JDB GLASNIK JANUAR 1980 ŠTEVILKA 1 LETO XIV. OB VSTOPU V NOVO LETO 1980 Leto 1979, zadnje leto tega desetletja, se izteka. Prav je, da v grobem pregledamo, kako smo letos poslovali. Doseženi rezultati so zadovoljivi. Računamo, da bodo vse temeljne organizacije presegle planske obveznosti, da bodo vse pozitivno zaključile poslovanje. Osem tisoč delavcev in skoraj tisoč učencev bo tako prispevalo svoj delež k>azvoju naše samoupravne socialistične domovine. Z njenim hitrejšim razvojem pa bo omogočen tudi naš pospešeni razvoj. Zavedati se moramo, da nekdanjega razvojnega tempa IMP še vecbio nismo dosegli. Imamo vse možnosti, le izkoristiti jih moramo. Vse TOZD se ne morejo enako hitro razvijati, v daljšem časovnem razdobju pa mora biti ta razvoj usklajen. Potrebno je združevanje sredstev za razvoj posameznih programov. Sprejeli smo Temeljni sporazum o združevanju sredstev in Osnove plana IMP 1981-85, vendar so najpomembnejša določila preveč ohlapna in so izgubila svoj prvotni namen. Ti problemi se bodo odrazili v razvoju, ki smo ga v zadnjih letih nekoliko zanemarili. Leto 1979 bo v zgodovini IMP vendarle označeno z nekim posebnim uspehom. Letos smo zaključili kar pet investicij. Tako so v novih prostorih delavci TOZD OV in delovne skupnosti Promoht, TOZD Dvigalo iz Ljubljane, TOZD Blisk iz Murske Sobote, TOZD Elektrokovinar iz Ptuja, delavci TOZD SKIP pa so zgradili nove proizvodne prostore v Kamniku pod Krimom. TOZD TEN gradi nove proizvodne prostore v Vojkovi. Za to investicijo so bila prvič po letu 1974 združena sredstva. Obenem pa se z njeno izgradnjo rešuje celotna izgradnja objektov ob Vojkovi ulici v Ljubljani. Nove prostore so temeljne organizacije zgradile z lastnimi sredstvi in s krediti, ki jih bodo le-te morale odplačevati. To pa lahko poslabša njihov finančni položaj, če ne bo v novih prostorih dobro organizirana ustrezna proizvodnja. Pogoji investiranja se bodo še zaostrili, kar bo dvojno vplivalo na naš položaj. Število lastnih investicij se bo zmanjšalo, na tržišču bo manj dela. Konjunkture, ki je bila značilna za nekaj zadnjih let, ne bo več. Na to obdobje se moramo pripraviti že sedaj. Številne dobre izkušnje smo pridobili na gradbiščih v tujini. Prihajamo v nove dežele. Del naših zmogljivosti bomo morali preusmeriti na zunanja tržišča in tako prispevati svoj delež k splošnim družbenim prizadevanjem po večjem izvozu. Obenem pa bomo ustvarili devize, ki so nujne za nemoteno proizvodnja v nekaterih naših temeljnih organizacijah. Kot sem že omenil, smo na referendumih novembra letos sprejeli Osnove plana za prihodnje srednjeročno obdobje in Temeljni sporazum o združevanju sredstev. Naj med razvojnimi smotri, ki smo jih opredelili v Osnovah plana, poudarim samo nekatere. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo morali več skrbi'posvečati družbenemu standardu naših delavcev in pogojem njihovega dela. Korenite spremembe bodo potrebne pri naši izvozni dejavnosti. Izvoziti moramo več kompleksnih montažnih storitev in naših izdelkov. Posebno pomembna pa je uresničitev investicij skupnega pomena. Te naloge ne bodo lahke. Morali pa se jih bomo lotiti, če bomo hoteli, da bodo naša planska predvidevanja v letih 1981—85 uresničena. Ob reševanju problematike v letu 1980 se bomo morali veliko dogovarjati in sprejete dogovore tudi uresničevati. Tu pa čaka samoupravne organe, poslovodne organe in družbenopolitične organizacije velika naloga. Doslej smo pokazali visoko zavest in s skupnimi napori premagali težave. Stabilizacijska prizadevanja iz letošnjega leta naj bi prenesli tudi v prihodnje leto. Družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč in želim, da bi enako nadaljevali tudi v letu 1980. Vsem delavcem in učencem SOZD IMP ter našim upokojencem želim v letu 1980 veliko delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče. Generalni direktor SOZD IMP STANKO KRUMPAK r/ '/¥3)0 •f>< ŠTIRINAJSTEMU LETNIKU NA POT Naš Glasnik je zaključil trinajsto leto izhajanja. V začetku sicer nekoliko manj redno, zadnja leta pa vsak mesec prihaja med vas. Kakšne so pravzaprav njegove naloge, kako jih je opravil, so vprašanja, ki se mi ponujajo, ko pripravljam gradivo za prvo številko štirinajstega letnika. Časopis je eno od sredstev medsebojnega obveščanja delavcev — tokrat gre za delavce SOZD IMP, gre torej za skoraj osem tisoč delavcev in tisoč učencev. Če pogledamo, koliko prispevkov so napisali redni in občasni sodelavci, lahko hitro ugotovimo, da smo zelo molčeči ali pa si nimamo kaj povedati. Kvaliteta časopisa pa se povečuje, če je sodelavcev čimveč, če je obravnavanih tem in stilov pisanja v vsaki številki vsaj nekaj deset. Že večkrat sem ob podobnih priložnostih zapisal, da ni problem, če je pisava okorna, če so slovnične napake. To z lahkoto odpravimo. Huje je, če prispevkov sploh ni. Bojim se, da bo podrobnejša analiza vsebine zadnjih dvanajst številk pokazala, da o nekaterih TOZD nismo objavili niti najkrajšega zapisa. Na drugi strani pa nekateri T OZD opozarjajo na dogodke v svojih sredinah, ki naj najdejo svoje mesto tudi na straneh Glasnika. Nič ne skrivajo svojih težav. Zavedajo se, da informacija »iz prve roke« zapre vse možnosti širjenja najrazličnejših »pol ali celo neresnic«. Vzpodbudno je, da Glasnik v zadnjem času dobro dopolnjujejo bilteni v delovnih organizacijah. Časopis bi moral biti mesto, kjer bi izražali nove ideje, iskali nove rešitve, se med seboj spoznavali, se povezovali v poslovni sistem. Resnična podoba je mnogo drugačna. O dogodkih, ki jih šele predvidevamo, v glavnem ne pišemo. Objavljapio zapise, ki so se zgodili, včasih imajo poročila že skoraj »Zgodovinsko vrednost«. O problemih, težavah, pišemo malo, v glavnem nimamo uspeha. Le redki dopisniki obravnavajo posamezne dogodke tudi nekoliko kritično. Resnica je včasih tudi boleča. Se zgodi, da celo za avtorja članka. Poseben problem predstavlja »zapiranje« informacij. Javnost dela je zagotovljena, točno je določeno, kdaj je javnost izključena. Mi pa večkrat delamo, kot da smo stvari obrnili. Le od časa do časa se nam zdi potrebno, da bi bilo dobro, če bi nekatera vprašanja in njihove rešitve prišle v javnost. Na žalost se nekaj podobnega dogaja celo s političnim aktivom, da o sejah drugih organov sploh ne govorimo. Vzroki so več ali manj znani in jih tu ne bi našteval, ker tudi k njihovi razrešitvi ne morem prispevati. Kaj delavci preberejo in česa ne marajo, sta vprašanji, ki vedno ostajata brez odgovora. Želim, da bi v vsaki številki vsakdo našel nekaj, kar ga bo zanimalo, nekaj, kar mu bo prineslo nova spoznanja. Jasno je, da vse članke ne bodo vsi prebrali, naj bi jih čimveč. Uredniški odbor se trudi, da bi bila številka pestra, potem pa večkrat ugotavljamo, da predvsem na posamezna gradbišča’prihaja zelo neredno in da ga včasih sploh ne dobijo. Enako se dogaja tudi nekaterim našim upokojencem. In kakšen naj bi bil Glasnik v letu 1980? Če rečem: boljši —je vse in nič povedano. Želim čimveč sodelovanja. Mislim, da si imamo kaj povedati. Takšno je moje mnenje, sem le eden od tistih devetih tisočev, katerih glasilo je IMP Glasnik, in po sklepu skupščine SOZD IMP tudi njegov odgovorni urednik. TONE ŠTRUS Občni zbor pevskega društva IMP • 00 ZK TOZD PANONIJA Razprava o občinski resoluciji in o prispevnih stopnjah za SIS Drugi redni občni zbor so imeli naši pevci v drugi polovici letošnjega novembra. Razrešili so dosedanje organe društva. Le-ti so v enoletnem mandatu vestno opravljali zaupane naloge. Za novo mandatno obdobje so za predsednika upravnega odbora izvolili Staneta Zevnika, za podpredsednika Valentina Dragarja, za tajnika Janeza Kržmanca, za blagajnika Franca Mrharja ter tri člane in sicer Dol-feta Tekavca, Franca Žana ter Mira Rozmana. Za predsednika nadzornega odbora je bil ponovno izvoljen Zdravko Nastran. Za člane tega odbora pa so izvolili Ivana Marolta in Franca Proška. Predsednik disciplinskega razsodišča je postal Jernej Pate, za člana pa sta bila izbrana Mile Prošek in Franc Jenko. Na tem občnem zboru je tekla tudi beseda o problemih, s katerimi se srečuje društvo pri svojem delu. Ti problemi so predvsem naslednji: neurejeno financiranje programa dejavnosti društva, težave okrog odhajanja delavcev na razne prireditve, nastope med delovnim časom, nediscipliniranost nekaterih članov na vajah in prireditvah itd. Občni zbor je potrdil program dela in finančni načrt za leto 1980. Za prihodnje želi društvo pridobiti čim več sposobnih novih članov. Člani OOZK TOZD Panonija Murska Sobota so na sestanku v začetku letošnjega decembra med drugim razpravljali o resoluciji izvajanja politike družbenega plana murskosoboške občine za leto 1980 za srednjeročno obdobje od 1976 do 1980 in o prispevnih stopnjah SIS za leto 1980 ter o presegu sredstev za SIS za leto 1979. Resolucija za leto 1980 predvideva 8-odstotno rast družbenega proizvoda v občini, kar je znatno večja, kot je predvidena za republiko in federacijo, kjer so že prisotni stabilizacijski ukrepi. Postavlja se vprašanje družbene rasti proizvodnje glede na ustvarjanje širših družbenoekonomskih pogojev za uresničenje te rasti (vprašanje vseh spremljajočih ukrepov — inflacije, stabilizacije, itd.). V omenjeni TOZD je predvidena tudi večja rast industrijske proizvodnje, kot pa je zamišljena za občino. Člani ZK so podprli predvideno višjo rast proizvodnje za leto 1980 ter večjo rast družbene proizvodnje v občini, kot je predvidena za SRS, saj je ta nujno potrebna, če hočemo pospešiti razvoj občine. Vprašanje pa je, v kolikšni meri se bodo predvidevanja za prihodnje leto uresniči- IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni#, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut VVildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. la, saj ugotavljajo, da se pojavljajo vedno večj odstopanja od predvidene rasti. Nadalje so člani OO ZK razpravljali o prispe’ nih stopnjah iz osebnega dohodka delavcev za Sl za leto 1980 in o presegu sredstev SIS za let 1979. Člani so podprli stališče, naj bi preseg sreč štev SIS za leto 1979 namenili za izgradnjo kiru: škega oddelka soboške bolnišnice, vendar so pr pomnili, naj bi ta sredstva čimbolj racionalno up< rabili. Ostro so nasprotovali dvigu prispevnih st« penj nekaterih SIS za leto 1980. Vse samoi pravne interesne skupnosti so v tem letu preseg planirana sredstva in je nelogično, da