• Ki
plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
posamezni številki Din P50.
1 H M
MMMH
Sasoplf mai trsro^tirno^ Industrijo In obrt.
c
'Oa
Tlrsdaišivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]HJ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180, D, za pol leja 9v °//^
— Dopisi se ne vračajo. — Si- pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	^	45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži ^
Xl
irro vil
‘“ta
,ani.
Idefon MeV. S32
LJUBLJANA, dne 19. februarja 1924.
telefon Sle v, 552
ŠTEV. 22.
Dr. Fran Windischer:
Dvig dinarja.
Pozornost vseh trgovskih in finančnih krogov je zadnje dni posvečena porastu našega dinarja v inozemstvu. V vseh razgovorih se ta pojav najživahneje komentira. Veliko radosti in obetov pri večini, pa tudi nevernosti, slabe volje in strahu pri drugih. Razpoloženje je pa glasom poročil na vnanjih trgih, osobito v Italiji in na Dunaju tako, da je ugodno za nadaljnje dviganje dinarja. Na jezik sili vprašanje: ali bo to trajno? Razumljiva je nezaupnost prebivalstva spričo mnogih razočaranj v preteklih letih. Prevrat na boljše se spremlja naravno z nezaupnostjo, potem ko je vrednost denarja devet let šla stalno rakovo pot. Dolgo dobo je bil denar zaničevan in roba blagrovana. Preobrat na boljše, če je trajen, mora seveda izzvati velike gospodarske izpremembe. Vsepovsod so imeli svoje krize za čas gospodarske ločitve. Ogniti se jim tudi pri nas ne bo. Težki so sedaj časi za produkcijo in trgovino, ki ima svoj zastoj itak že dalj časa. To in ono bi moglo zapasti gospodarski smrti. Gospodarski poberovci težko ubeže svoji usodi. Izpodrsne tudi temu in onemu špekulantu. Kar pa je zdravega in to • je v Sloveniji hvala Bogu, v močni večini, bo ostalo, čeprav bo tuintam malo škripalo. Mi nismo vročekrvni optimisti. V gospodarstvu je prerokovanje opasno in nehvaležno. Mislimo pa, da smemo reči, če celoten položaj v državi vpoštevamo takole: Celo lansko leto, zlasti drugo polovico smo v konsolidaciji napredovali počasi in trajno. Finančni minister je modro krmaril in ni gledal na popularnost. Naše prilike so se v gospodarstvu izboljšale odločno. Promet se je popravil. tetina je bila vobče dobra. Šted-ljivost jako napreduje. Ob padajoči gospodarski konjunkturi je padel jpvoz, to tembolj, ker je glavno delo za obnovitev že opravljeno. Obrt, industrija, kmetijstvo je že popustilo v svojih investicijah. Eksport, dobro iz-kalkuliran koncem avgusta v Beogradu, se je dvignil. Naša vnanja trgovina postaja aktivna. Prišel je sedaj še odločilni korak, velikanske vrednosti a« nas v mednarodnem prometu — -_spcrazum z Italijo. Toksini so nehali. * Vse je za ugodno prognozo. Evo glas »Trgovinskega lista« v Zagrebu o tem vprašanju. »Dvig dinarja je popolnoma upravičen. Naše prilike se očivid-so urejajo. Budžet je uravnotežen, nafti aa trgovska bilanca je nehala biti pasivna. Celo trditi smemo, da je njena jaka aktivnost samo vprašanje kratkega časa, ker pada uvoz, a razšle izvoz. To so pozitivni razlogi, ki ženejo dinar kvišku. Ako še bodoča letina uspe, amemo v svoji mednarodni trgovini že to leto računati z jakim plusom. S temi okolnostmi se mora že danes računati. To so pozitivne činje-aice, ki morajo dajati pravec vsakemu gospodarskemu delu. Orijcntacija našega gospodarstva se mora v temelju izpremeniti napram oni pred letom dni. Dočim je še nedavno naše gospodarstvo računalo s stalnim padom našega denarja, se rrsora že danes računali s stalnim dvigom. Vse. kupčije treba voditi na račun dviga dinarja, to mora postati aksiom gospodarskega dela. Radi verjamemo, da pridejo v težke neprilike, ki so vršili svoje delo na nasprotni bazi. Vsi oni, ki so zadolženi v dinarjih preko svojih sil, bodo komaj preboleli to »krizo ozdravljenja.« Manj zadeti bodo oni, ki imajo večje obveze v tuji valuti, ker bo po-
lagoma z dvigom dinarja padla njih zadolženost ter ostane kot breme samo preobilna roba, ki danes ni več, garancija za očuvanje imovine. Danes je še težko govoriti o ukrepih, ki so potrebni ob času dviganja dinarja. Vsekakor je v tem primeru glavno pravilo, rešiti sg čimpreje predrago nabavljene robe, ker je. danes potreben ravno obraten postopek napram onemu ob času,, ko je padal dinar. Vsekakor treba, opreznosti. Vsak oprezen trgovec posveti posebno pozornost novonastalim činjenicam in se ne bo dal omamiti od samih želja, ker življenje ni odvisno od želja, marveč od dejstev, ki so danes čvrsta in neizprosna. Dinar raste in s lem se menja način 10 letnega poslovanja, ko je bila roba vse, a denar nič — sedaj je denar vse in to več nego vse, ker ne raste samo po vrednosti, ampak ga celo nedostaje za najnujnejše poslo-
vanje. V znamenju dviga dinarja treba delo podvojiti ,in biti dvakrat oprezen.
