmovanje na izpadanje (streljanje na glinaste golobe, kjer tekmovalec ob zgrešenem golobu izpade iz nadaljnjega tekmovanja), kjer je svoje znanje in spretnost z zmago potrdil Fonza Hočevar - LD Kamnik, ki je izločil vso konkurenco. Po zaključku tekmovanja s podelitvijo pokalov in medalj je sledil še vsakoletni družaben zaključek. Na koncu velja omeniti še dosežek člana LD Kamnik Zdravka Vrankarja, ki je v juniju v Gornjem Gradu na državnem prvenstvu lovske zveze Slovenije v lovskem streljanju s kroglo na 100 m ( EU kombinacija ) zastopal barve zveze lovskih družin Ljubljana, kjer je izmed sodelujočih 80 tekmovalcev dosegel 3. mesto z rezultatom 195 krogov od 200 možnih. Pred njim sta bila uvrščena le Pavlovič Lju-biša, ZLD Ljubljana, ki je dosegel 1. mesto s 197 krogi, in pa Kova-čič Uroš, ZLD Kočevje, ki je 2. mesto dosegel le s krogom manj. Z doseženim rezultatom si je naš strelec pridobil naziv oziroma značko - mojster strelec. LD Kamnik M.S. V nedeljo, 14. avgusta, se je od farne cerkve sv. Martina v Šmart-nem v Tuhinju vila procesija na Kugelški grič, kjer so farani postavili 8 metrov visok macesnov križ z napisom: »V spomin na mogočen evharistični križ iz leta 1935 postavili farani župnije Šmartno -14. 8.2005. Postavitev organizirali: Anton Rajsar, Janez Slapar, Franc Resnik - Šmartno; Marjan Klemen, Milan Vrankar - Buč; Pavle Gerbec, Martin Slapar, Franc Hribernik - Sidol; Jože Razinger -župnik v Šmartnem.« Po ozki stezi se je procesija ob molitvi križevega pota vzpenjala proti vrhu, kjer je prisotne nagovoril pobudnik za postavitev križa Tone Rajsar, ki je med drugim povedal, da je na tem mestu od leta 1935 do leta 1952 stal 18 metrov visok križ, do njega je bila napeljana elektrika, ki je osvetljevala 1,5 m visoko okroglo podobo hostije z napisom IHS. Križ je bil blagoslovljen 20. junija 1935 - torej letos mineva 70 let. V evharističnem letu 1935 je bilo v Sloveniji postavljenih več kri-žev. V šmarski fari poleg omenjenega na Kugelškem griču še na Lokah (12.maj 1935) in na Gori pri sv. Miklavžu (23. 6. 1935). Po II. svetovni vojni oblast ni bila naklonjena verskim obeležjem in je bilo po Sloveniji kar čez noč podrtih veliko križev in kapelic. Tudi križ na Kugelškem griču je šel nekaterim močno v nos, zato so ga skrivaj zažagali, a je žago stisnilo in križ ni padel. Po pričevanjih so miličniki od Kugelčarjeve mame zahtevali, naj križ podre, ker je stal na njihovi zemlji in je bil, po njihovih navedbah, nevaren za okolico. Kugelčar-jeva mama pa je rekla, da ga ni ona postavila in ga tudi ne bo podirala! Na nedeljo slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda leta 1952 je, po pričevanjih, zagnani aktivist križ dokončno podrl. Medvedova Blagoslov križa na Kugelškem griču: duhovniki: Jože Drolc, Jože Tomšič, Frane Hočevarin Jože Razinger ter farani zaslužni za postavitev križa. Na fotografiji manjkata Franc Hribernik in Martin Slapar. mama iz Šmartnega je z dvorišča domače hiše gledala početje nerazumnega dejanja in jokala, ko je padel blagoslovljen križ. Po pripovedovanju domačinov je kasneje aktivista doletela božja kazen. Anton Rajsar se je ob koncu še posebej zahvalil vsem, ki so njegovo pobudo podprli in omogočili postavitev novega križa. Zahvalil se je članom odbora in vsem ostalim za delo, trud in finančno podporo, še posebej pa Marjanu Klemen - Kugelčarju, ki je dovolil postaviti križ na svoji zemlji, ter Pavlu Gerbcu in Martinu Slaparju, ki sta podarila les za križ, vsem pa je zaželel, da bi jim bil križ v duhovno oporo. Novo postavljeni križ je ob prisotnosti domačega župnika Jožeta Razingerja, Jožefa Tomšiča, župnika iz sosednje fare Zgornji Tuhinj in rojaka Franca Hočevarja, župnika v Motniku, blagoslovil rojak Jože Drolc, sedaj dekan in župnik v Radovljici, ki je v nagovoru poudaril, da se mu je podoba nekdanjega križa močno vtisnila v spomin in ga je vedno spremljala na njegovi duhovniški poti. Kadar