bi le-te p< večale odstotek za leto 1980. Člani OO ZK srn trajo, da bi takšne rasti prispevnih stopenj ne šm li dovoliti in morajo vse samoupravne interesi skupnosti za leto 1980 znižati odstotek prispevi stopnje vsaj za toliko, kot so to predvidele že n katere SIS. Menili so, da naj bi se realna prispevi stopnja gibala v mejah do 30% od osebnega d hodka. Tako bi prispevale k izboljšanju ekonor skega položaja delavcev. Svoja stališča bodo čla posredovali vsem zaposlenim delavcev v te TOZD. Istočasno-pa tudi menijo, da bi podobi stališča morali sprejeti vsi komunisti v občini. Z posleni delavci pa bi morali sprejeti prispevi stopnjo le v omejenih mejah. SIS bi morale pi praviti podroben finančno ovrednoten plan p rabe predvidenih sredstev, na podlagi katerega 1 mogoče ob koncu leta ugotoviti njegovo realiz cijo in porabo sredstev. ANDREJ ZADRAVI PRED VOLITVAMI Izteka se prvi mandat organov upravljanja, odkar smo organizirani kot SOZD Pričetek vsakega leta v življenju in poslovanju organizacije združenega dela pomeni posebno pomembno razdobje ne le zato, ker tedaj ugotavljamo rezultate poslovanja v preteklem letu, ampak še bolj kot izhodišče teko uimnalogam, planom in ciljem. Bistveno nepopolne bi ostale analize, v katerih ne bi organi upravljanja, družbenopolitične organizacije, zlasti pa vsi delavci v organizaciji združenega dela poleg rezultatov poslovanja ugotavljali, kako je potekalo uveljavljanje samoupravljanja v njihovi sredini, kakšni so samoupravni odnosi, zlasti pa, kaj je potrebno izboljšati, odpraviti, preprečiti, itd. v tekočem letu. Omenjene analize gospodarjenja, družbenopolitične in samoupravne analize so tokrat v vsaki organizaciji združenega dela še mnogo pomembnejše, saj je to leto potekalo v znamenju temeljitih priprav na naslednje srednjeročno plarisko obdobje, pa bo s tega stališča vsaj toliko zahtevno in dinamično. Delavci v IMF imamo za taka razmišljanja še razlog več, saj smo tik pred dnevom republike z referendumi, ki so izredno dobro uspeli, sprejeli osnove plana IMF 1981—1985, temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev ter spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMF in statuta SOZD IMF. Naslednje leto bosta poglavitni nalogi vseh delavcev SOZD IMF utrjevanje družbenoekonomske in samoupravne vloge celotne sestavljene organizacije ter priprava in sprejem vseh potrebnih planskih dokumentov IMF 1981—1985, katerih temelj smo za črtah in sprejeli v letošnjem letu. Namen tega sestavka ni ugotoviti rezultatov poslovanja oziroma gospodarjenja IMF, temveč opozoriti na najpomembnejše akcije, ki nas — seveda ob nadaljnjem zastavljenem poslovanju, gospodarjenju in zasledovanju planskih nalog — čakajo v prvem četrtletju 1980. Brez dvoma je naša prva daleč najpomembnejša naloga izvedba volitev v organe upravljanja temeljnih, delovnih in sestavjjene organizacije združenega dela IMF. Volitve v naši organizaciji združenega dela so toliko pomembnejše, ker se v marcu 1980. leta izteka prva dvoletna mandatna doba organov upravljanja v TOZD, delovnih skupnostih, delovnih organizacijah in SOZD, odkar smo s 1.1. 1978 dotedanjo delovno organizacijo samoupravno organizirali v sestavljeno organizacijo združenega dela IMF. BOGATE IZKUŠNJE Predvsem se moramo zavedati, da volitve v organe upravljanja IMF (od TOZD, delovnih organizacij do SOZD) še zdaleč niso samo element »delegatske menjave«, ampak rezultat odločanja prav vseh delavcev, povezanih s skupnimi interesi v IMF, da si z volitvami v organe upravljanja zagotovimo vse predpogoje za uspešno delovanje vseh samoupravnih razmerij v naših delovnih sredinah. Z drugimi besedami, volitve, ki so pred nami, niso formalnost, ki jo v realizaciji ustave in zakona o združenem delu pač potrebujemo, temveč so skupnost odločitev, na podlagi katerih bomo bolj ali manj uspešno uveljavljali samoupravna razmerja v naslednjem mandatnem obdobju. Dejstvo je, da volitve, ki jih želimo, zahtevajo temeljite priprave. V to je lahko prepričan vsak, ki je sodeloval pri pripravah za zadnje volitve, bližnje pa bodo še zahtevnejše, saj imamo opravka z organi upravljanja v 26 temeljnih organizacijah, desetih delovnih skupnostih, 8 delovnih organizacijah ter z organi upravljanja v SOZD in Interni banki. Menim, da sta se v sedanjem mandatnem obdobju delovanja organov upravljanja pojavljali dve bistveni skupini problemov, na katere moramo računati tudi pred temi volitvami in v prihodnjem mandatnem obdobju in ki jih bo treba odločno reševati: prvič, vse preveč je bilo delavcev, ki so apriori odklanjali sodelovanje v kateremkoli organu upravljanja, a tudi takih, ki bi to želeli in bi bili sposobni vestno in solidno opravljati svojo delegatsko funkcijo, pa so jih kandidacijske konference prezrle in pustile ob strani; drugič med tistimi delavci, ki so bili izvoljeni v organe upravljanja je bilo preveč takih, ki svoje zadolžitve niso vzeli resno in so bili več ati manj pasivni od stopnje nezainteresiranosti in nesodelovanja pa celo do stopnje neudeleževanja sej organov upravljanja. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so si naši delavci zlasti v delavskem svetu kot najvišjem organu upravljanja OZD skozi skoraj tridesetletno delovanje nabrali že vrsto izkušenj, tako da se v odločitvah delavskega sveta zrcalita volja in interes ogromne večine delavcev. Z uveljavljanjem delegatskega sistema smo prišli najdlje prav na njegovem sicer ozkem področju delovanja delavskih svetov in sicer po eni strani zaradi že omenjenih dolgoletnih izkušenj, po drugi strani pa zaradi tega, ker je delegatski princip pri delovanju delavskega sveta najenostavnejši, saj je vez med njim in delavci (»bazo«) najtesnejša oziroma »najkrajša«. Volitve, ki jih bomo opravili v marcu 1980 (večini delegatov poteče mandat v prvi polovici marca) so zahtevnejše tudi zato, ker smo prav sedaj v polnem zamahu volitev v vodstva družbenopolitičnih organizacij, v OO ZK in OO ZS. Delovanje najvišjega organa upravljanja SOZD IMF, delavskega sveta SOZD (prej skupščine SOZD) je bilo za nas novost, saj se temu organu izteka šele prvi mandat. Predvsem smo ugotovili, da je bil ta organ preobsežen (108 delegatov), kar je bil eden izmed glavnih razlogov za premajhno aktivnost in kreativnost delegatov v tem organu. Prav zato smo s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in statuta SOZD ta organ številčno bistveno zmanjšali in bodo vanj delavci vsake TOZD in delovne skupnosti delegirati po enega in ne po tri delegate. Sam postopek volitev bomo pričeti že v mesecu januarju 1980, dako da bomo imeti za temeljito izvedbo volitev približno dva meseca časa. Volitve in njih postopek bomo koordinirati v celotni SOZD, za kar bodo vse strokovne službe, dosedanji organi upravljanja in pa družbenopolitične organizacije pravočasno dobile vsa potrebna navodila. Vsekakor bodo delavci vsake TOZD oziroma delovne skupnosti volitve v vse organe upravljanja v TOZD, DO, SOZD in Interne banke opravili naenkrat, se pravi, v enem dnevu. Poseben problem je izredno veliko število delegatov, ki jih delavci volijo v vrsto organov upravljanja. Zato ne smemo kot izhod v sili, kar se je do sedaj nemalokrat dogajalo, rešiti tako, da aktivnim delavcem naprtimo cel kup funkcij in zadolžitev. Take rešitve, ki sploh niso rešitve, preobremenjujejo posameznika in — zaradi prena-sičenosti — bistveno zmanjšujejo kakovost opravljanja delegatovih nalog. VSO SKRB PRIPRAVAM NA VOLITVE Kandidacijske konference, katerih uspešnost je predvsem odvisna od pravilnosti in kakovosti dela družbenopolitičnih organizacij, med katerimi ima že po zakonu o združenem delu sindikat primarno in odgovorno vlogo, bi morale izmed prav vseh delavcev določene sredine izpostaviti prav vse delavce, ki jim drugi zaupajo opravljati funkcijo delegata. Aktivno delo družbenopolitičnih organizacij in pa vsebinsko dobro pripravljene kandidacijske konference bi morale postreči z dovolj dolgim spiskom delegatov za vrsto omenjenih funkcij, kar bi bil prvi predpogoj, da se v naših delovnih sredinah mnogo aktivnih, zrelih, zglednih, osveščenih, skratka, zaupanja vrednih delavcev voli v omenjene organe. Seveda se ob tem postavlja tudi vprašanje pametne in kar najugodnejše razporeditve delegatov na posamezne funkcije. Tristopenjski nivo TOZD— delovna organizacija — SOZD nedvomno zahteva tako načrtovano razporejanje »moči«. Mnogi naši delavci so si nabrati že bogate izkušnje delovanja v organih upravljanja in sploh o »zakonih« samoupravljanja. Vemo, da bodo ti, ki so bili vedno pripravljeni aktivno so~delovati, tudi v bodoče radi nosili breme odločanja. Prepričan pa sem, da bodo dobro pripravljeni in jedrnati sestanki organov upravljanja, zlasti in predvsem pa spoznanje, da delavec skupno in sporazumno z drugimi delavci odloča o sebi in svojem delu, pritegnili k aktivnemu sodelovanju marsikoga, ki danes meni, da je odločanje v organih upravljanja formalnost in tako ati drugače neutemeljeno opravičuje svoio nasiv-nost in nezainteresiranost. ALEŠ ČERIN, dipl. iur. Izplačilo osebnih dohodkov - pojasnilo V analizi gospodarjenja za občino Ljubljana-Beži-grad je bilo ugotovljeno za 6 mesecev in za 9 mesecev letošnjega leta, da prihaja v delovni skupnosti SOZD IMF do pretiranega povečevanja izplačanih neto OD. Tako je objavljeno, da je delovna skupnost povečala (ob šestmesečnem ugotavljanju izplačanih OD) poprečno izplačilo za 51,8 % !!! in za 46,0 % ob devetmesečju. SeVeda sta oba podatka nesmiselna, netočna in alarmantna. To tem bolj, ker je ustrezna strokovna služba na občini bila o tem obveščena in opozorjena s posebnim dopisom 31. 8. 1979 in 30. 10. 1979. leta (drugič pred izdelavo občinske analize). Z namenom korektne informacije in prikaza dejanskega stanja me je osnovna organizacija ZK v delovni skupnosti zadolžila za izdelavo tega sestavka (ki bo objavljen tudi v občinskem glasilu Zbor občanov in poslan ustreznim forumom). 1. Za ugotovitev dejanskega stanja nastopajo pri izdelavi analiz objektivne težave, v kolikor so temelj primerjalnih podatkov podatki po SDK metodologiji za izdelavo periodičnih ali zaključnega računa. Ena izmed hib te metodologije je stalno spreminjanje vsebine posameznih kategorij, druga in za nas v tem primeru bistvena pa je, da ne upošteva organizacijskih sprememb, ki v vsakodnevnem procesu samoupravne organizacije nastajajo in bodo nastajale. 