Tudi mi smo mnenja, da je treba opreznosti, pa tudi hladnokrvnosti. Prenaglenje ni nikjer dobro. Tudi na blagovnem trgu ne smemo biti nestrpni: cene imajo svoj tempo. Računati treba sedaj spričo hitrega dviga tudi še s precejšnjimi vibracijami. Zakaj poleg normalnega naraščanja vrednosti dinarja, ki ga povzročajo splošni in posebni razlogi, trenutno vplivajo na hitre skoke vsekakor tudi mogoče ponudbe tujih valut, ki prihajajo na trg sedaj potem, ko so se prej dolgo zadrževale iz različnih razlogov. Za državo samo, ki ima velike obveznosti v tujini, in za njeno gospodarstvo je dvig dinarja naravno znamenite važnosti. Gotovo je, da stojimo pred velikimi problemi v gospodarstvu in politiki. Da bi nam bila sreča mila in vodniki dobri!
L - k.:
Pobiranje gostilniških in kavarniških taks.
V Uradnem listu štev. 2. od 10. januarja 1924 je bil objavljen razglas naše finančne delegacije od 4. januarja 1924, glasom katerega se mora v 14 dneh naknadno plačati taksa iz tar. post. 61. in 62. zakona o taksah in pristojbinah, to je taksa za gostilniško, oziroma kavarniško pravico v določenem poslopju, pridobljeno v času od 6. aprila 1920, ko ste tar. post. 61. in 62. prvikrat za-dobili veljavo tudi za našo pokrajino, do 15. novembra 1923, ko je stopil v veljavo novi taksni zakon. Obrtne .oblasti so kajpada z vso naglico izterjavale takse kratkomalo od vseh gostilničarjev in kavamar-jev, katerim je bila v označeni dobi podeljena koncesija. S tem se je tisočem prizadejala velika krivica, kar hočem v sledečem dokazati.
Srbski zakon o taksah od 30. marca 1911 razlikuje pri pod.eljevanju gostilniških in kavarniških koncesij mesno pravo in lično pravo. Za vsako teh pravic je predpisana posebna taksa in vsako teh pravic tudi podeljujejo na ločene prošnje različne oblasti. Poslopje, ria katero je podeljeno mesno pravo, obdrži koncesijo, dokler ne nastopijo zakoniti pogoji, da se odvzame, in osebe, katere so si pridobile lično pravo, smejo to pravico izvrševati kadarkoli in kjerkoli hočejo, seveda v lokalih, za katere obstoja mesno pravo. Tega razlikovanja avstrijski obrtni red ne pozna.