se je vračal domov s severa Evrope, ko je deloval med Slovenci na Švedskem, mu je zaigralo srce ob pogledu na slovenske gore, v mislih pa se mu je vedno prikazal tudi spomin iz mladosti - križ na gri- Križ je z pokropila mama. blagoslovljeno vodo tudi Kugelčarjeva ču za vasjo. Križ ni le znamenje trpljenja, pač pa neizmerne Božje ljubezni, ki blagoslavlja ljudi od neba do zemlje, jih objema od vzhoda do zahoda. Blagoslova se je udeležila tudi Kugelčarjeva mama. Duhovniki in vsi prisotni so križ pokropili z blagoslovljeno vodo, vsi skupaj so z domačim cerkvenim zborom zapeli litanije Srca Jezusovega. Po blagoslovu so se zadržali v prijetnem druženju ob dobrotah domačih gospodinj in se veselili znamenja križa, ki bo bdel nad njihovo župnijo. M. MOŠNIK INVALIDI SO SPLAVARILI NA DRAVI Medobčinsko društvo invalidov Kamnik je letos praznovalo 30 let delovanja. Obletnico so prvo junijsko soboto obeležili s srečanjem članov v gostilni Rep-nik na Vrhpolju. Člani Društva upokojencev Komenda so pripravili prijeten kulturni program, Jože Gorjan, predsednik MDI Kamnik, je navzoče pozdravil, potem se je druženje nadaljevalo ob dobri hrani in zvokih narodnozabavne glasbe. Podpredsednik društva Janez Sedušak je prisotne povabil na julijsko splavarjenje po Dravi. In tako se je 70 članov društva v soboto, 2. julija, z dvema avtobusoma napotilo proti vasici Javnik, kjer so jih na splavu s kruhom, soljo in domačim borovničevcem pričakali dravski splava rji iz družine Sar-man, ki že četrto generacijo splavari po reki Dravi. Med dveurno vožnjo od vasice Javnik do Ožbalta in nazaj so postregli s flosar-sko malico (golaž s polento) in uprizorili pravi splavarski krst s sprejemom »nadloge« v splavarski ceh. Pred krstom je bil za oba pripravnika (Janeza in Marinko) opravljen tudi temeljit zdravniški pregled, od merjenja izpušnih plinov, do ugotavljanja refleksa. Odgovoriti sta morala tudi na pet zastavljenih vprašanj - ker sta se dobro odrezala, sta bila sprejeta med flosarje. Za dobro voljo so poskrbeli flosarski muzikanti, ki se jim je s frajtonarico pridružil tudi naš član Nace. Ogledali smo si domačijo kralja dravskih splavarjev - Franca Novopečena flosarja sta 1, veslom krstila tudi botra. Šarmana, kjer je urejen zanimiv splavarski muzej. Po dobrem kosilu v gostilni Sarman smo se dobre volje odpravili proti domu. V enem od avtobusov smo bili še posebej razigrani, saj smo imeli za volanom simpatično Edito Vrankar - lani nas je na izlet na Koroško spremljala še kot vodnica, letos pa varno peljala kot voznica! MARINKA MOŠNIK Simpatična Edita Vrankar za volanom avtobusa - lani kot vodnica, letos kot voznica. Glina kot dotik, Srečanje z glino, Šola umetniškega mišljenja ter Iskalnica človeških zakladov ILA ODPIRA VRATA s programi za najmlajše, mlajše, mlade in vse ostale. VPISI: od 20. do 30. septembra 2005 INFORMACIJE: 01/ 831 02 26, 041/662 446 vsak dan od ponedeljka do petka od H. do lH. ure ILA d.o.o., Perovo IHb, Kamnik Zaradi širitve dejavnosti oz. novih programov razpisujemo prosto delovno mesto ŠIVILJE oz. TAPETMKA (lahko pripravnik) Razpisni pogoji: - vsaj 3-letna poklicna šola ustrezne smeri - znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije - nekaznovanost Nudimo: - redno zaposlitev (6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas) - dopoldanski delovni čas - redno plačilo - takojšnji pričetek dela Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.0.0., Ljubljanska 45,1241 Kamnik ali se osebno zglasijo na Ljubljansko 45 - ind. cona Stol na Duplici pri Kamniku. Kamniški OBČAN NAŠI KRAJI IN NJIHOVA DEDIŠČINA 8. septembra 2005 11 n U V' TABI SV. A MATIVNA R iJ K VI VKAIIŠAH Cerkev sv. Ahacija, ki stoji nad vasjo Kališe, je že nekdaj imela dominantno lego, od nje pa se ponuja lep razgled po daljni okolici. Danes je okolica cerkve precej zaraščena, vendar pa kraj kljub temu deluje svojstveno. Mimo cerkve pelje tudi cesta