2. S samoupravno reorganizacijo delovne v sestavljeno organizacijo IMF je prišlo med drugim do korenite spremembe v položaju, delokrogu in zaposlitvi poprejšnje delovne skupnosti. Te spremembe so bile izvršene s 1. 4. 1978. leta. Potemtakem se v vseh podatkih za leto 1978 za delovno skupnost pojavljajo v podatkih po me- todologiji SDK vrednosti, ki zadevajo tiste delavce, ki so razporejeni od začetka drugega trimesečja po delovnih skupnostih posameznih delovnih organizacij. 3. Na temelju metodologije planiranja, ki je uveljavljena v IM P in ki je podlaga za izdelavo analiz poslovanja oziroma uresničevanja družbenoekonomskih odnosov, lahko prikažemo dejansko stanje. Posebej poudarjamo, da so tako izdelane analize predmet razprav na vseh delavskih svetih vseh organizacijskih enot IMP, saj izdelano gradivo prejmejo vsi delegati in poslovodni delavci. In kot drugo, o poenoteni politiki v zvezi z izplačili OD se v IMP dogovorimo za vsako leto posebej v okviru posebnega planskega dokumenta »Smernice za izdelavo letnega plana«, ki jih obravnavajo in sprejmejo delavski sveti vseh organizacijskih enot in nivojev organiziranosti. 4. Poprečni neto izplačani OD na zaposlenega v obdobju 21. 12. do 20. 9. so znašali v letu 1978,8335 din, v letu 1979 pa 10.710 din, kar pomeni 28,5 % povečanje. To povečanje ima dva razloga: najprej povečanje, ki zadeva vse delavce, katerim osnovna vrednost del in nalog ni bila povečana, drugo komponento povečanja pa predstavlja dvig poprečne vrednosti zahtevnosti dela (izražen s poprečnim RR), ki je posledica odločitve, da se za nekatera dela in naloge spremeni vrednost del in nalog. Slednje je ena izmed hib oziroma nepravilnih odločitev, ki je v bistvu pomenila povečanje uravnilovke znotraj delovne skupnosti. Zato z analizo dobimo, da znaša dejansko povečanje OD samo 23,5 %, in da je celotno razliko 5,0 % do celokupnega povečanja (28,5 %) povzročil ukrep, opisan kot druga komponenta. JURIJ ŽAVEC Delavci DO IKO in gostje na proslavi 29. novembra v TOZD SKIP e TOZD SKIP Nove proizvodne prostore izročili namenu Delavci TOZD SKIP in vsi drugi delavci delovne organizacije IKO so letos še posebno slovesno proslavili 29. november. V soboto 24. novembra so se zbrali v Kamniku pod Krimom, kjer so izročili namenu nove proizvodne prostore TOZD SKIP. Proslave se je udeležilo več kot petsto delavcev in gostov. V pozdravnem govoru je predsednik delavskega sveta TOZD SKIP Franc Češnovar omenil hiter razvoj temeljne organizacije, razloge, ki so delavce vodili pri odločitvi za novogradnjo v tem kraju. Temeljna organizacija je v investicijo vložila 80% lastnih sredstev, 20% pa je prispevala banka. Slavnostni govornik, Janez Čebulj — predsednik občinskega sindikalnega sveta Vič-Rudnik, je najprej poudaril, da je praznik republike za delavce DO IKO obeležen delovno. Nadaljeval je z zgodovinskim orisom razvoja socialistične Jugoslavije in z zgodovino političnih organizacij, ki so odločilno vplivale na razvoj in med drugim dejal, da je bilo za to, kar imamo, potrebno mnogo naporov, da se revolucionarna preobrazba socialistične družbe še nadaljuje. Delovni ljudje in občani morajo postati resnični nosilci rezultatov dela in pogojev življenja. Napake, ki smo jih storili, moramo popraviti. V prihodnosti pričakujemo boljše delo in življenje, ne pa nedelo in nered. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je še poudaril, da se IMP s to investicijo uveljavlja tudi v ljubljanski občini Vič-Rudnik. Zbranim delavcem je govoril še Lovro Rogelj, predsednik sveta krajevne skupnosti Preserje—Podpeč. Krajevna skupnost šteje 2.200 prebivalcev, od teh jih 700 odhaja vsak dan na delo v Ljubljano. Novi proizvodni prostori bodo omogočili hitrejši prehod od relativno nerazvite krajevne skupnosti med razvite. Tako bo omogočeno zaposlovanje delavcev v domačem kraju, kar je tudi najbolj smotrno. Posebna prednost novogradnje je bližina železniške postaje, kar ]e v današnjem prometnem položaju izredno ugodno. Sledil je kulturni del programa, ki so ga oblikovali: Moški pevski zbor IMP, Litostrojska godba, učenci Osnovne šole Krimski odred iz Preserij in Marjan Kralj, ki ga je z izbranimi besedami in recitacijami tudi povezoval. Po programu je bilo za vse udeležence kosilo in družabno srečanje. Popoldne pa so gostoljubno odprli vrata vsem krajanom, ki so želeli videti nove prostore tudi z notranje strani. T. ŠTRUS Janez Čebulj, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je bil slavnostni govornik Predsednik DS TOZD SKIP Franc Češnovar je nove proizvodne prostore izročil svojemu namenu Po uradnem delu ji bilo tovariško sre Čanje Novogradnja TOZD SKIP v Kamniku pod Krimom Tu bo stala nova tovarna armatur • TOZD HVA Položili temeljni kamen za novo tovarno Ivančna gorica, 18. decembra: Danes sta Jože Čož in Jože Ižanec, delavca z najdaljšo delovno dobo v TOZD HVA, vzidala spominsko ploščo na temeljni kamen za novo tovarno armatur. Slovesnosti so prisostvovali vsi delavci TOZD, predstavniki ostalih TOZD DO Livar, delovnih organizacij IMP, predstavniki SOZD IMP in Interne banke IMP, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Grosuplje in krajevne skupnosti Ivančna gorica. Krajši kulturni program je pripravil dekliški pevski zbor gimnazije Josip Jurčič iz Stične. Zbranim je govoril predsednik/ delavskega sveta delovne organizacije Livar Franc Kastelic, ki je med drugim dejal: »Kljub tako dobremu rezultatu poslovanja pa so omejene razvojne možnosti te temeljne organizacije, v kolikor si z investicijo ne zagotovi novih prostorskih in tehnoloških kapacitet. Zaradi prostorske utesnjenosti je proizvodni program TOZD zelo ozek, kar pa ne odgovarja potrebam tržišča, ki zahteva celovitejši program armatur. Došlej se je v SOZD IMP ukvarjala s proizvodnjo armatur TOZD TRATA, ki želi odstopiti program armatur naši temeljni organizaciji in bo razvijala svoj proizvodni program na področju črpalk in avtomatike. Investicijski program predvideva izgradnjo nove tovarne vodovodnih armatur v neposredni bližini TOZD LSNL v Ivančni gorici, kjer investitor že nekaj let razpolaga s popolnoma komunalno urejenim zemljiščem. Na obstoječi lokaciji je zgrajena vsa infra struktura in urejena energetska-situacija. Predvidena investicija temelji na zagotovljenem domačem repromaterialu (odlitki sive in nodularne litine), ki se nahaja na isti lokaciji, zagotovljeni delovni sili, zagotovljeni domači tehnološki opremi, tako da je investicija ekonomsko upravičena. Izdelan je investicijski program o izgradnji tovarne ter projektna dokumentacija. Iščemo ponudbe za opremo in izvajalce del. V mesecu marcu 1980 bi pričeli intenzivno graditi. Zgrajena naj bi bila v drugi polovici 1980. V letu 1981 bi pričeli z montažo proizvodne opreme in poskusnim obratovanjem. Celotna vrednost investicije za proizvodno halo znaša 164 milijonov dinarjev. Zg to investicijo ima temeljna organizacija lastna in združena sredstva v DO, kredit Ljubljanske banke, komercialni kredit dobaviteljev opreme in prispevek sovlagateljev. V novi proizvodni hali, ki bo merila 5500 kv. m bo urejena serijska proizvodnja vseh vrst armatur, obstoječih in novo osvojenih. Realizacija investicije pomeni ttidi zagotovitev normalnih delovnih pogojev že zaposlenih delavcev in ustvaritev pogojev za zaposlitev dodatne delovne sile s področja Suhe Krajine in mlade delovne sile, ki se bo šolala v Izobraževalnem centru v Ivančni gorici, kjer je bil položen temeljni kamen v letošnjem letu. Ob novi tovarni bodo namreč zgrajene tudi kuhinja s kapaciteto 600 obrokov, garderobni prostori in kopalnice ter skladišča.« Novogradnja pomeni za TOZD HVA velik napor. Je pa nujna, če hoče temeljna organizacija dosegati dobre rezultate tudi v bodoče. Njena sicer kratka zgodovina je pokazala, da to lahko pričakujemo. T. ŠTRUS 0NArd /c. Xi * ?7esB Pokroviteljstvo Promonta nad Klubom jugoslovanskih delavcev v VViesbadnu Delovna organizacija Promont je na 7. seji delavskega sveta v drugi polovici letošnjega septembra sprejela sklep, da prevzame pokroviteljstvo nad klubom Edvarda Kardelja v VViesbadnu v Zvezni republiki Nemčiji. Namen tega sodelovanja je predvsem vzdrževanje in ohranitev vezi z domovino, saj so ti delavci, ki jih je okoli 3000, v VViesbadnu že vrsto let. Omenjeni klub ima približno 300 rednih članov iz vrst jugoslovanskih delavcev, ki so v tem mestu in njeni okolici na začasnem delu. Uradno je registriran pri zveznih oblasteh in deluje v majhnih najemniških prostorih. Delo ima razdeljeno po skupinah in ima različne sekcije in sicer mladinsko, športno, sekcijo za domačo obrt in za organizacijo proslav. Mladina se ukvarja s folkloro. glasbo, z domačo cjrrtjo., V njegovem okviru ima mladina možnost za šolanje, za zabavno življenje v disku, ob filmih, televiziji, itd. Kar zadeva šport, tekmujejo v šahu, nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, rokometu. Proslave organizirajo ob pomembnejših jugoslovanskih praznikih in to za dan žena, 1. maj, dan mladosti, dan JNA, za novo leto, itd. Le-te prilagajajo prostemu času, ki je usklajen z delovnim časom v Nemčiii. Za letos ima klub izdelan program, ki zajema vse naštete dejavnosti. Nadalje ima ta klub svoj upravni ter nadzorni odbor. Vzdržuje se z lastnimi finančnimi sredstvi, ki jih pridobiva od članarin in od organiziranih proslav ter prireditev. V začetku letošnjega novembra je tričlanska delegacija iz delovne organizacije Promont obiskala predstavnike kluba Edvarda Kardelja v VViesbadnu in vzpostavila z njimi prve stike, se spoznala s problematiko kluba ter njenega članstva. Hkrati je ta delegacija članom kluba predstavila delovno organizacijo Promont. 