Postavki 61. in 62. srbskega zakona o taksah ste se raztegnili na celo ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, prvikrat z začasnim zakonom o proračunskih dvanajstinah od 4. aprila 1920 (Uradni list štev. 48 iz 1920), drugikrat (zakaj dvakrat?) z enakim zakonom od 27. junija 1921 (Uradni list št. 100 iz 1921). Nili v prvem, niti v drugem slučaju se ni3o izpremenile določbe avstrijskega obrtnega reda, ker bi se sicer bili morali objaviti obenem tudi spremenjeni predpisi glede kompetence in sploh postopka pri podeljevanju gostilniških in kavarniških koncesij za one pokrajine, za katere so bile v veljavi določbe avstrijskega zakona, kakor se je to zgodilo pri zakonu o taksah in pristojbinah od 25. oktobra 1923. Dokler taki predpisi niso bili izdani, je v Sloveniji nedvomno še veljal postopek po avstrijskem obrtnem zakonu. Ker pa ta zakon, kakor rečeno, posebne na lokal vezane gostil-
niške ali kavarniške pravice ne pozna in naše oblasti vsled tega niso mogle podeljevati posebnega mesnega prava, je gotovo, da se v Sloveniji pred 15. novembrom 1923, ko je stopil v veljavo nov taksni zakon, j tudi ni mogla in ni smela pobirati posebna taksa za mesno pravo. Saj je menda jasno, da se ne more zahtevati taksa za podelitev pravice, če se pravica ne podeli.
Iz tega vidika je po mojem mnenju smatrati za nezakonit, oziroma neumesten razglas finančne delegacije ljubljanske od 4. januarja 1924, s Katerim se odreja naknadno pobiranje taks za mesna prava, podeljena v Sloveniji pred 15. novembrom 1923 in istotako tudi vse odloke generalne direkcije posrednih davkov, na katero se naslanja razglas.
Pa tudi v drugem oziru se dela gostilničarjem in kavarnarjem krivica. Razglas sam pravi, da se ima pobirati taksa za mesna prava podeljena na prošnje, ki so se vložile izza dne 6. aprila 1920 do vštetega 14. novembra 1923. Obrtne oblasti so pa — vsaj nekatere — menda mnenja, da je vsako gostilniško ali kavarniško koncesijo smatrati za neke vrste podelitev mesnega prava in ličnega prava in zahtevajo takso za mesno pravo od vsake osebe, katera je v rečenem času dobila gostilniško ali kavarniško koncesijo, [o postopanje izrecno nasprotuje čl. 34., t. 7, in čl. 35., h 1, pravilnika k staremu zakonu o taksah (Uradni list štev. 104 iz 1921), ki veli, da se mora o lokalih, v katerih se je dne 6. aprila 1920 upravičeno izvrševal gostilniški ali kavarniški obrt, smatrati da so v posesti mesnega prava. Po točki 9. istega člena se ta taksa ne sme pobirati niti od onih poslopij, v katerih 5e ic izvrševanje obrta opustilo, pa še niso nastopili pogoji za odvzetje mesnega prava. S tem popolnoma soglaša tudi pravilnik od 12. novembra 1923 k novemu taksnemu zakolu (Uradni list štev. 116 iz. 1923 pod štev. 377), ki odreja v členu 11., da plačajo takso za dovolitev mesnega Prava samo ona poslopja, v katerih še je začelo točenje pijač po 6. aprilu 1920.
Ako bi toraj tudi bilo v zakonu utemeljeno, da se naknadno pobira še kaka tkasa za koncesije, podeljene na podlagi bivšega avstrijskega in sedaj še pri nas veljavnega obrtnega zakona, bi se o tem k večjemu dalo govoriti pri poslopjih, za
katera so se v času med 6. aprilom 1920 in 15. novembrom 1923 izdale čisto nove gostilniške ali kavarniške koncesije in na katerih se do 6. aprila 1920 sploh taka koncesija rii izvrševala ali pa je bila iz kakega zakonitega razloga odvzeta; na noben način pa se. ne bi smela taksa za mesno pravo zahtevati pri takih gostilnah in kavarnah, pri katerih se je z novo koncesijo spremenila samo oseba podjetnika.
Zahtevana taksa nikakor ni malenkostna in znaša v Ljubljani in Mariboru za gostilniško pravico 3.000 dinarjev, za kavarniško pravico pa celo 3.500 Din, v ostalih mestih po 2.500 Din, oziroma 3.000 Din, v trgih po 2.000 Din, oziroma 2.500 Din in na deželi po 1.500 Din, oziroma 2.000 dinarjev. Želeti bi bilo, da finančna delegacija, če že ne more preklicati razglasa od 4. januarja 1924, saj s primernimi navodili ukrene potrebno, da se vsem prizadetim, od katerih se je po krivici in v napačnem razumevanju tega razglasa zahtevalo plačilo takse, že vplačani zneski povrnejo.