proti Kranjskemu Raku, od tu pa je mogoče nadaljevati vožnjo v smeri Logarske doline ali pa proti Veliki, Mali in Gojški planini. Zlasti omenjene planine so v času pašne sezone pogost cilj obiskovalcev. Tako se ob koncu tedna v lepem vremenu zgrinja mimo cerkve v smeri planine truma obiskovalcev v jeklenih konjičkih. Marsikateri obiskovalec se ustavi tudi pri omenjeni cerkvi, da si oddahne od vožnje, pri tem pa uživa v razgledu, ki se mu nudi po okolici. Pred leti so domačini postavili v bližini cerkve dve mizi s klopmi, ker pa je te zob časa že pošteno načel, so bile ob finančni pomoči Krajevne skupnosti Črna in s prostovoljnim delom domačinov letos v celoti prenovljene. Na pobudo domačinov je bila v bližini cerkve v obliki manjšega lesenega kozolca s stekleno vitrino postavljena informativna tabla s fotografijami notranjosti cerkve in opisom, kar je skrbno pripravil Vilko Rifel. Tako bodo odslej obiskovalci deležni ne le razgleda po okolici, pač pa bodo Izvedeli tudi kaj iz zgodovine nastanka cerkve sv. Ahacija in si na fotografijah ogledali videz njene notranjosti. S tem so domačini pripomogli k večji prepoznavnosti svojega kraja In njihove kulturne dediščine. Vsekakor bi veljalo postaviti podobno informativno tablo še kje v dolini Črne in iztrgati pozabi še kakšno zanimivost povezano z dolino, ki je danes skrita očem javnosti. Konec koncev je takšen način privabljanja obiskovalcev In predstavitve kulturnih in naravnih znamenitosti v kamniški okolici zelo dobrodošel in preprost, saj si obiskovalec znamenitost ne le ogleda, pač pa dobi o njej tudi podrobnejšo informacijo. CERKEV SV. AHACIJA V KALIŠAH Legenda pripoveduje, da je bil Icldmarsallajgnant Ahacij poveljnik deset tisoč vojakov, ki so vsi dali življenje za krščansko vero na armenski gori Ara-rat. Znano pa je, da je leta 1593 Andrej Turjaški s svojo junaško vojsko slavno zmagal pri Sisku v bitki g Turki, ki so hoteli uničiti kranjsko deželo. To jc bilo 22. junija, na god svetega Ahacija. Andrej Turjaški je z vojaki vred klical na pomoč svetega Ahacija in so zmagali. Tega svetnika rešena dežela ni pozabila in si ga je izbrala za svojega patrona, ki ga je častila kot svojega rednega pomočnika in zavetnika. Svetnik je tudi pomočnik zoper točo in varuh žitnega polja. Sveti Ahacij je bil priljubljen in čaščen zavetnik kranjske dežele, O čemer pričajo cerkve, ki so mu bile posvečene že v srednjem veku. Med slednje spada tudi cerkev svetega Ahacija v Kališah, druga podružnica cerkve svete Ane v župniji Gozd, ki je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, v najbolj plodnem obdobju slovenske gotike. Natančna letnica nastanka ni znana, prvič pa se omenja v Seznamu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Posvečena je bila leta 1704. Sedanja cerkev je iz leta 1753- Cerkev je skozi stoletja do danes spreminjala svojo podobo. Svoj pečat je v njej pustil leta 1772 slovenski baročni slikar Janez Potočnik, poslikal je oltarno steno in stranska oltarja. Veliki oltar ter oba stranska oltarja predstavljajo slikano arhitekturo stebrov in zidcev z baldahinom na vrhu. V ladji sta dva stranska oltarja, na levi evangeljski strani sta naslikana evangelista sv. Matevž in sv. Janez, v atiki pa sv. Florjan. Nad menzo visi slika, slikana na les, s podobo sv. Marije Magdalene, ki je obdana s slikanim ro- Kamniška zanimivost Spomenik tiskarju Gutenbergu O Slatnarjevi tiskarni je pisal že prof. Ivan Zika v Kamniškem zborniku leta 1956, kjer zasledimo prve podatke o tej, za Kamnik pomembni tiskarni. Ta zapis pa je nastal zato, ker je sedaj na vogalu obnovljene hiše nekdanje tiskarne na Samostanski ulici obnovljen tudi spomenik prvemu iznajditelju gibljivih črk, ki so še danes v veljavi, svetovno znanemu tiskar-narju Johanu Gutenbergu ( rojen v Mainzu leta 1400, umrl leta 1468). Izučil seje za kemika in ko se je preselil iz Mainza v Strassbourg je začel delati v tiskarni. Tam se mu