30. novembra letos pa se je Vsa oprema je domača. Dela smo opravili brez večjih zapletov. Obiski številnih poslovnih partnerjev pa dokazujejo, da bomo podobne objekte gradili tudi v prihodnosti petčlanska delegacija iz Promonta udeležila proslave ob dnevu republike v VViesbadnu. Na proslavi, kjer so nastopili otroci in člani kluba, je vse prisotne pozdravil direktor kadrovske službe v Promontu Mitja Ple-ško, jim čestital k prazniku ter jim izročil darila (knjige s posvetilom delovne organizacije Promont, zgodovino IMP ter značke kluba Edvarda Kardelja). Vsi cicibani, ki so bili na proslavi sprejeti v pionirsko organizacijo, so dobili značko kluba. Med udeleženci na proslavi je bil tudi jugoslovanski konzul s frankfurtskega konzulata. Udeležba na nroslavi ie bila tolikšna. da je bila dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vse tiste, ki so želeli prisostvovati proslavi. Drugi dan decembra je bila delegacija v klubu na razgovoru, kjer je tekla beseda o pomoči klubu. V pogovoru so sodelovali predsednik kluba Djogo Vašo ter člani. Predložili so za vse dejavnosti finančni načrt za leto 1980 in se nenazadnje dogovarjali o možnostih šolanja otrok zdomcev v Jugoslaviji predvsem za tiste poklice, ki jih potrebuje SOZD IMP. V prihodnje naj bi še povečali sodelovanje med klubom Edvarda Kardelja in med delovno organizacijo Promont. Praznovanje Dneva republike v TOZD Klima proizvodnja IO OOS TOZD Klima proizvodnja na Vojkovi 58, se je odločil, da bo tudi letos proslavljal praznik republike, 29. november v delovnih prostorih kolektiva. Montažna hala klimatov se je 28. novembra ob prizadevnosti vseh članov IO OOS spremenila v prireditveni in zabaviščni prostor. Za kulturni del prireditve je poskrbel pevski zbor IMP. Enkratno doživetje je bil nastop 60 osnovnošolcev iz Osnovne šole Danile Kumar na Bratovževi ploščadi. Za izredno lepo izvajan recital in doživeto zapete pesmi so otroci poželi buren aplavz vseh prisotnih. Po končanem kulturnem delu, je bil družabni del prireditve z zakusko. Za dobro razpoloženje in ples je poskrbel odličen ansambel »VALOVI« s Turjaka na Dolenjskem. Tako so se na mestu, kjer so štiri ure prej pela kladiva, brneli ' vrtalni stroji in varilni aparati, zavrteli in se do poznih popoldanskih ur prijetno zabavali člani kolektiva IMP TOZD Klima- proizvodnja. Ob zaključku so vsi prisotni soglašali, da si takih prireditev še želijo. EDVARD KRŽIŠNIK Na proslavi je delavcem govoril direktor TOZD inž. Vinko Kuder DOGRADILI SMO RTF VIČ Proslava 29. novembra v TOZD Klima proizvodnja Zunanjost razdelilne trafo postaje na Viču NAŠI JUBILANTI IVAN VREČER se je zaposlil v celjski Klimi pred 30 leti po odslužitvi vojaškega roka, ko mu je bilo 22 let. Tedaj je bil še samski. Zakonski jarem si je nadel 4 leta kasneje. V Klimo je prišel kot izučen strugar in je delo strugarja opravljal do leta 1960, do narejenega mojstrskega izpita. Od tedaj dalje je bil 10 let (do leta 1970) skupinovodja strugarjev. Leta 1970 je šel za oddelkovodjo na oddelek grelnikov in od tam 5 let kasneje na oddelek montaže ventilatorjev, kjer je še danes. V teh tridesetih letih njegovega delaje Klima dosegla velik napredek, saj so od izdelave vilic, žlic in opravljanja raznih strojnih uslug prišli na izdelavo ventilatorjev različnih velikosti, izdelavo bojlerjev, protitočnih aparatov, zidnih kaloriferjev itd. Od njegovega prihoda do danes so pridobili veliko novih delovnih prostorov. Kolektiv se je v teh letih povečal več kot sedemkratno. Na Klimo ima lepe spomine, posebno na tiste čase, ko so kot manjši kolektiv hodili na sindikalne izlete, ki jih je bilo laže organizirati, kot danes, ko je kolektiv dokaj velik. Še vedno ne pozabi težkega dogodka in sicer poplave leta 1954, ki je prizadela Klimo. Poslopje je bilo v vodi do višine 2 metrov. Po poplavi so bili delavci na delu po ves dan (udarniško delo), da so očistili prostore in stroje. Delo je bilo naporno, saj je bilo vse v blatu. V teh 30 letih pri Klimi je bil član delavskega sveta, predsednik delavskega sveta, član IO sindikata, sedaj pa je član odbora ljudske tehnike pri Klimi. Svoj prosti čas doma porabi za reševanje križank, za igranje namiznega tenisa, šaha in za smučanje. Na vprašanje ali že nestrpno čaka upokojitve, pravi, da se nekoliko boji dolgočasja, ki ga lahko zajame potem kot upokojenca v mestu. O konjičku, ki bi ga gojil v pokoju še ne razmišlja, vendar meni, da ga bo potrebno najti, seveda, če bo zdrav in pri močeh. Za prihodnost ne načrtuje kaj posebnega, saj ne ve, če bo zdrav, da bi lahko uresničeval kakšne večje načrte. Ko sem ga pobarala, kje namerava pričakati novo leto 1980 mi je zaupal, da bo silvestroval doma v krogu družine. JOŽE LORBEK seje pri svojih 17 letih (leta 1947) pri Klimi (ta se je tedaj imenovala EMLO inštalacije) izučil za ključavničarja in je ostal v njej do danes. Vmes je odslužil vojaški rok in si leta 1955 ustvaril družino. On je edini delavec, ki je v delovni organizaciji vse od začetka učne dobe. V Klimi je napredoval od ključavničarja do skupinovodje, napravil mojstrski izpit in postal oddelkovodja ključavničarskega obrata. Ko so okoli leta 1965 s širjenjem delovne organizacije nastale potrebe po tehnološkem kadru za razvoj tehnologije in so se odločili, da poiščejo ustrezen kader znotraj delovne organizacije, je bil premeščen v tehnološki oddelek, kjer je delal kot tehnolog 6 let. Od tod je šel za vodjo učencev, kar je še danes. Na vprašanje, kako gleda na dosedanjo prehojeno tridesetletno pot, mi pove, da je bila to pot t rdega dela, saj se je, ko je v delovni organizaciji nastala potreba (leta 1948) spoprijel tudi z udarniškim delom. Tovariš Lorbek aktivno sodeluje v sindikalni organizaciji v Klimi, saj je že od leta 1947 organizator športa, večkrat je bil član delavskega sveta, sedaj je član odbora društva ljudske tehnike v delovni organizaciji. Svoj prosti čas doma že nekaj časa namenja gradnji stanovanjske hiše. Ne zanemarja pa pri tem športa, saj je to njegov najljubši konjiček, ki ga goji in to v raznih panogah. Tako kot sodelavec Vrečar, tudi on pogreša sindikalne izlete in družabna srečanja delovnega kolektiva. Lepe spomine hrani na športne uspehe, ki so jih več let dosegali kot sindikalni prvaki v celjski regiji. Posebnih načrtov nima, želi pa ostati zvest delovni organizaciji še zadnjih 10 let, ki jih bo moral še zbrati za upokojitev. Bil bi potem edini, ki bi dočakal 40-letnico službovanja v tej delovni organizaciji. Ne želi, da bi teh 10 let prehitro minilo, saj se ne bi rad prezgodaj poslovil od kolektiva. Mikalo me je zvedeti, kaj bo počel kot upokojenec, čeprav to še ne bo kmalu, pa je na mojo zvedavost odgovoril, da namerava vrtnariti okrog hiše in se še več kot doslej posvečati družini. Silvestroval bo v dvorani gasilskega doma v bližini doma, čeprav nekoč vnet in dober plesalec, ne bo plesal zaradi bolnih nog. PETER ODER je pred 30 leti prišel v Klimo kot knjigovodja. Šest let kasneje je začel opravljati delo računovodje ter ga opravljal do leta 1961, ko je postal vodja plansko analitskega sektorja, kar je bil do leta 1975. Od tedaj dalje pa je vodja finančne službe. Za opravljanje knjigovodskega in računovodskega dela se je usposobil v gospodarski šoli v Celju (le to je zaključil) in v praksi v prejšnjih službah ter tudi z "deležbo na seminarjih. Delo, ki ga je opravljal in tisto, ki ga sedaj opravlja, ga veseli, saj bi ga sicer ne mogel uspešno opravljati. S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu? »To je problem sredstev obratnega kapitala.« Ko sva govorila o njegovih začetkih v Klimi, mi je dejal, da je bil sprva le majhen kolektiv izredno dober in so v njem vladali zelo lepi medsebojni odnosi. Glede knjigovodskega dela meni, da je danes lažje, kot je bilo pred nekaj leti, saj imajo za to primerne stroje, ki jih nekoč ni bilo in je tako evidenca boljša, hitrejša in točnejša. Kar zadeva njegovega prispevka k uspehu delovne organizacije v času 30-letnega dela upa, da je doprinesel k uspehu Klime vsaj majhen delež. Sodeloval je v raznih strokovnih komisijah kot član in tudi kot predsednik. Prosti čas ponibi za glasbo ter za zbiranje plošč in kaset. Ta konjiček, pravi, da ho gojil tudi, ko se bo uookoiil. Na zdravje! — za trideset let dela v IMP-Klima Celje V prihodnosti načrtuje izpopolniti zbirko plošč in kaset. Na Klimo hrani lepe spomine, saj pravi, da je v njej preživel zelo lepe čase in mu res ni žal, da je delal in živel v tej delovni organizaciji in da v njej še lahko dela in da še dela za njen razvoj. , Ker se bliža novo leto, sem ga vprašala tudi, kje bo leto 1980 pričakal, pa mi je zaupal, da nekje privatno s prijatelji. ALOJZ HAFNER se je zaposlil v Skipu v maju 1949 in mu je ostal zvest do danes. Opravlja delo vodilnega ključavničaija v strojni delavnici. To delo ga je veselilo in ga še vedno z veseljem opravlja, sicer meni, bi bil kje drugje in ne na tem mestu. S kakšnimi večjimi problemi se pri svojem delu ni srečeval. — Kako pa gledate na svojo 30-letno v Skipu prehojeno pot? »Ta doba se mi zdi zelo dolga, vendar pa so mi posamezna leta zde zelo kratka.« Ko me je mučila radovednost glede njegovih problemov v zvezi s službo, mi je razkril le to, da mu je težko vstajati ob 4.30 zjutraj. Na delo se namreč vozi z avtobusom z Ladje pri Medvodah. Ko je bil mlajši, mu zgodnje vstajanje ni delalo preglavic, prav tako tudi ne prevoz na delo, pa čeprav so mu bila prevozna sredstva, ko ni bilo.še avtobusa, od bicikla, mopeda, pa vlak. Le osebni avto mu ni bilo dano uporabljati za prevoz na delo. Na vprašanje, če so v tem tridesetletnem obdobju, ko dela v Skipu, kakšne spremembe pri delu, je dejal, da se je delo zelo spremenilo po nabavi novih strojev in z uvedbo novih proizvodov. Česa posebnega v tej delovni organizaciji ni doživel, ker ni veliko v družbi. Rad je sam. Doma se ukvarja s kmetijo, predvsem tej nameni svoj prosti čas poleti, pozimi pa delno počiva, nekolikanj pa pomaga otrokom pri učenju. Po upokojitvi se želi posvetiti gojenju perutninarstva, vendar za to še nima zelo resnih načrtov. Ker smatra, da nima posluha za politiko, na družbenopolitičnem področju v delovni organizaciji ne sodeluje. Ker, kot je dejal, nima namena plesati, bo novo leto 1980 pričakal v krogu družine doma. CIRIL JAMŠEK je leta 1949 prišel v Skip (tedaj se je imenoval Remont) iz Dekorativne. Kot ključavničar specialist opravlja ključavničarska dela. Za ta poklic se je izučil v tej delovni organizaciji. Le stežka sem ga odtrgala od dela za najin pogovor in le malo zvedela od njega, saj je molčeče in skromne narave ter o svojem tridesetletnem delu, o sebi in o problemih le malo pove. Jubilej, to je 30-letnica njegovega dela v Skipu, ki ga letos praznuje, se mu ne zdi kaj pomembnega. Rad planinari, a.to, žal, le ob sobotah in nedeljah, saj mu ostale dni v tednu čas, zaradi preobilice domačega dela, ne dopušča, da bi hodil po hribih. Česa posebnega v Skipu ni doživel, ves čas pa je trdo delal. Ko se bo čez par let upokojil, bo bolj za zabavo opravljal ključavniško delo doma, pa seveda