Pa še neko nesoglasje je treba pojasniti. Za gostilne se smatrajo obratovalnice, kjer se poleg pijač oddajajo tudi sobe za prenočevanje, za kavarne pa vse druge obratovalnice. Imamo v Sloveniji nešteto obratovalnic brez pravice in brez sob za prenočevanje potnikov; to so običajno manjše in čisto male obratovalnice. Za kavarniško, tedaj manjšo pravico se zahteva večja taksa, kakor za gostilniško pravico, tako da bi se n. pr. v Ljubljani morala plačati od najmanjše krčme, katera nima pravice prenočevanja tujcev, taksa 3.500 Din, od najbogatejšega hotela s tujskimi sobami pa.
3.000 Din. Ali ni tudi to dokaz, da postavki 61. in 62. stare tarife niste bili preračunani za naše razmere in je naknadno uporabljanje taistih za Slovenijo neumestno in krivično? — In kako se zamore končno opravičiti razglas finančne delegacije od 4. januarja 1924, ki odreja med drugim tudi pobiranje taks po 3.500 Din, v očigled starejšemu pravilniku ministra za notranje posle od 12. novembra 1923, U br. 30.817, ki v členu 11., t. 2, odreja plačilo takse iz post. 61. nove taksne tarife, toraj največ
3.000 Din, za vsa poslopja izven Srbije in Črne gore, v katerih se je začelo točenje pijač po 6. aprilu 1920? Ali ta pravilnik ne derogira vseh prejšnjih odredb, v kolikor so ž njim v protislovju, tedaj tudi odlokov generalne direkcije posrednih davkov od 31. marca, 7. avgusta in 11. oktobra 1923, na kztere se poziva večkrat omenjeni razglas?
Statistika avtonomnih doklad.
Statistika, ki jo objavlja v »Uradnem listu« št. 11 z dne 12. februarja 1924 finančna delegacija v Ljubljani o avtonomnih dokladah, ima po uradnem komunikeju namen pokazati, v kakšni višini pobirajo davčni uradi z državnimi davki vred tudi doklade za avtonomne organe. Ta namen se ie finančni delegaciji vsekakor posrečil, ker nam statistika dokazuje, da je bilo v Sloveniji v letu 1922. v celoti le 13 davčnih občin, ki razpolagajo s takimi sredstvi, da jim ni bilo treba sklepati doklad na direktne davke. V letu 1923. pa ni bila niti ena občina brez doklad. Do 1Q08i doklade so se pobi-
rele v letu 1923. v 97 občinah, do 200% v 377 občinah, do 300% v 492. do 400% v 329, do 500% v 309, v 563 občinah pa nad 500% doklade. Potrebe avtonomnih organov se od leta do leta zvišujejo. Leta 1922. so se pobirale nad 500% doklade le v 71 občinah, od teh jih je imelo nad 700% doklade le 16, leta 1923. pa je od 563 občin, ki so pobirale nad 500% doklade, pobiralo nad 700% doklade že 249 občin.
Poleg doklad na direktne davke nakladajo občine doklade tudi na trošarino. O teh dokladah statistika sicer še ni objavljena, pričakujemo pa, da bo finančna delegacija začeto delo nadaljevala in v doglednem času objavila tudi statistiko o dokladah na trošarino.
Objavljena statistika je vsem davkoplačevalcem resen opomin, da na eni strani posvečajo vso pozornost proračunom avtonomnih organov in izkušajo preprečiti prekomerne doklade na direktne davke, ki največkrat daleko presegajo državni davek z državnimi pribitki vred. Na drugi strani pa nam kaže nujno potrebo, da se čimprej urede avtonomne finance s posebnim zakonom, ki bo zasiguraval avtonomnim
Vzroki dviganji
Na vseh sladkornih trgih so pojavi isti, tako v New Yorku ali v Parizu ali v Pragi. V preteklem gospodarskem letu 1922/32 je cena sladkorja zelo kolebala, kar je splošno znano. Začetkoma nizka, se je cena kmalu dvignila, je pa vsled znanega cukrovega bojkota v Ameriki spet padla. Takrat so prerokovali, da se bo položaj trajno obrnil na znižanje cen, zlasti še, ker so v Evropi veliko več prostora porabili za pesno kulturo kakor prej. Pa se prerokovanje ni izpolnilo. Evropska produkcija ni dala zaželjenih rezultatov in mislijo celo na nakup precejšnjih množin sladkorja iz Trsta. Potem pa tudi kubanska produkcija, ki ima poleg evropske glavno besedo na svetovnem trgu, ne bo bistveno večja kakor je bila lani. To je splošni položaj, ki torej nikakor ne gravitira h la bais-se. Zraven je pa potreba po sladkorju letos prav tako velika, kakor je bila lani, če ne še večja.