je porodila ideja, da je v tiskarski stroj vgradil gibljive črke. S to veliko iznajdbo za tiskarsko stroko je postal Gutenberg svetovno znan. Iz Strasburga se je vrnil v Mainz in s finančno podporo Fus-ta tam ustanovil tiskarno. V tej tiskarni je bila natiskana prva Biblija, ki se imenuje Gutenber-gova biblija iz leta 1455. Kamničan Josip N. Sadnikar je bil velik prijatelj Slatnarja. Do Medvedova 6, Kamnik tel./faks: 01/83-92-865,031/654-870 E-mail: lidiia.pcrko@kks-kamnik.si bgaborovic@cmail.si wwvv,jsa-it,si/lcc Jezikovna šola liTTle ENGLAND CLUB Vabi k vpisu v jezikovne tečaje ANGLEŠČINE in ITALIJANŠČINE otroke, mladino in odrasle Tečaji se pričenjajo 26. septembra. nedavnega, ko so prodali hišo na Glavnem trgu, so bila v Slatnarjevi družini darila, ki jih je Sadnikar podaril prijatelju. Tudi Slatnar je cenil očeta, in ko je Sadnikar leta 1893 odprl svojo zbirko za javnost, mu je Slatnar podaril v usnje vezano vpisno knjigo za obiskovalce njegove Zbirke. Ta knjiga se je ohranila in prof. Zika jo je leta 1967 prevzel, da bi za Kamniški občan napisal njeno zgodovino. Smrt ga je prehitela in ostalo je samo pri pripravi materiala za knjigo. Sadnikar kot razgledan človek, je bil Slatnarju hvaležen, da mu je pomagal, zato je v Mainzu kupil soho Gutenberga, jo prinesel v Kamnik in mu jo izročil. Slatnar je to soho, glavo izumitelja sodobnega tiska vzidal na vogal hiše, kjer je bila tiskarna. Spomenik je bil pred leti obnovljen in krasi podobo starega mestnega jedra. Gutenberg ima na glavi znamenito čepico, ki so jo nosili grafiki v njegovem času. Spomenik Gutenbergu daje Samostanski ulici zgodovinski in turistični ugled. Stanje tiskarne po smrti Slatnarja, 16. maja 1926, je opisal prof. Zika v Kamniškem zborniku leta 1956. Članek je zelo zanimiv, skrbno pripravljen in napisan tako, kot je prof. Zika to znal. Glava kipa Gutenberga, kupljena v njegovem rojstnem kraju Mainzu, je iz peščenjaka. Ta kamen je precej občutljiv, ker se zelo rad kruši. Restavrator je posvetil veliko skrb za ohranjanje spomenika, posebno glave. Vem, da marsikateri Kamničan ne ve za spomenik, zato sem naredil ta zapis, da ne bosta šla v pozabo slavna Slatnarjeva tiskarna in Gutenbergov spomenik, na katera morajo biti mlajše generacije Kamničanov ponosne. dr. NIKO SADNIKAR Glavni oltar v cerkvi posvečen svetemu A naciju koko okvirom (slika slikarja Matija Koželja). Na desni epis-lolski strani sta naslikani sv. Barbara in sv. Lucija, v atiki Ornament na lesenem stropu v cerkvi kronanje Marije, v sredini pa slika sv. Pavla. V prezbiteriju je glavni oltar, posvečen svetemu Ahaciju. Na velikem oltarju je v atiki našli kana sv. Družina, pod njo na levi sv. Peter in na desni strani sv. Jakob. Srednji del nad oltar no menzo zavzema plastično poslikana konzola in slikan rokoko okvir, preko katerega je položen venec umetnih rož, karakterističen izdelek teh krajev. Na konzoli stoji lesen kip sv. Ahacija v vojaški opravi. Kip je razmeroma dobro delo iz druge polovice 17. stoletja. Prvotni gotski oltar se ni ohranil. Ostanek enega od takratnih oltarjev je verjetno kamnit kip svetega Ahacija, razbit na dva kosa, brez glave, ki so ga našli na bližnji njivi. Na severni steni ladje je lesena prižnica, katere prvotna poslikava je bila delo Janeza Potočnika. Leta 1881 pa je Albin Spruk prižnico obnovil, hkrati pa je bila tudi preslikana. Na stenah ladje visi Križev pot, epigonsko rokodelsko delo iz srede 19. stoletja, prinesen sem Z Gozda, leta 1908. Misijonski križ pa je bil prinesen z Gozda 23. januarja leta 1901. Zvonik je bil zgrajen leta 1760, na novo pa so ga prekrili leta 1912, ko je bil na Gozdu župnik Janez Dežman. Prvotno so bili v zvoniku trije bronasti zvonovi. Srednji iz leta 1750 z reliefi: sv. Ahacij, križ in grb ljubljanskega škofa Ef-nesta pl. Attcm-sa ter z napisom: ME IIIDIT BENEDIETUSHUET-TER LABACI 1750. Drugi z reliefi: sv. Mihael in sv. Barbara ter z napisom: OKATE PRO NOB1S _____ LABACI 1756. Tretji z reliefi: Brezmadežna in sv. Ahacij ter z napisom: OPIS ANTONU SAMASSA LABACI 1845. Med I. svetovno vojno so bil vsi trije zvonovi odpeljani za potrebe vojske, ki ji je primanjkoval bron za vlivanje topovskih cevi. Po I. svetovni vojni so bili leta 1924 pripeljani novi zvonovi (mali, srednji in veliki zvon) i/, bronaste litine. Cerkev stoji na vzpetini, ki se dviga nad dolino Črne. Njena lega je izrazito dominantna in strateška, saj je cerkev vidna daleč naokrog. Gotovo pa je to mesto zaradi preglednosti že kdaj v zgodovini služilo kot opazovalna točka, saj je po izročilu cerkev obdajal proti turški tabor, ki so ga leta 1760 podrli. V času turških vpadov so kmetje zgradili obzidje okoli cerkve. Tako so se lahko pred turškim ropanjem, nasiljem in suženjstvom zatekali v tako imenovane »tab-re« (tabore) in se tam branili pred njimi. V tej krvavi dobi so Turki leto za letom ropali, mo- Prižnica v cerkvi rili, požigali, ljudstvo pa vodili v suženjstvo. V bližini cerkve so imeli tudi kresišče, ki so ga zažgali ob preteči turški nevarnosti. Gorečo grmado so zapazili sosednji čuvaji kresišč, ki SO prav tako zanetili svoje kresišče. Na tak način se je v dveh do treh urah vedelo, da so Tur ki na roparskem pohodu po deželi. Goreli so turški kresovi, zvonili zvonovi cerkva, kmetje so v naglici pobrali najnujnejše in hiteli v tabore. VILKO RIFEL Vaterpolsko Društvo Kamnik, Maistrova 15,1241 KAMNIK Kamniški vaterpolisti vabijo vse, ki jih veseli voda in žoga, da se jim pridružite. Vpis v vaterpolo šolo bomo imeli do 20. septembra. Vpisujemo dečke in deklice od 5. leta starosti naprej. Informacije: Dare - 041 376 503 Ljubljanska c. 21/i, 1241 Kamnik Napis na zidu v notranjosti cerkve HONDA 4WD SIT smešna cena! Ponudba velja za model Grande od 1.9. do 1.12. 2005, oziroma do razprodaje zalog. CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. PreSernova 12. Radomlje, tel: 01 722 75 34. www.honda-ambroz£om IcflJ poraba-komb»wan natm vožr^e: 7.8-10.4 1/100 km, »misija C02:204 (j/km Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprlo POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. __a-i_ 12 8. septembra 2005 MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Vroč zaključek hladnega poletja www.studentskl-klub.com Ob zaključku hladnega poletja smo doživeli vroč vikend. Na zadnjih dveh dneh Kamfesta so nastopili Leeloojamais, Panda, Slon in Sadež ter Belfast food. Kljub neomejenim količinam dežja se je na Malem gradu zbrala nepregledna množica ljudi. Za boljše vzdušje smo poskrbeli tudi na Študentskem klubu, saj smo pripravili svojo stojnico. Potekala je tudi nagradna igra z uporabnimi nagradami. Ja, lahko vam je žal, če ste jo zamudili. Ker pa je pred vrati novo šolsko leto in ja, študentje, tudi nam se bodo prehitro začela predavanja, vas vabimo, da podaljšate oziroma se na novo včlanite v Študentski klub. Oglasite se v naših prostorih, od ponedeljka do četrtka med 10. in 18. uro ter ob petkih med 10. in 15. uro. S seboj prinesite originalno potrdilo o šolanju ter fotografijo. In zakaj bi se pravzaprav vpisali? Ker boste imeli s članstvom veliko in še več ugodnosti. V prvem nadstropju na Glavnem trgu 23 si boste lahko tiskali brezplačno, prav tako tudi brskali po internetu, prebirali različne revije in časopise... poleg vsega na Klubu lahko dobite tudi bone za študentsko prehrano za večino priljubljenih kamniških lokalov. Tudi na projekte nismo pozabili! V kratkem se nam obeta rafting in seveda nepozabni paintball ter vsi ostali že skoraj tradicionalni jesenski projekti... vse dodatne informacije si lahko preberete na www.stu-dentski-klub.com. Pa lep začetek šolskega leta! Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com Ni statusa? od 8 dO 16. UT9, o od 8 do 16 30, k od 8 do 14. unt Sodeluj v nagradni igri in se poteguj za lepe nagrade! Kako se imenuje Vzajemnin paket namenjen mladim? a) . ' >.