več kot doslej lazil po hribih, in se zabaval z vnučki, ob katerih mu zabave tudi sedaj ne manjka. Tudi on bo pričakal začetek leta 1980 doma z družino. JUSTIN KREGAR je prišel v IMP po vrnitvi od vojakov pred 30 leti in mu ostal zvest do danes. Pred tem je bil, pred odhodom v vojsko, pri privatniku Lovru Pičmanu v Ljubljani, kjer se je izučil za vodovodarja in monterja centralne kurjave. Pri IMP je na delovnem mestu vodilnega monterja centralne kurjave v TOZD OV že od vsega začetka. Zadovoljen je, da je v tem tridesetletnem obdobju tudi on doprinesel svoj delež k razvoju IMP. Problem mu je pomenilo predvsem v začetku službovanja pomanjkanje materiala. Ker, kot pravi, nima posluha in ne časa za politiko, na družbenopolitičnem področju ni aktiven. Svoj prosti čas posveča čebelarstvu (ima 25 panjev čebel). Kose bo čez dve leti upokojil, se bo poleg čebelarjenja posvetil delu v svojem sadnem vrtu. Silvestroval in preživel novoletne praznike bo pa kar doma pri svoji družini. Vsem jubilantom sem ob koncu pogovora zaželela še veliko delovnih uspehov v nadaljnjih nekaj letih do upokojitve ter seveda, ker je blizu novo leto, tudi čim več lepega, v letu, ki je pred vrati. MARIJA PRIMC PREDSTAVLJAMO VAM Temeljna organizacija Klima proizvodnja Ob reorganizaciji IMP leta montaže se nam prostorska terminski plan računamo, da 1977 sta iz TOZD Klima na- stiska ni zmanjšala, ampak še bi lahko začeli zidati v avgustu stali dve temeljni organizaciji povečala. Od leta 1970 de- prihodnje leto. Drugo vpraša- — Klima proizvodnja in lamo praktično v istih prosto- nje, ki ga bomo morali še raz-Klima montaža. Skupaj s rih, obseg in realizacija pa sta rešiti, pa je pogoj, ki ga zahte-TOZD TIO in TOZD Pano- se bistveno spremenila. Za va novosprejeti zakon o inve-nija sta se združili v delovno leto 1980 planiramo 310 mili- sticijah. Izločiti bomo mo-organizacijo Klimat. Letos se jonov dinarjev realizacije. Pri rali 30% sredstev od vredno-je iz DO Klimat odcepila tolikšnem planu smo morali sti celotne investicije, ki je Ivan Celia TOZD Klima montaža. Te spremeniti način dela v proi- ocenjena na približno 350 mi- organizacijske spremembe so zvodnji. Prešli smo na planski lijonov dinarjev. Zavedamo sončnih kolektorjev za stano-prinašale določene posledice način dela. V zadnjem času se, da v IMP ni zaživel spora- vanjsko naselje v Novi Gorici, predvsem TOZD Klima'proi- smo analizirali vse delovne zum o združevanju sredstev v Pripravljamo plan razvoja ce-zvodnja. Sedež TOZD je v naloge in ugotovili ozka grla. tolikšni meri, kot smo priča- lotnega sistema izkoriščanja Vojkovi ulici v Ljubljani, kjer Rezultati odpravljanja teh se kovali. Navezali smo stike s sončne energije, ker bomo le soorganizirali celotno proi- že kažejo v proizvodnji. V TOZD IMP in z ostalimi po- tako lahko prodrli in konku-zvodnjo. Izredno hiter razvoj letu 1980 bomo nakupili ne- slovnimi partnerji, da bi se renčno nastopali na tržišču.« naprav za klimatizacijo in katere nove stroje. Zave- dogovarjali o združevanju — Ste člani skupnosti prezračevanje po letu 1970 je damo se, da z njihovo mon- sredstev.« TOZD za klimatizacijo, kako vplival tudi na razvoj naše tažo ne bomo zadostili vsem — Kaj nameravate zgra- občutite njeno delo? temeljne organizacije, ki ji je normam o prostoru, ki ga djti na novj lokaciji? »Skupnost počasi oživlja, začelo zmanjkovati življenj- mora imeti delavec ob stroju. »Najprej 10.000 kv.m Na tem področju bi morali inskega prostora. Kako delajo Na drugi strani nas nepre- proizvodnih in skladiščnih in tenzivneje delati, da bodo do-in načrtujejo svojo prihod- stano spremlja problematika najnujnejše spremljajoče govori s papirja prešli v deja-nost pa naj bi*v obrisih prika- materialov, ki na celotnem prostore. Šele kasneje bomo nja. Sporazum smo že podpi-zala ta predstavitev. jugoslovanskem tržišču ni gradili laboratorij in poslovne šali, določili proizvodne pro- urejeria. Zaradi teh težav smo prostore. Z novo'investicijo grame za posamezne TOZD. PREMALO PROSTORA povečali zaloge repromate- bomo razširili proizvodni Tako se razvojne ambicije ne — NUJNA NOVOGRAD- rialov in že tudi sprejeli ukre- program. Proizvajali bomo prekrivajo. S TOZD Pano- NJA pe, da bi jih zmanjšali. S tr- celoten program komfortne nija smo razdelili proizvodni Vinko Kuder: »Prvega govci oziroma proizvajalci klimatizacije. Ves ta program program/Njihov končni izde- ■ aprila letos se je iz delovne smo sklenili sporazuma, da bi je delo domačega razvoja, lok bodo hladilni stolpi, vse organizacije Klimat izločila si zagotovili redno dobavo.« Nekaj naprav smo že razvili, a ostalo sodelovanje pa je koo-Klimg proizvodnja. Službe, ki — Že nekaj časa rešujete zaradi prostorske stiske proi- peracija.« so prej delale za obe temeljni vprašanje prostora. Kakšne zvodnja ni mogoča. Posebej _ — 1 OZD Klima montaža organizaciji, so v glavnem rešitve ste poiskali? pozorno spremljamo razvoj je eden največjih kupcev vaših prešle v našo TOZD. Tako »Končno smo uspeli v moš- napravža izkoriščanje sončne izdelkov. Ali je vključitev smo zaposlili 37 režijskih de- čanski soseski MP-3 kupiti energije. Sprejemnik sončne te8a TOZD v drugo DO tudi lavcev. Potrebni so bili neka- 48.622 kv. m komunalno ure- energije smo razvili. V proi- kaj vplivala na vaše medse-teri organizacijski posegi, ki jenega zemljišča, kjer bo zvodnji jih je trenutno 40, ki bojne odnose.’ smo jih uspešno uredili. Re- možna postopna gradnja ob- jih je naročila Univerza Ed- »Odnosi se niso poslabšali, zultati se kažejo, posebno jektov. Trenutno tečejo pri- Varda Kardelja v Ljubljani za Posebno ^ v zadnjem času glede usklajevanja prodaje in prave za ureditev lokacijske sončno hišo v Murglah. Do- vedno več vprašanj rešujemo nabave. Z odhodom Klima dokumentacije. Glede na govarjamo se za izdelavo s skupnim dogovarjanjem. Podpisali smo poseben spora-1| zum o dobavi opreme. Pripravljamo sporazum o sovlaganju TOZD Klima montaža in TOZD Elektromontaža v našo novogradnjo. Kot del protivrednosti pa jima bomo po preselitvi odstopili sedanje prostore. Sporazum zajema tudi dokončno razdelitev prostorov v Vojkovi ulici v Ljubljani.« RAZGIBANO POLITIČNO DELO Ivan Celia: »Osnovna organizacija ZK šteje 36 članov. Sestajamo se najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Obravnavali smo predvsem problematiko temeljne organizacije. Eden od problemov, ki nas je spremljal že od ustanovitve, so bile stalne reorganizacije. Delo osnovne organizacije je čutiti Drago Hafner V pogovoru so sodelovali: Stane Majhen — predsednik delavskega sveta TOZD Klima proizvodnja Drago Hafner — predsednik odbora delavskega nadzora Ivan Celia — namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK Anton Repas — predsednik IO osnovne organizacije sindikata j ljpSf| Dušan Mencin — predsednik mladinske organizacije Inž. Vinko Kuder — direktor TOZD Klima — proizvodnja Dipl. inž. Anton Fefer —- tehnični direktor TOZD Miro Dražumerič — vodja kadrovsko splošnega sektorja TOZD L - 5 , j Proizvodnja klima central predvsem v zadnjih dveh letih. Ob številnih nalogah naj omenim stalno izobraževanje članov ZK — imenovali smo ideološko komisijo in pa usposabljanje mladih in njihovo vključevanje v delo. Sodelujemo z občinskim komitejem.« Miro Dražumerič: »Sekretar osnovne organizacije prenaša vse zahteve. Teh nalog je precej, vendar so včasih roki za posamezne naloge zelo kratki. Tu zadevamo ob nekatere težave. Z razvojem so se pogoji toliko spremenili, da je danes težko govoriti v IMP o enotni organizaciji ZK. Koordinacija med osnovnimi organizacijami ni učinkovita. Težko je spreminjati sklepe, ki so jih osnovne organizacije ,že sprejele. Za določeno poli- tiko bi se morali dogovarjati ob nastajanju, tega pa ni. Občinski komiteji imajo posamezne člane, ki so zadolženi za osnovne organizacije — vendar ta povezava ni stekla. Na zadnji konferenci naše osnovne organizacije ni bilo predstavnika občinske konference.« Dušan Mencin: »Mladih je v TOZD sorazmerno veliko. Lani novembra smo imeli ustanovno konferenco, čeprav je mladinska organizacija delala že tudi prej. Pripravili smo plan dela za pol leta in ustanovili nekaj komisij. Do maja smo program tudi uresničevali, potem pa ne več. Razlogi so pri predsedniku, ki je dobil nove zadolžitve. Določen del krivde lahko pripišemo tudi nezainteresiranosti mladih, ki se vključujejo v krajevnih skupnostih. Očitno ne ponujamo tako zanimivih reči, ki bi mlade posebej pritegnile.« — Kaj pa pomoč drugih družbenopolitičnih organizacij? »Naše delo je obravnavala osnovna organizacija ZK, sindikat je za naše delo namenil določeno vsoto denarja. Zaradi finančnih problemov ne moremo govoriti o neaktivnosti. S posebno anketo smo ugotavljali pripravljenost za organizirano delo mladih. Kar 70 delavcev se je odločilo, da bi sodelovali, de- jansko pa se je našim akcijam odzvalo 15 do 20 mladincev.« Anton Repas: »Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata sestavlja 19 delegatov, člani sindikata pa so vsi delavci. Organizirali smo devet sindikalnih skupin. Vodje skupin se zanimajo za delo sindikata. Sicer pa je delo celotne organizacije marsikdaj odvisno predvsem od predsednika. Težko je dobiti delavce na sestanke. Vsak ima svoje zadolžitve, svoje dnevno delo. Sestajamo se proti koncu delovnega časa in sestanke potem nadaljujemo. Z akcijami, ki so pomembne za delavce TOZD, smo lahko zadovoljni. Kupili smo štiri prikolice, ki so vedno zasedene. Dokaj uspešni smo na športnem področju. Del naših sredstev namenimo za pomoč bolnim delavcem. V jedilnici smo organizirali več razstav, ki so zbudile pri delavcih precej zanimanja. V okviru delovne organizacije bi lahko bolje sodelovali, medtem ko povezave v okviru SOZD ni, koordinacijski odbor svoje naloge ni opravil. Lahko rečem, da je sindikat sodeloval pri političnih akcijah, da pa še vedno ni politična organizacija v pravem pomenu besede. Nismo še dovolj usposobljeni in zreli za takšno delo. Mandat je dve leti — toliko da se privadiš, naslednji pa velikokrat začnejo znova. Kljub velikemu zanimanju za posamezne akcije moram reči, da je med delavci določena odtujenost. Zato smo se odločili, da organiziramo proslavo 29. novembra kar v proizvodnih prostorih. Lepo je uspela. Udeležba je bila tolikšna, da ne hi bila nikjer drugje.