}c pa še ena postojanka posebne važnosti, ki bo vplivala na letošnji sladkorni trg: nevidne sladkorne za-
Dr. M. Dobrila:
Ljubljanska borza in
Daši .je po ravnokar poudarjenem razmotrivanju kredit posamezne države odvisen od raznoterih činite-Ijev in momentanih okolščin, vendarle odločilnega pomena za presojanje državnega kredita je preso-lanje na lastnih borzah. Te zamorejo zatemnjevati in osvetljevati politični horizont marsikdaj z enim mahom. Naravno, da morajo biti borze tudi za to zmožne. Biti morajo borze v pravem pomenu te institucije, katerih podlaga je fundirana na čvrstem zaupanju lastnega prebivalstva in vpoštevane v tujini. Država, katera nima lastnih zmožnih borz, je odvisna od inozemstva pri vsaki večji državni investiciji. Na borzi, kjer se zbiraio večji kapitali, zalaga ravno trgovanje državnih papirjev državo -s potrebnimi kapitali. Država pa, katera mora iskati potrebna denarna sredstva vedno le v inozemstvu, pride polagoma v gospodarsko in politično odvisnost tujine.
S tem sem v glavnih potezah opisal pomen borze. Poudariti hočem sedaj še posebni pomen te institucije, katera se je žolibog le nepopolno ustanovila pred par meseci Judi v Ljubljani — za naše ožje razmere in gospodarske prilike.
Ljubljana s svojo geografično lego, naravnimi dobrinami, izpopolnjenimi železniškimi in drugimi modernimi prometnimi sredstvi tvori danes središče cele Slovenije ter jo ravno te prednosti usposobljajo za
wwBwrMananin ibi »u
organom po vzorcu drugih držav preodkaze iz državnih sredstev, da ne bodo navezani edino na doklade na direktne in indirektne davke. Z zadevo se je pečal na predkonfe-rencah tudi zagrebški kongres gospodarskih krogov, na katerem se je sprožilo tudi vprašanje ureditve avtonomnih financ. Na zadovoljivi ureditvi so poleg Slovencev zelo in-teresirani tudi Hrvatje, ki nimajo v tem oziru prav nič ugodnejših razmer.
Einančna uprava bi mogla sicer odreči odobritev prekomernih avtonomnih doklad, a dokler država ne nudi avtonomnim organom nadomestila za pokritje njihovih potreb, se pač ne more resno razpravljati o li-mitiranju doklad. Prepričani smo, da bi pri marsikateri občini bila potrebna veliko izdatnejša Sledljivost, kakor se kaže do sedaj, in da v vsaki občini tudi ni upravičeno pobiranje visokih doklad. Le občinam, katere bi v polnem obsegu izpolnile ostre pogoje, ki naj bi se stavili za državno subvencijo, naj bi bile deležne ugodnosti zakona. Nasprotno pa naj bi se občinam, ki bi se ne pokorile pogojem, odreklo tudi odobritev prekomernih doklad.
cen sladkorja.
loge so s trga zginile od takrat naprej, ko se je koasum uprl visokim cenam. Kaj je posledica? Producenti sladkorja so postali prav tako neomejeni gospodarji trga in cen, kakor to vidimo tudi pri drugem blagu, n. pr. pri bombažu.
Sedaj smo v začetku sladkornega leta. Evropski sladkor se v večjih množinah pojavlja šele par mesecev, Kuba stopa v akcijo. Producenti v Evropi in v Ameriki si zaenkrat še ne upajo s previsokimi cenami na dan; zato bo v prvi bodočnosti kritje potrebe še lahko. Potem se bo polagoma začela pojavljati nerazmemost med viri produkcije in med potrebo po sladkorju. Nato bodo vsled privilegiranega položaja producentov šle cene gor, in naravnega obrambnega sredstva ni nobenega. Lahko se zgodi tako, kakor smo že omenili pri Ameriki, da bo začel konsum producente bojkotirati. Le na ta nenavaden oziroma nenaraven način bi se dale cene spet znižati, kar pa ni za pričakovati.
m gospodarski pomen.