•■'■<■1 u'dr.ivie t>) ■■ zajem ■■■>Ml.). do 10. julija na Kamniškem sedlu začetni aljnnistični tečaj v ko/mi skali. I /deležih se ga je 2. i pripravnikov iz 13 aljnnistični h odsekov (Celje Matica, Črnuče, Grmada iz Celja, Idrija, Kamnik, Kranj, Ljubljana Matica, Mojstrana, Nova Gorica, Kavne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica in TAM iz Maribora). Ob pomoči in pod skrbnim rod sirom 12 alpinističnih inštruktorjev iz (> A() (Grmada, Kamnik, Kranj, Mojstrana, Škofja loka, Idrija), so kljub ne ravno najbolj šemu vremenu opravili več kot 150/jlezalnih vzponov do vključno četrte težavnostne stopnje. Poleg tega so imeli še vsak večer fni-kaz barvnih diapozitivov, ko vreme ni dopuščalo jdezanja, j>a )>re-davanja in praktične vaje IzAO Kamnik so se tečaja udeležili: Luka Podbrežnik, kije na tečaju opravil tudi preizkusno turo za pridobitev naziva mlajšega pripravnika, Uroš Resnik, kije že mlajši jm'j'»ravnik, liojan Pol lak kot inštruktor in Matjaž Šerhezi kot inštruktor in kot vodja tečaja. Da je bil tečaj zelo uspešen iti je na njem prevladovalo ugor I no vzdušje, je poleg tečajnikov in inštruktorjev poskrbelo hali /m jazno osel)je planinske koče na Kamniškem sedlu KO V NESREČI NISI SAM ... A vtokleparstvo Dušan, Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. Igrajmo se košarko V preteklem letu sta Jane/ Rems in Tomaž Planko vodila poskusni projekt Igrajmo se košarko, ki je potekal v mali telovadnici OŠ Ncvljc. Malčki so se predstavili na košarkarskem srečanju v Škofji Loki in na dupliškem maratonu in pokazali zavidljivo košarkarsko znanje. Zaradi Izredne udeležbe otrok od 1.-5. razreda devctletke smo se odločili vadbo malčkov razširiti po vseh šolah in podružnicah. Obvestila o pričetku vadbe bodo starši prejeli od razrednikov. Rekreativna košarka Tudi letos bomo imeli organizirano vadbo košarke za »veterane« od pričetka oktobra do konca aprila. Sledite obvestilom na http:// vvvvvv.drustvo-mavrica.si. Pomožni sodniki V tekmovalni sezoni želimo vsaj delno razbremeniti zapisni-karsko klop, zato mladim in manj mladim nudimo brezplačno izobraževanje za pomožne sodniki (zapisnikarje). Ni odveč pripomnili, da si Z izkaznico pomožnega sodnika lahko brezplačno ogledate tekme Olimpije in Heliosa v Goodvearin l.ASKL. ŠI) Mavrica Predsednik Zdrave Balantič VELIKA ZMAGA CICO TEAMA Radio Hit je v nedeljo kljub slabšemu vremenu v Domžalah uspešno izpeljal zadnji finalni bila usodna ekipa Maks, sicer največje presenečenje turnirja. v repasaž Prav tako so se morali REMAULT USTVARJAMO AVIOMOIIII I DOL Z DAVKI! 12. septembra z 2% DDV-jem, 13. septembra s 3% DDV-jem, 14. septembra s 4% DDV-jem, 15. septembra s 5% DDV-jem. Ne zamudite posebne, štiridnevne akcije, v kateri lahko svojega novega Renaulta vsak dan odpeljete po znižani davčni stopnji! Razliko med navedeno davčno stopnjo in 20% DDV krije Renault v obliki popusta na najvišjo priporočeno ceno. AVTO SET d..... Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041/648 166 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ura, SOBOTA: od 8. do 13. ura turnir Pokala Rauch. Po prejšnjih turnirjih v Kamniku, Kop ni, /biljah so največ možnosti /a zmago imeli člani ekipe Respect, vseeno pa so bili prvi favoriti oid Boysi. Na presenečenje pa sta upali ekipi Potomfli in CicO teama. Turnir na novih igriščih v Domžalah je precej hitro zaključila ekipa Polomflov, za katere je preselili igralci Respecta (usodne Buče) in celo Old Bovsi (I redi the Miler). Tako so se v /gornjem delu med seboj udarile vse ekipe, ki so še lahko upale na končni uspeh. Old Bovsi so v razburljivi končnici premagali Respect. v polfinalu pa so igralci CICO teama na krilih navijačev ponižali do sedaj nepremagljivo ekipo in se presenetljivo uvrstili v fi- nale in s tem že nepričakovano zmagali v skupnem seštevku. Fre-di the Miler v drugem polfinalu ni dovolil presenečenje in premagal