« Ivan Celia: »Zanimanje za razstave je veliko. Na žalost pa nimamo prostora, kjer bi se delavci lahko zbirali. Po-, 'trebo po takšnem prostoru je pokazala tudi proslava. Se Stane Majhen sreča, da lahko hitro preuredimo delavnico.« DELEGATI SODELUJEJO Stane Majhen: »Delavski svet, ki šteje 15 delegatov se je sestal ria 24 sejah, v marcu prihodnje leto mu bo mandat potekel. Delegati dokaj redno prihajajo na seje in sodelujejo. Sklepi so sprejeti zelo enotno, reakcij delavcev ni bilo, kar pomeni, da so delavci stališča delavskega sveta sprejeli.« Ivan Celia: »V sindikalni skupini se delavci pomenijo, delegat potem zastopa njihovo mnenje. Zanimanje delavcev za posamezne probleme ie veliko.« Miro Dražumerič:»Nekateri delegati večkrat odločajo samo v lastnem interesu, brez stališč delavcev.« Srečali smo se z vprašanji gradiva, ki naj bi ga delegati prejemali pred sejo. Ugotavljali smo, da z »domačimi« gradivi v glavnem ni težav. Problematična so ostala gradiva, ki so velikokrat preobširna in jih delavci ne preberejo. Z gradivom je povezano tudi obveščanje. Menili so, da je vse, kar delavce zanima, tudi objavljeno. Povezava z delavskim svetom delovne organizacije je dobra, neposredna, saj so delegati delavskega sveta TOZD hkrati tudi delegati delavskega sveta delovne organizacije. Drago Hafner: »Odbor delavskega nadzora je bil precej časa brez predsednika, potem smo začeli delati. Srečali smo se z vprašanjem navideznih bolnikov. Predlagali smo obiske na domu in večje sodelovanje kadrovske službe. Naredili smo analizo zamudnikov.« Miro Dražumerič: »Delavska kontrola se premalo angažira. Če so stvari problematične, jih je težko reševati, posebno kritičnih pa v naši temeljni organizaciji ni bilo. To je strokovno in nehvaležno Dušan Mencin delo. Delavska kontrola tudi v okvirih delovne in sestavljene organizacije ni opravičila svojega poslanstva.« Ivan Celia: »Z delavsko kontrolo bi morali vsi sodelovati, samo odbor tega dela ne more opraviti.« INOVACIJE OBRAVNAVALI PREPOČASI Anton Fefer: »Pred kakšnima dvema letoma smo na področju inovatorstva dobro začeli. Potem smo začeli polemizirati, kaj je tehnična izboljšava. Predloge smo obravnavali rigorozno in počasi. Zavedamo se, da bomo morali ponovno oživiti inovacijsko dejavnost. Nova proizvodnja bo izzvala nove probleme. Na žalost ugotavljamo, da določilom, ki govorijo o inovacijah, manjkajo predvsem konkretnosti.« Miro Dražumerič: »V določilih so podrobno opredeljene »prave inovacije«, koristni predlogi pa so obdelani po svoje. Pripravljen bo nov predlog, ki pa bo še bolj zapleten. Pri tem je treba priznati, da smo drug drugemu nevoščljivi in dokler ne bomo uredili, da bo vsak predlagatelj dobil ustrezen delež, se na tem področju ne bomo premaknili. Določen del sredstev bi morali iz tega naslova nameniti za osebne dohodke delavcev — tako bi zbudili splošen interes.« Stane Majhen: »Če bi vsak Anton Repas delavec čutil, da so tovarne naša last, bi se vsak trudil, da bi kaj izboljšal. Sicer je pa res, da smo stalno nekaj izboljše- r vali, nihče ni razmišljal o nadomestilu. Čim pa je treba nekaj plačati, se pa zaplete.« Ivan Celia: »Naši delavci so avtorji številnih inovacij, ki so stalno spremljale naš razvoj. Teh stvari nismo beležili, ker nihče ni pričakoval odškodnine.« Vinko Kuder: »Če primerjamo povečanje cen v zadnjih letih in napredek, ki smo ga dosegli, moramo priznati, da je tu precej »izkoriščenih« koristnih predlogov.« Dotaknili smo se še vprašanja normativov. Približno 50% norm imajo individual- a/ nih, ostale skupinske. Ugotavljajo, da so norme stimulativne in imajo sorazmerno vpliv na osebne dohodke delavcev. NAČRTI ZA PRIHODNOST Vinko Kuder: »TOZD Panonija in Idrija sta že sprožila postopke za reorganizacijo in bosta v letu 1981 delovni organizaciji. TOZD Klima proizvodnja ostaja sama s skupnimi službami delovne organizacije Klimat. Pripravljamo se na organiziranost po letu 1980. Imenovali smo komisijo, ki bo delala na reorganizaciji temeljne organizacije. Končne odločitve sedaj še ni možno izreči.« T. ŠTRUS Pomanjkanje prostora — zasedeno je tudi t’ ---------------------------- SREČANJA NAŠIH JUBILANTOV v_______________________________________________________________________________________________________________/ V petek, 7. decembra, so se v dvorani občinske skupščine Ljubijana-Šiška zbrali jubilanti — delavci, ki so letos dopolnili 10, 20 in 30 let delovne dobe pri IMP. Srečanje so skupno organizirali TOZD: OV, Klima montaža, ITAK, TRATA, SKIP, Klima proizvodnja, TIO, Inženiring, Projektivni biro, Izobraževalni center, Zastopstva in delovne skupnosti: IKO, Promont, Klimat, Izip in SOZD. Jubilantom in zbranim gostom je govoril predsednik skupščine SOZD IMP Stane Vrhovec, ki je jubilantom podelil tudi priznanja. V svojem govoru je tov. Vrhovec med drugim dejal: »Pred nami so zahtevne naloge, naloge, ki bodo terjale od vseh zaposlenih v IMP, da se potrudijo, sicer bomo ostali le na pol poti. To pa bi pomenilo stagnacijo — želja nas vseh pa je, da se še hitreje razvijamo, da prispevamo delež k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Jasno je, da se srečujemo s težavami in se bomo z njimi srečevali tudi v bodoče. Vsem, ki dvomijo, da bi jih lahko premagali, je tovariš Tito v enem svojih zadnjih govorov takole odgovoril: »Tovariši, rad bi povedal, da sem prepričan, da lahko premagamo težave, v katerih smo se znašli. Potrebujemo malo več discipline, bolj moramo upoštevati sklepe, potrebujemo več organiziranosti. Danes smo država, ki ima bogate izkušnje, zgradili pa smo tudi trdno podlago za hitrejši razvoj, zato težave in probleme lahko premagujemo hitreje in jih tudi bomo premagali,« je zaključil misel tovariš Tito. Te besede veljajo tudi nam. Težave bomo premagali tudi zato, ker imamo dobre delavce, delavce, ki so s svojim dolgoletnim delom pri IMP prispevali velik delež k njegovemu razvoju. Industrijsko montažno podjetje je v dosedanjem razvoju dosegalo nadpoprečne rezultate. Velik delež ste k temu prispevali vi, dragi jubilanti. S svojim dolgoletnim, neprekinjenim delom pri IMP ste dokazali, da ste kos nalogam, ki |ih pred vas postavlja naša družba. Niste se ustrašili težav, ki so vas spremljale. Mnogi med vami ste bili in ste še vedno pripravljeni oditi na terensko delo ka- Jubilanti in gostje na proslavi morkoli v domovini in tudi na tuje, če je potrebno. Inče ne bi imeli takšnih delavcev, se ne bi mogli tako hitro razvijati! Ob rednem delu ste našli čas in moč, da sodelujete pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Ni vam bilo žal prostega časa. S takšnimi delavci lahko načrtujemo hiter razvoj tudi v prihodnosti. Kulturni program je pripravil naš moški pevski zbor, nato pa je bilo družabno srečanje v zimskem vrtu hotela Ilirija. Dne 14. decembra 1979 smo delavci delovne organizacije EMOND v hotelu Union proslavili 10-letne in 20-letne delovne jubileje. V tem letu je bilo med delavci TOZD in delovne skupnosti delovne organizacije EMOND 74 jubilantov, od katerih jih je bilo 47 z 10-letno delovno dobo, 27 pa z 20-letno delovno dobo. Za to praznovanje je bil organiziran kratek kulturni program, ki ga je izvedel Moški pevski zbor IMP. Navzoče jubilante in goste je pozdravil predsednik koordinacijskega odbora konferenc zveze sindikatov Anton Lah, ki je y svojem govoru med drugim orisal velik napredek IMP od njegovih začetkov do danes ter poudaril, da imajo za to velike zasluge jubilanti. Ob koncu pozdravnega govora jim je čestital ter se jim zahvalil za dosedanji trud in dozdajšnja prizadevanja pri delu. Po zaključku kulturnega programa in po podelitvi priznanj so si jubilanti nazdravili na veselem delu proslave. POSLOVANJE POČITNIŠKE SKUPNOSTI V LETOŠNJI SEZONI Poleg razpoložljivih kapacitet v lastnih počitniških domovih na Velem Lošinju, Fiesi in Ankaranu smo imeli v letošnjem letu v zakupu dodatne zmogljivosti: — v Verudeli 71 ležišč za 90 dni — v Rabcu 46 ležišč za 90 dni — v Vodicah 28 ležišč za 80 dni — na Pagu 24 ležišč za 60 dni — na Velem Lošinju smo imeli v glavni sezoni dodatno najetih 36 privatnih ležišč. V glavni sezoni ni bilo mogoče zadovoljiti vseh interesentov, nasprotno pa v predsezoni in posezoni ostajajo zmogljivosti neizkoriščene. Izkoriščenost zmogljivosti po posameznih domovih prikazuje tabela 1. Vpliv vrste stroškov na ceno penziona v lastnih domovih prikazuje tabela 2. Fakturirano realizacijo po posameznih domovih in mesecih prikazuje tabela 3. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da smo pri počitnikovanju še vedno v pretežni večini usmerjeni v glavno sezono. K temu prispeva vsekakor sistem šolskih počitnic, pa tudi navada, ki se jo vse preveč radi oklepamo. Člani kolektiva, ki nimajo šoloobveznih otrok in, ki si ne žele prevelike gneče, bi prav gotovo lahko izkoristili ugodnosti, ki se jim nudijo ob nižji ceni in s prostimi zmogljivostmi v predsezoni^in posezoni. TABELA 2 STROSKI ^"POČITNIŠKI DOM F l E S A -1979. Vrsta stroškov Znesek stroškov obrok % - material, gorivo, el .energija 667.617,44 105,70 40,95 - komunalne in druge proizvodne storitve 43.517,90 6,90 2,67 -zaščitna sredstva, oglasi in drugi materialni stroški 41.071,65 6,50 2,52 -takse, delo po >ogodbi in druge neproizvodne storitve 342.857,85 54,28 21,02 -slžbena potovanja fO.951,65 1,73 0,67 -amortizacija . minimalna 378.852,35 59,98 23,23 -osebni dohodki in prispevki (redno in dopolnilno) 119.427,05 18,90 7,32 -izredni izdatki in regresi - sklad SP 26.404,95 4,18 1.62 SKUPAJ : 1.630,700,84 258,17 100 s TABELA 1 ZASEDENOST PO POSAMEZNIH DOMOVIH Kraj letovanja Štev. ležišč Štev. dni Skupno štev. ležišč . penzionov Nezasedena j ležišča • ! % koriščenja 1.) FIESA 89 100 89 00 6.316 2.584 70% 2.) VELI LOŠINJ 73 100 8.89o 7.367 1.523 82 % (privatne sobe 27 70 3.) VERUDELA 71 90 6.390 5.906 484 92 % 4.) P A G 39 60 2.340 2.002 338 85 % 5.) VODICE 28 80 1.980 1.472 508 74 % 6.) ANKARAN 16 60 960 313 647 32% 7.) RABA C 46 90 4.140 3.497 643 84 % 8.) VELIKA PLANINA 9 celo leto SKUPAJ: 33.600 26.873 6.727 80,5 % R • = .»»