/anfe.)
najvažnejšo vezo s celo srednjo Evropo. Nekdanja zgodovinska odvisnost naše ožje domovine je danes — dasi z velikimi žrtvami — pokopana. Živimo osvobojeni v svobodni državi in dani so vsi pogoji, da si ustvarimo tudi svobodno gospodarsko bodočnost.
Kakor v raznih drugih državah, izgubili smo tudi mi marsikatero že osnovano gospodarsko postojanko, in naloga novih ustvarjajočih sil je njih nadomestitev in določitev poti novega gospodarskega življenja.
Dediščino, katero smo v gospodarskem oziru prevzeli od bivše države, in dosedanji razvoj v naši domovini nam jasno začrtavata našo nadaljnjo gospodarsko pot, to je pospeševanje obrti, trgovine in industrije. To pospeševanje pa zamore-mo doseči edino le na ta način, da si izdejstvujemo tudi ustanovo, na kateri se stekajo niti vseh treh gospodarskih panog, kjer se medsebojno podpirajo in spopolnjujejo ter istočasno plode naše gospodarstvo. Ta ustanova je ravno borza v njeni najnopolnejši obliki.
Pod sedanjo težko gospodarsko krizo ječi naše celokupno gospodarstvo. Obrt, trgovina in industrija občutijo v enaki meri pomanjkanje denarnih sredstev ob zastoju povpraševanja odnosno naročil. In po današnjih znakih še nikakor ni pričakovati preokreta. Poslovanje, oziroma obratovanje s krediti je pa
skoro izključeno, kajti že samo ob-restovanje kredita daleč presega mejo možnega dobička. Neizogibna posledica tega stanja je dnevno naraščajoča brezposelnost in marsikatera gospodarska panoga je že na potu pešanja in njeni posamezni gospodarski členi stoje na robu propada.
Nočem trdih, da bi v tem trenutku poslujoča borza mogla naenkrat odstraniti vse obstoječe gospodarske težkoče, toda prepričan sem. da bi jih vsaj v marsikaterem oziru omilila.
Denarna kriza bi bila v toliko olajšana, da bi gotovina, katera odteka sedaj vsled obstoječih deviznih naredb na druge borze in se le polagoma in v večjih presledkih zopet vrača nu naš trg, ostala doma in bi tudi razni odbitki odpadli v prid naše trgovine in gospodarskih krogov. Razen tega bi bila olajšana tudi kalkulacija ter bi se dvignila plačilna gibčnost naših denarnih zavodov. Na borzi, toliko efektni kolikor blagovni, se sestajajo dnevno trgovci različnih gospodarskih strok, kateri se medsebojno posvetujejo, sporočajo različne gospodarske informacije, se medsebojno podpirajo z lastnimi izkustvi, srečajo se kontrahenti za eventuelno novo vrsto blaga, tako da se marsikdaj zaključi tudi iz-vanredna kupčija, medtem ko se sedaj nudi blago in išče kupce potom časopisja, pismenih ponudb, potnikov itd., kar povzroča velike režijske stroške, izgubo časa in mnogokrat končuje z dvomljivim uspehom, kajti doba prekupčevalcev še vedno ni izumrla in povojna trgovska psihoza še vedno okuža reelno trgovsko ozračje. Kar bi bilo pa najpomembnejše, solidna trgovina bi zopet obvladala lastni trg ter bi vplivala tudi blagodejno na tržne cene.
(Konec »ledi.)
Zunanja trgovina Češkoslovaške za leto 1923.
Glasom podatkov Državnega statističnega urada Češkoslovaške republike je bilo v letu 1923. izvoženo iz CSR 11309.772.495 kg blaga in ruzven tega 4,746.815 komadov v skupni ceni 12.518,613.927 Kč. Od tega pripada na mesec december 1923 1.248,207.772 kg blaga m 691.499 kosov v ceni 1.718,051.992 Kč.