Maks. V boju za tretje mesto so motivacijsko izčrpani Old Bovsi ko maj premagali Maks. V velikem finalu je blizu tisoč gledalcev spremljalo izenačeno tekmo. Prvi set je dobil Cico team, drugega pa Fredi the Miler. V tretjem setu je vse kazalo na zmago slednjih, a so se igralci Cico teama pobrali in po zaslugi najboljšega igralca vseh turnirjev - Žana Bezjaka - zmagali in se tako veselili svoje prve zmage na Turnirjih Rauch. Seveda pa so se veselili tudi skupne zmage, ki jim je prinesla potovanje v vrednosti 400.000,00 sit in ic obilico drugih nagrad. Vrstni red v Domžalah l. Cico team ( Kramar Aco, Bezjak Žan, Zupan Uroš in Be/ek Bernard; 2. Fredi The Miler (Ma-kovec, Senekovič: Vasiljevič, Crnoja); 3 Old Bovsi (Skorjanc, Cernač in Obolnar). Skupni vrstni red za Pokal Rauch : 1. Cico Team 36 točk, 2. Old Boysi 32 točk, 3- Respect 30 točk Cico 1. MALI OGLASI: Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/ 359-483. Stanovanje 1,5-sobno, 3. nadstr. v Kamniku prodam. Tel.: 01/839-28-24. Kupim manjše stanovanje Kam-nik-Domžale. lahko v hiši. Nudim tudi pomoč pri urejanju vrta, družbo starejši ženski. Ponudbe pošljite na Kamnški občan. Glavni trg 23, Kamnik, s pripisom »stanovanje«. ALKAM d.o.o. Kamnik išče nove sodelavce za delo izdelovalec kovinskega pohištva Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prošnje pošljite na naslov: ALKAM d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik do 30. 9. 2005 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: VSE ZA VLAGANJE - kozarci od 0,5 do 5 I, pokrovčki, lonci veliki, pasterizator za vkuhavanje, elek. sušilci sadja, gob, zelišč ... SODI ZA ZELJE od 2 7 do 100 I, RP SODI za vino, sok, kis od 10 do 60 I... vrtno orodje, lesene lestve, žeblji ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo emajl, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, likalnike, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še.. VSE OD ŠIVANKE DO SLONČKA! Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE. Odprto: 7h-19h, sobota 8h-12h. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča UGODNO! Komplet 12-delne RP posode samo 5.500 SIT Kako jt prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče. Ostala nam je le praznina in v srcu skrita bolečina. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila MARIJA ZORMAN iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni Markovo, Kamnik, Preserje Skozi dni trpljenja odšel si tja, od koder več vrnitve ni, a v naših srcih upanje iivi, da nekoč spet srečamo se vsi. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, tast, dedi, pradedi POLDE SUSNIK iz Godiea 81 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sveto maSo ter spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala Domu starejših občanov Kamnik za skrb za očeta. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2005 Mama, hvala ti za ves tvoj trud, za tvoje delo in skrbi, za vse veselje in pozornost, za lalostne in vesele dni. Predvsem ljubezen, ki si nam jo dala, bo vedno v srcih nam ostala. ZAHVALA 29. 8. 2005 je v 91. letu življenja za vedno zatisnila oči naša draga mama, babica, prababica, tašča, teta in botra HEDA ERJAVSEK roj. Ribič, Jerinčkova iz Godiča Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste z njo delili vesele in žalostne trenutke na njeni dolgi življenjski poti, posebno tistim, ki ste popestrili njen vsakdan v zadnjih letih. Hvala za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Naj planinsko cvetje pokriva njen grob v vznožju gora, ki jih je imela tako rada. Žalujoči: hčerke Darinka, Tončka in Metka z družinami GEODETSKI BIRO APOLONU 4 ..i. o.o. Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46, fax 01-839 72 47, gsm: 031-695-189 e-mail: info@apolonij.si Opravljamo vse vrste geodetskih storitev, kot so parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... * Ž. BLUZE » OTROŠKE TRENIRKE * BOMBAŽNE MAJICE * NOGAVICE I I * PIŽAME LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74 tel.: 01/8341-660 PREHODNE JAKNE * A, * POSTELJNINA, VZGLAVNIKI, BRISAČE I (ja vse noge) * DENARNICE, TORBICE INPASCfvt * StvIUSKl MATERIAL * iFAuc w IN METRAŽA * JEANS VN0VIH MODELIH * SOBNI COPATI POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI. Odprto: ponedeljek-petek od 9h-19\ sobota: 8h-13\ H: H: Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 1« i i! V 7'). letu življenja je nepričakovano odšla draga sestra in teta MALKA LAJMIŠ iz Laz 23 v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2005 ZAHVALA V 68. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra, teta in svakinja MARIJA ŠTRITOF rojena Rom.šak iz Oševka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču in pevcem za zapete žalostinkc. Žalujoči vsi njeni Avgust 2005 Ti ne vel kako pogrešamo te mi. 7m vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN 13. septembra bo minilo žalostno leto, ko nas je zapustil naš dobri MARTIN KOTNIK Vetrnikov Tine iz Soteske Hvala vsem, ki ga nosite v svojem spominu, obiskujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. V žalosti: vsi njegovi September 2005 Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37 Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih MALIC po 700 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila. Poskusite naše njoke ali široke rezance z različnimi omakami! mmm... Palačinke z različnimi nadevi, pa sadne kupe, sladoled... NARODNIH NOŠ ŠE POSEBEJ PRIPOROČAMO OKUSNE JEDI Z ŽARA! za prijetna srečanja manjših družb sprejemamo rezervacije FRIZERSKI SALON M STIL Naj jesen prinese novo obliko, nov barvni odtenek vašim lasem z vrhunsko lasno kozmetiko. mmTđtT MATEJA KOTNIK, s.p. Ljubljanska 21e, Kamnik (TPC Duplica) Tel.: 01/839 46 20 V novo šolsko leto z novo, modno pričesko! Obiščite nas od 8 do 20h, ob sobotah od 8 do I2h, zaželene rezervacije. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si ori In čeprav spokojno spiš. z nami še naprej ilvlš. ZAHVALA 1 V 83. letu življenja nas je zapustila naSa draga mama, stara mama, prababica, teta, sestrična, svakinja in tašča PEPCA KORITNIK Skrbineeva mama iz Sp. Stranj Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Matiji Sclanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč v času njene bolezni. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2005 Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na lebe ne ugasne in solza se ne posuši. v SPOMIN 10. septembra bo minilo leto dni, odkar je kruta usoda iz naše sredine vzela dragega STANETA KOSIRNIKA iz Stolnika Njegov prezgodnji grob je naša nezaceljena rana. Iskrena hvala vsem, ki našega Staneta nosite v spominu, obiskujete njegov grob in prižigate svečke v njegov spomin. V žalosti: vsi njegovi Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solzo posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe ljudi tloris - ni? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica BORISA ZAJCA iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Svilanit-šivalnica, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala CUDV Draga iz Iga za dolgoletno skrb in nego, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Komende. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Podgorje, avgust 2005 Novi Polo. Z bogatim in privlačnim paketom Cooi & Familv. S štirimi vrati, klimatsko napravo, sodobnim bencinskim ali IDI motorjem, sistemom ABS s komfortno zavorno asistenco, radiom s CD predvajalnikom, servo volanom, električnim pomikom stekel in daljinskim centralnim zaklepanjem je novi Polo Cool & Family tisto, kar želite od svojega avtomobila. Prepričajte se sami. Obiiclte nat razstavni prostor na dnevih narodnih not v Kamniku Avto Debevc Mengeš, c orenjsko c. 13, 01 /72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Slika Je ftimboln«. Skupnu imrnbu.