-au.A-n-l =J,=a== TABELA 3 POČITNIŠKIH DOMOV 1979 Kraj letovanja VI. VII. VIII. IX. SKUPAJ : 1.) FIESA 243.854 509.960 463.008 172.720 1.389.542 2.) VELI LOŠINJ 192.200 605.000 613.660 209.880 1.620.740 3.) VERUDELA 232.030 139.700 769.740 157.900 1.299.370 4.) PAG / 202.300 193.600 44.685 440.585 5.) VODICE 46.400 135.100 79.400 62.940 3231.840 6.) ANKARAN / 56.400 8.800 3.870 | 69.070 7. )'RABAC 79.200 262.680 328.070 99.470 769.420 8.) VELIKA PLANINA 5.449 ! SKUPAJ- REALIZACIJA 5.918.ol6,00 Ustanovili mešano podjetje v Avstriji TOZD Trata in TOZD Zastopstva sta v sodelovanju s TOZD Inženiring ustanovila v Št. Jakobu v Rožu na avstrijskem koroškem mešano podjetje IMP Metali GmbH. Poleg IMP, ki ima 76 % ustanovne vloge, sodelujejo avstrijski družabniki, vključno s posojilnico koroških Slovencev v Št. Jakobu. Ob ustanovitvi podjetja je bil izdelan proizvodni in poslovni program, s katerim bo IMP uresničil naslednje cilje: — povečal jugoslovanski izvoz in prodajo na zahodno evropskih tržiščih, — zmanjšal uvoz nekaterih reprodukcijskih materialov, — na osnovi kooperacijskega sodelovanja izpeljal med našima TOZD in mešanim podjetjem proizvodnjo instalacijskih in regulacijskih armatur predvsem iz nerjavečega programa za potrebe jugoslovanskega in tujih tržišč, — usklajeval del izvozno-uvozne dejavnosti neposredno prek lastnega podjetja. TABELA 2a /rsta stroškov Znesek Stroškov obrok % - material ,g>rivo, elektična energija 728.135,18 * v 98,84 40,84 - komunalne in druge proizvodnje storitve •16.387,75 6,30 2,60 - zaščitna sredstva," oglasi in drugi materialni stroški 35.930,25 4,88 2,02 - najemnine 242.438,05 32,90 13,60 - takse, delo po pogodbi in druge neproizvodnje storitve 317.343,05 43,08 17,80 - službena potovanja 6.678,15 0,90 0,37 - amortizacija - minimalna 195.695,90 26,56 10,98 ( redno in dopolnilno delo) 181,688,85 24,66 - izredni izdatki in regresi SSP 28.610,10 3,88 1.60 S K U P A J 1.782.907.28 242,00 100 % Postopek pridobivanja ustreznih soglasij in dovoljenj naših in avstrijskih oblasti je bn dokaj zapleten. Novembra letos je bila podpisana družabniška pogodba in sklican sestanek vseh družabnikov, ki so se dogovorili za najem kreditov, oddajo gradbenih in instalacijskih del ter nakup strojev za opremo kupljenih objektov, ki jih sedaj prenavljajo. Računamo, da bo v drugem četrtletju prihodnjega leta stekla proizvodnja, o čemer bomo še poročali. Z ustanovitvijo mešanega podjetja uresničuje IMP s svojimi ekonomskimi interesi višje oblike sodelovanja v obmejnem gospodarskem prostoru avstrijske republike, kjer živi slovenska manjšina, ki se je že ali pa se bo še z ustreznim deležem vključila v delo mešanega podjetja. Obenem naj bi to vplivalo na boljše sosedske odnose in okrepilo gospodarske in druge stike dveh sosednjih držav. • OBRAZ IZ KOLEKTIVA OLIVI J A ČIRIČ Rodila se je leta 1925 v Novem mestu, kjer je opravila malo maturo in pedagoške tečaje in se leta 1946 zaposlila v prosveti, ki ji je ostala zvesta osem let. Mož je bil premeščen v Zagreb in njeno delo v prosveti je bilo zaključeno. V Zagrebu je bila zaposlena tri leta in potem se je vrnila v Ljubljano. »V Elektrosingalu v Parmovi sem takoj dobila delo. Delala sem v fakturnem oddelku kot že prej v Zagrebu in, kjer delam tudi še danes.« Devetnajst let je minilo od njenega prvega delovnega dne v IMP. Dolga doba, dolga doba za delo v istem oddelku. Ta seje organizacijsko velikokrat selil, delo pa ji je ostajalo. »Včasih smo bili manjši in nas je več opravljalo to delo, danes sem sama, pomaga mi strojepiska.« V TOZD TEN dela za jaki in šibki tok. V teh letih se je obseg poslovanja močno povečal, saj je bila realizacija ob njenem prihodu le nekaj stoti-s očakov, danes gre v milijarde. Takrat so se skoraj vsi delavci poznali, danes lahko pozna le neposredne sodelavce. V teh letih je opravljala marsikatero družbenopolitično funkcijo. »Bila sem blagajničarka sindikata, blagajničarka osnovne organizacije ZK, sem delegatka v samoupravnih interesnih skupnostih.« Politično aktivna je bila že zelo zgodaj, saj je bila že leta 1946članica SKOJ, leta 1948 pa je bila sprejeta v ZK. ---------------- \ Vabilo planincem v______________________________________/ Občni zbor Planinskega društva IMP bo dne 11.1.1980 ob 16. uri v prostorih centralne jedilnice IMP Ljubljana, Vojkova 58. Vse člane, ljubitelje planin, naprošamo, da se zbora udeležijo in s tem pripomorejo k večji množičnosti, obenem pa dajo moralno podporo PD IMP. Planinski pozdrav! UPRAVNI DOBOR PLANINSKEGA x DRUŠTVA IMP — Pri vašem delu je verjetno kdaj potrebno ostati tudi popoldne? »Samo v izjemnih primerih. Nadur ne delam. Če v rednem delovnem času pošteno delaš, popoldne nisi več sposoben delati.« — Koliko pa poznate poslovne partnerje, ki jim pošiljate račune? »Prej, ko je bila prodaja že skupaj, sem večino tudi osebno poznala, sicer se pa poznamo po telefonu, ko skupno rešujemo posamezne težave.« Od njenega pravočasnega dela je odvisna mesečna realizacija temeljne organizacije. Poleg tega vodi fakturne knjige za vse oddelke TOZD TEN. — Ali vam poslovni partnerji pogosto vračajo poslane fakture? »Tega je zelo malo. Se zgodi, da ni blago v celoti odposlano ali pa smo kaj napačno zaračunali.« Če človek dolgo dela v isti organizaciji, živi z njo, čuti do nje poseben odnos. »Saj sem več tu kot doma. Vsake stvari, ki pomeni dobrobit organizacije, sem vesela. V teh letih smo se srečevali tudi s težavami. Z dobro voljo je mogoče vse razrešiti, vsi pa itak nismo nikoli zadovoljni.« — Kako to, da se doslej niste odločili za kakšno drugo delo? »Nihče me ni predlagal, sama pa nisem imela nobenih želja. Delo je pestro, pa sem ga rada opravljala in ga še danes.« — Ali se vam cene pogosto menjajo? »V serijski proizvodnji redko, pri individualni pa ima vsak izdelek svojo lastno ceno.« Pogovarjala sva se še o reševanju stanovanjskih vprašanj njihovih delavcem. Menila je, da temeljna organizacija skrbi za reševanje stanovanjskih vprašanj njihovih delavcev. — Zadovoljni ste z delom in dobro se počutite v okolju, kjer delate. Ste kdaj premišljevali, da bi odšli delat drugam? »Sem, ampak samo enkrat, pa mi ni žal, da sem ostala. Prilagoditi se moraš, kjer živiš. Odvisno je pač od človeka. Drug z drugim moramo malo potrpeti.« Pri njenem delu bi bil potreben mir. Pravi, da te sreče nima, ker je vedno premalo prostora. Pred njo je še ena odločitev — upokojitev. »Verjetno bom delala le toliko časa, da bom izpolnila starostni pogoj, pa bom odšla.« — Po tolikih letih dela v enem kolektivu ta korak najbrž ne bo lahek? »Zelo lahek. Predlagala bi, da bi ženske delale do trideset let delovne dobe, naprej pa le tiste, ki bi to želele.« — In kaj boste potem delali? »Z možem bova hodila na izlete, ker bova imela oba dovolj časa.« To je delček iz njenega življenja. Za trenutek je odložila svoje vsakdanje delo. T. ŠTRUS • ZA DOBRO VOLJO SREČKO NOVO 1ETO mm & SODOBEN DEDEK MRAZ — ...slučajno imam rad tudi sladkarije, zato vzamem darilo. Rajši paJbi videl zavitek črne kave. NOVOLETNA SMUKA — Saj sem vedel, da bo nekdo od nas nastradal v teh novoletnih plazovih X_________________________________________J KAJ BODO MONTAŽNI TOZDI DELALI V LETU 1980 Ob koncu leta običajno pregledamo opravljeno delo in naredimo načrte za novo leto. Tako so tudi v TOZD Inženiring pripravili nekaj podatkov o svojem delu — obenem pa so to tudi naloge, ki čakajo naše monterje v letu 1980. Poglejmo nekatere objekte, kjer smo pridobili dela: — Podpisana je pogodba za celotne instalacije za II. fazo Slovenijalesa (razstavni in poslovni prostori) ob Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dela bodo izvajali delavci DO Emond in Pro-mont, projekte pa TOZD Projektivni biro. Vrednost del je 100 milijone^ din in morajo biti opravljena v letu 1980. — Pogodbo smo sklenili za vgraditev vseh instalacij v novi hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Vrednost del je trideset milijonov din, opravili pa jih bodo delavci DO Emond in Promont, projekte pa so pripravili v TOZD Projektivni biro. Dela morajo biti opravljena v letu 1980. — Mercator gradi ob kamniški progi v Ljubljani nov center. V prvi fazi bodo zgradili moderno skladišče s 17.000 kv.m pokritega prostora. Podpisali smo pogodbo za strojne instalacije, vrednost del 26 milijonov dinarjev. Delo bodo opravili delavci DO PMI. DO Emond se zaradi prezasedenosti ni mogla vključiti pri teh delih. Rok zaključka je september 1980. —; V sodelovanju s TOZD Inženiring je DO PMI podpisala pogodbo za gradnjo instalacij v bazični kemični industriji v Ljutomeru. Za kompleks Krkine farmacevtske industrije v Novem mestu je pogodba tudi že podpisana. Vrednost del je 150 milijonov dinarjev. Dela bodo opravili delavci DO Emond in Promont, projekti pa so delo TOZD IB iz Maribora. Delo mora biti končano v letu 1980. — Na vgraditev instalacij čaka stolpnica ČGP DELO v Ljubljani. Glavna pogodba za vse instalacije, energetske postaje in klimo, ki je tu posebno obvezna, je že podpisana. Vrednost del bo približno 90 milijonov dinarjev. V letu 1980 naj bi jih opravili delavci DO Emond in Promont, projekte pa so pripra- vili delavci TOZD Projektivni biro. — Že pred časom smo poročali, da je TOZD Inženiring podpisal pogodbo z Julonom za celotne instalacije v njihovi novogradnji. Vrednost del je 150 milijonov. Dela so v polnem teku in jih izvajajo delavci DO Emond in Promont. Rok za končanje je oktober 1980. Pri omenjenih pogodbah je dvoje novosti. Vso uvoženo opremo bo v sodelovanju z investitorji in izvajalci del uvozil TOZD Inženiring. Pri pripravi pogodb je sodelovala pravna služba. DELA V NDR — Delavci TOZD Inženi-1 ring zaključujejo razgovore z nemškimi partnerji za gradnjo velike kotlarne, ki bo ogrevala del Leipziga. Njena moč naj bi bila 100 G cal — TOZD TEN je v začetku letošnjega decembra sklenil pogodbo za izvoz TV pretvornikov v NDR za leto 1980. Vrednost prodanih pretvornikov bo 320.000 dolarjev. Svoje izdelke je TOZD TEN prodal kljub zelo hudi konkurenci, predvsem kar zadeva tehnični napredek, ki ga bodo morali v TOZD TEN resno upoštevati. tolikšna je trenutna moč ljubljanske Toplarne. Vrednost del je ocenjena na 15 milijonov dinarjev. Računajo, da bo pogodba podpisana v januarju prihodnje leto. Ta dela bomo opravili skupaj s TPK Zagreb. — Sklenjena je tudi po^ godba za nadaljevanje del v Eisenhuttenstadtu v vrednosti 1,3 milijona dolarjev. Dela naj bi do konca marca 1980 končali delavci TOZD MM. — KOL 201: vse vrste instalacij v vrednosti 3,3 milijona dolarjev — KOL 195: vse vrste instalacij, vrednost del je 9 milijonov dolarjev x — KOL 77: vse vrste instalacij, vrednost del 8,6 milijona dolarjev — KOL 500: vse vrste instalacij, skupna vrednost del 10,2 milijona dolarjev. Ta