Po posameznih državah je podeljena vrednost češkoslovaškega izvoza za leto 1923. takole:
Avstrija	2.639,180.999	Kč
Nemčija	2.554,223.616	Kč
Velika Britanija 1.216,447.727 Kč Madjarska	713,724.062	Kč
Zedinjene države 556,663.029 Kč Kraljevina SHS 548,252.902 Kč Švica	487,430.043	Kč
Italija	463,845.832	Kč
Rumunija	405,244.245	Kč
Poljska	358,004.559	Kč
Francija	302,345.846	Kč
Holandija	232,141.441	Kč
Belgija	96,281.609	Kč
druge države 1.941,828.017 Kč
skupaj 12.518,613.927 Kč
Najvažnejše vrste blaga, katere so bile v skupni številki izvoza zastopane, so sledeče:
Sladkor 474,660.132 Kč; les in premog 216,322.492 Kč; bombaž, lan ter izdelave iz njih 181,415.661 Kč; steklo in stekleno blago 129,332.617 Kč; volna, volnena preja in blago 123,418.324 Kč; železo in železno blago 108,070.022 Kč; žito, slad, lu-štenine 87,142.944 Kč; sadje, zelenjava 55,492.111 Kč; lan, konoplje, juta 40,760.534 Kč; lončeno in glinje-no blago 33,165.499 Kč.
Gornji podatki so predhodno pripravljeni, definitivni natančni podatki bodo objavljeni še naknadno v celotni publikaciji o zunanji trgovini Češkoslovaške v letu 1923.  “
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo
izvrsten pridatek za kavo. ^
M. Savič;
Kaša Industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Sedaj se pirotski izdelki prodajajo največ po Srbiji, po Bosni, Makedoniji (Skoplje) in po Bolgarski V Makedoniji delajo pirotskim preprogam največjo konkurenco čapro-vačke preproge vsled svoje nizke cene, ker so gotovo za polovico cenejše, dasi so slabejše.
V Bolgarski je visoka carina, približno 3 Din za kilogram, a tudi v Caribrodu naseljene Piročanke delajo našim veliko konkurenco. Makedonci zahtevajo stare in nove barve, Bosanci pa večinoma le stare barve. Napram izvozu pirotskih izdelkov v Bosna do leta 1878 sedanp izvoz ne dosega niti polovice.
Ko so se začele cene preprogam izza leta 1903. dvigati, se je prodalo v Skoplje komaj polovico prejšnje množine, a istočasno se je začelo živahnejše povpraševati po bolgarskih preprogah. Kadarkoli se cena preprogam dvigne preko 13 Din zn kvadratni meter, nastane stagnacija v trgovini s preprogami.
Razstave naših preprog v inozemstvu so opozarjale na to panogo naše hišne industrije. Končevale so se sicer s prodajo razstavljenih predmetov, vendar pa niso ustvarjale ali omogočavole trgovskih stikov. — Razstavljalo se je blago skoro bolj zaradi reprezentance in da. se proda razstavljene predmete, kakor da bi se omogočili trgovski stiki ali spravilo naše preproge na svetovni trg. ker za to niso bili dan? drugi predpogoji: preproge namreč niso ustrezale okusu in potrebam publike. Ako naše preproge tudi ustrezajo okusu in potrebam Bosne in Makedonije, vendar kot posamezen predmet ne spadajo me<f moderno pohištvo, ampak le, ako se kupi celotna garnitura za posebno sobo, n. pr. kadilno sobo. Poleg tega je stremeti za tem, da bo garnitura po okusu kupujoče publike, na kar se sedaj polaga dozdevno premalo važnosti, vsled česar se širijo in uporabljajo anaiot-ske preproge po JEvropi in Amerik* ravno zato, ker se ozirajo na zahteve kupcev, na barvo itd. To velja posebno za predmete neposrednega uporabljanja, kakor so naše preproge, ne velja pa za prave stario-ske perzijske preproge, ki služijo za reprezentanco, dasi ne ustrezajo okusu, pa tudi perzijske preproge se že prilagodujejo evropskemu okusu. Drugi razlog, zakaj se nam ne izplačajo trgovski stiki z ostalo Evropo, je ta, da nimamo toliko blaga, da bi se izplačala reklama.
Preprog se na leto izdela za
120.000 Din. To predstavlja maksimum, ki se more doseči v Pirotu. Po mojem mnenju bi se pri ugodnejši ceni mogla doseči vsota po-
150.000 Din.
Dalje sledi.)
Trgovina.