dela bomo morali opra- Žal v TOZD Inženiring niso mogli podpisati pogodbe za montažo instalacij v osiješki bolnišnici. Dela so odstopili konkurenci, ker se TOZD Elek-tromontaža s svojimi zmogljivostmi ni vključila v konkurenčne cene in dogovorjene roke. Vrednost del je v 1. fazi 150 milijonov dinarjev. IRAK viti v letih 1980—8 1, sodelovali bomo z SGP Slovenija ceste — Tehnika in Industro-gradnjo iz Zagreba. Dela bodo izvajali TOZD: OV, MK, Elektromontaža in MM. Vsi projekti so pripravljeni v Iraku, razen izvedbenih, ki bodo pri nas. Gradbišča so v Bagdadu, razen KOL 77 in KOL 500, ki sta približno 100 km iz Bagdada. — Za glavne projekte za KOL 3 smo sklenili posebno pogodbo. Projekte pripravljajo v TOZD PB skupaj s Slovenija projektom. Oddali smo ponudbo za vse instalacije, ki naj bi jih vgradili delavci TOZD MM. Računamo, da bomo v januarju podpisali pogodbo. Vrednost del bo okrog 23 milijonov dolarjev. — V Iraku se dogovarjamo za vgraditev vseh instalacij v objektih težke konfekcije, ki jih tam gradi Mura. Vrednost del bo prek 30 mili- jonov dolarjev, sodelujemo pa z Rudisom. — Skupaj s kuvajtsko firmo se dogovarjamo za gradnjo instalacij v treh iraških hotelih. Vrednost del je ocenjena na 15 milijonov din. — V TOZD Inženiring pripravljajo ponudbo za KOL 202, ki jo bodo oddali v začetku prihodnjega leta. Vrednost del bo približno 150 milijonov dolarjev. Poleg tega pripravljajo še nekatere druge ponudbe za dela v Iraku. Računajo pa tudi na ugoden zaključek razgovorov v Alžiru za gradnjo instalacij v tovarni čevljev. — Dobili smo soglasje za predstavništvo — poslovno enoto v Bagdadu. Tako bomo na iraškem tržišču laže in bolje delovali. Podatke so posredovali: dipl. inž. Rudi Geršak, dipl. inž. Jože Naglič in dipl. inž. Janez Miklavc; za objavo pa jih je priredil Tone Štrus. VREDNOST IZVOZA BLAGA IH STORITEV ZA 1. 1977, 78 in nov. 79 1977 1978 1979 TOZD v ooo din % v ooo din % v ooo din 1 % OV 551o 5,28 65.681 19,12 72.781 2o, lo EL.aont. 1 59.218 17,24 67.939 18,76 KL.proizv.J 295 o,28 5-949 ' 1,73 3.234 ■ o,89 M Maribor 1 1 31.522 8,71 IB MariborJ i 29-954 28,7o, ) 16.486 4,8o ‘ 839 ' o,23 M Koper 2.923 2,8o 8.5I0 2,48 Ho. o,o3 EM 11.132 lo,67 8o.814 23,53 77-678 21,46 ISO Sl.K. - 2.621 o,76 267 o,o7 Inženiring - 11.24o 3,27 16.635 4,59 TEN 8.661 8,3o 21.637 6,3o 32.521 8,98 TRATA 12.o74 11,57 15.o26 4,38 11.699 3,23 LSNL 2o.9o7 2o,o4 35.73o lo,4o 26.863 7,42 TIO 312 o,3o 818' o,24 - SEEP 528 o,51 81 0, o2 - PB 11.873 11,38 18.464 5,38 17-367 4,8o Panonija 183 o,17 46 o,ol 1.251 o,35 LBK - 1.172 " 0,34 667 o,19 DVIGALO 657 co rH O SKOPAJ 1o4.352 loo 343.493 loo 362.o3o loo Za dela v Iraku smo podpisali naslednje pogodbe: Podatki kažejo, da se je izvoz v IMP od 1. 1977 povečal za več kot 2oo % in to predvsem zaradi povečane prodaje montažnih storitev. Razveseljivo je, da bomo izvoz povečevali v tej smeri tudi v prihodnosti. JOŽE BAČNIK Dragemu JOŽETU BAČNIKU sodelavcu in prijatelju v slovo! V novembru pred dvema letoma si prvič združil svoje delo z nami. Začel si z najpreprostejšim delom v skladišču — a kmalu smo ugotovili, da si marljiv, priden in vztrajen. Zelo hitro si se vživel v težave in lepote roon-terskega dela in življenja, postal si dober monter. Odšel si na delo v tujino. Čeprav zelo oddaljen od doma, si marljivo in z veseljem pokazal vse lastnosti mladega človeka, ki si žeti pridobiti čimveč znanja. Skupno smo se veselili našega in tudi tvojega delovnega uspeha. Letos, ko si se vrnil iz Iraka, si nesebično in požrtvovalno ter z vso odgovornostjo delil z nami vse dobro in težavno na zahtevnem delu. Ko smo zvedeli, da si nas tako nenadoma in usodno zapustil nas je stisnilo pri srcu. Obnemeli smo v bolečini. Dragi Jože, nemočni smo v bolečini, ker vemo, da v tem trenutku ne moremo nič spremeniti. Rečemo lahko le, da je bilo tvoje življenje in delo kljub mladosti polno in naše. Ostal boš v naših srdh in mislih. Ohranjamo te v spominu kot neutrudnega, vestnega in iskrenega prijatelja. SODELAVCI TOZD KUMA MONTAŽA V spomin Vinku Lampretu Nepričakovano smo prejeli vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dolgoletni sodelavec Vinko Lampret, ključavničar. Vnaši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 1964. leta dalje. S pridnostjo in prizadevnostjo ši je pridobil poklic in je svoje znanje vedno rad prenašal tudi na svoje sodelavce. Dolga leta je opravljal odgovorne naloge pri graditvi objektov jugoslovanske industrije in nikdar se ni pritoževal nad terenskim delom, čeprav ga je le-to ločevalo od družine in doma. In prav delo na terenu je tudi zaključilo njegovo življenjsko pot, ker je bila poškodba nesreče pri delu le pretežka. Izgubili smo sodelavca in prijatelja, ki smo mu dolžni zahvalo za vse, kar je storil za napredek naše temeljne organizacije. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! KOLEKTIV TOZD TEN Fakturirana realizacija za 11 mesecev 1979 Fakturirana realizacija za 11 mesecev 1979 SSJleal. Plan v 103 din Izvršitev Indeks izvršitve 1979 11 mes. nobvember november 11 mes.1979 11 mes. 78 let. rovem. 79/78 TOZD N 1 2 3 4 5 6 1 7 , 8 9 10 OV - SFRJ 468.900 611.900 42.000 35.776.743 395.034.087 338.539.219 84 65 85 117 26.000 20.661.048 59.523.355 79 35 KM - SFRJ 182.000 161.000 16.000 11.590.068 172.385.804 128.087.206 96 107 72 135 18.105 19.457.658 34.493.780 107 56 MK - SFRJ 248.600 223.100 20.000 22.403.859 226.145.063 174.108.966 91 101 112 130 1.983 3.095.280 8.509.909 156 36 PB 25.000 22.385 1.965 447.882 19.043.338 17.878.423 76 85 23 107 SD 1.901 1.702 150 106.420 1.133.143 1.084.610 60 67 71 104 PROMONT-SFRJ 926.401 820.087 80.115 70.324.972 813.741.435 659.698,424 88 99 88 123 skupaj 972.489 70.325.972 856.955.421 762.225.468 88 112 MM - SFRJ 409.000 366.000 32.100 22.341.914 440.792.319 302.712.523 108 120 70 146 - inoz. 19.500 25.116.828 13.746.873 129 183 IB 38.500- 34.700 3.000 3.043.649 36.874.496 28.135.665 96 106 101 131 BLISK 145.300 130.000 11.400 13.554.232 141.153.675 92.210.650 97 109 119 153 EKO 162.000 144.800 12.800 13.996.395 146.043.605 101.889.234 90 101 109 143 PMI - SFRJ 754.800 675.500 59.300 52.936.191 764.864.096 524.948.073 101 113 89 146 - skupaj 774.300 52.936.191 789.980.924 538.694.946 102 147 EM - SFRJ 408.000 365.200 32.100 45.792.336 389.217.472 297.848.872 95 107 143 131 - P’"'-:- 18.000 16:110 1.410 40.134 8.904.832 8.051.624 49 55 3 111 32.300 311.530 27.327.392 72.786.206 85 38 DVIG 147.500 131.930 12.150 12.662.713 112.012.159 79.516.462 * 76 85 104 141 TEN 315.000 281.780 24.730 28.337.017 300.874.578 216.914.234 96 107 115 139 - jaki t. 189.000 169.060 14.840 16.458.254 169.182.936 132.558.385 90 100 111 128 - šibki t. 126.000 112.720 9.890 11.878.763 131.691.642 84.382.849 105 117 120 156 ISO 98.000 87.660 7.700 10.195.580 81.314.634 57.036.169 83 93 132 143 CK 14.500 12.940 1.140 1.246.515 14.505.856 11.064.550 100 112 109 131 EMOND - SFRJ 983.000 879.510 77.820 98.234.161 897.924.699 662.407.287 91 102 126 136 skupaj KP 1.015.300 98.545.691 925.252.091 735.193.493 91 126 Fakturirana realizacija za 11 mesecev 1979 NsRaal. Pil m v 103 di Izvršitev Indeks 1979 11 Ml. nobvember november 11 mes.1979 11 mes. 78 lat. plan pl.za Trv. '/9 Z/g I 5 3 4 5 6 8 9 10 KP 222.000 198.200 17.800 18.702.818 206.041.639 156.347.919 93 104 150.000 133.800 12.000 15.023.579 163.936.735 114.216.982 109 123 12 ", 318.000 296.000 24.500 24.347.502 286.762.338 210.346.573 90 KLIMAT 690.000 628.000 54.300 58.073.899 656.740.712 482.911.474 95 l or. 1 0 '/ i . ■ 1RATA 35-7.000 326.400 33.$00 44.596.380 401.333.5567 i > \ ... !■ ITAK 95.000 86.900 9.000 11.021.841 94.6S4.624j ICO ' : h-’ SK J P 290.000 267.000 25.1)00 24.779.484 280.602.346 181.793.993 97 105 742.000 680.300 67.900 80.397.705 776.790.526 479.610.469 105 114 'i i o i,.: I.SNL 252.253 223.606 20.701 21.749.153 2H1.005.947 165.955.681 96 106 j 84.753 74.911 7.053 10.134.881 87.592.944 51.982.069 103 117 144 l . - 46.524 41.194 4.200 4.767.406 44.425.010 28.914.776 95 106 114 I.J VAR 383.530 339.711 31.954 ‘ 36.651.440 373.023.901 246.852.92G 98 110 m i- i IP 261.000 236.973 24.075 26.913.810 262.694.128 192.003.342 101 111 1 12 i » 140.000 127.042 12.833 18.417.702 147.755.517 104.592.785 106 llu i 4 t l;; 401.000 364.015 36.908 45.331.512 410.449.645 296.596.127 lu2 11 - 1i l jo INŽ 40.338 37.192 2.8b4 2.533.105 43.725.953 23.770.851 108 110 6d 51.000 47.022 3.621 3.432.920 47.233.093 39.z76.334 93 V, 12 v 90.000 80.730 7.650 8.696.453 112.189.173 67.540.824 125 1 34 l: « ii. 8.977 8.267 799 1.198.673 7.205.689 5.566.546 80 67 i f. t) ILLP 190.315 173.211 14.934 15.861.151 209.865.200 136.168.555 110 121 6.900 6.900 - 0 51.065 6.449.391 5.618.188 93 - 115 IMP - SFRJ 5.077.946 4.567.234 423.231 457.759.965 4.909.649.605 3.494.811.523 97 107 1 Od 140 skupaj 5.175.834 " 458.071.495 5.005.507.811 3.690.247.881 97 135 ZAHVALA Ob požaru, ki meje prizadel 29.10.1979, čutim dolžnost, da se sodelavcem SOZD IMF, ki so mi kakorkoli pomagali, najtopleje zahvalim. Posebno se zahvaljujem sodelavcem: — razvojnega oddelka Titova 126, — generalnemu direktorju SOZD IMF, — sodelavcem TOZD TEN, — DS TOZD TEN, — OOS TOZD TEN, — sodelavcem TOZD KLIMA in — sodelavcem TOZD OV. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala! IVAN ZORETIČ Z DRUŽINO ( ZAHVALE ] Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD Projektivni biro za darovanje cvetja, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti, TONKA POTOKAR Ob nenadni izgubi najine mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in osnovnima organizacijama Delovne skupnosti DO EMOND in TOZD TEN za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zad-"J* Poti- MAJDA JURŠA ANTON OVEN Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem njenim sodelavcem iz TOZD Zastopstva, OV in Klime za darovano cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujem se tudi pevskemu zboru IMP in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. HČERKA MAJA STEFE • • • Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD OV za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. MARIJA DEČMAN IM A G R A D IM A K R I Ž A IM K A H NAl E VO^tiLO IZt>E- LEK |Mp v ŽITO AeKA v 4ZJ 71 AvToft 'N C 6. KUE L L)U6, Ufe Mii 1 PE$- k/IT EV oinck ALKA- LOlb žuhutA PBISTAil HA SUHA ?oz/v RABU S.E9TA VEK MESTO V ZDA , KboR A