Trgovska bilanca Avstrije v profiik letih nam kaže sledeče rezultate. Zneski so namreč v milijonih zlatih kron.
leta	uvoz	izvoz	pasiv
1921	1688.8	9042	794«
1922	1590.9	1048.6	5443
1923	1403.2	8548	548.-
Kot je razvidno iz te statistike, je uvti* stalno in kolikor toliko razmerno padal. Izvoz je bil v letu 1922 največji, v prešlem letu pa najmanjši, kar se občuti, tembolj, ker je bila za Avstrijo dobra konjunktura radi porurske zmede. Vsekakor pa je pasivnost trgovske bilance, ki znaša čez pol milijarde zlatih kron, zelo občutna, posebno ker je začela k*-zati naraščajočo tendenco.
Švicarski vzorčni sejm v Baslu se vrši od 17. do 27. maja t- I- To je naj-slarejši sejm, ki obstoja že od 15. stoletja ter ima nacionalni značaj. BaseL to staro mesto na Reni, odličen po svojem položaju in značaju v trgovini, industriji in bankarstvu, postavljen med tri države, na važnem železniškem križišču, z tuko na Reni, je za tak sejro najbolj prikladen. Našim trgovcem mufe sejm najboljšo priložnost, da se natan-
Siev. 22.
aoc*ortt jm
<čno scznanifo s Švicarskim blagom in .1 nabavnimi pogoji na licu mesto, radi “fesar jih na ta seim že danes opozar-iemo. Tudi namerava švicarski konzu-fet prirediti kolektivno potovanje v Švico, o čemer bomo še natančneje po-'ročah.
Amerikanska zunanja trgovina. Ameriške Zjedinjeue države so v 1. 1923 ovovile '/a 3788, izvozile pa za 4110 mi-iirnA' dolarjev blaga. Presežek na uvozu je torej dosegel vsoto 322 milijonov dolarjev.
Industrija.
Novo industrijsko podjetje v Zagrebu. V trgovskem registru je vpisana tvrdka: »Kok>sek« d. d. za železniške in industrijske potrebe, Beograd, podružnica Magreb. Namen družbe je: a) da prevzema gradbeno-tehnična dela, posebno pa napravo poljskih, gozdnih in in-- dustrrjskih železnic; bi da prevzema osnovanje takih podjetij, ki imajo namen izvesti dela pod a); c) da udejstvuje in izkorišča patente in privilegije, ki spadajo v delokrog takih podjetij; d) da prevzema že obstoječa podjetja enake vrste. Delniška glavnica znaša 2 milijona dinarjev. V ravnateljstvu so med drugimi tudi )osip Lukman in Avgust Tasti iz Ljubljane.
Domača produkcija sukna. — Ministrstvo trgovine in industrije je dobilo iz Pnota podatke, po katerih se je tam izdelalo v preteklem lelu za domačo t- uporabo 300.000 aršinov sukna.
Produkeija piva v Avstriji. V 161 avstrijskih pivovarnah se je produciralo v Mn 1021/1922 : 3.37, 1. 1920/1921: 3.04, 1. 1919/1920: 3.05 mil. hi piva.
Produkcija časopisnega papirja. — Po dobljenih podatkih je znašala pro-< dukerja časopisnega papirja v prošlem letu v Nemčiji 530.000 ton. v Angleški J80.000 ton, v švedski 210.000 ton, v finski 160.000 ton, v Norveški 115.000 do 120.000 ton. Avstrija ima 46 papirnih Sovam z 91 stroji. Produkcija v Avstriji ie dosegla IGO.OOO ton. Češkoslovaška ima »8 tovarn s 140 stroji ter je znašala produkcija v letu 1923 220.000 ton.
Denarstvo.
Predlog za devalvacijo dinarja. — V
beogiadskem »Ekonomistu« je imel uradnik Slavenske banke iz Zagreba in urednik »Nove Evrope« g. dr. Ivo Belin predavanje o našem valutnem problemu, ki je zelo zanimivo z ozirom na predlaguno devalvacijo dinarje. O. dr. Belin je za radikalno stabilizacijo dinarja, kar zahteva stolno razmerje dinarja napram zlatu. Mnenja je, da bi devalvacija onemogočila oscilacijo di-»arjeve vrednosti. G. dr. Belin je proti • dviganju dinarju, ker bi to pomenilo samo nove perturbacije za gospodarstvo. Pri ojačanju dinarja se dogaja, da nekateri profitirajo, drugi pa zgubijo; tttrkateri si pomagajo, drugi pa propadajo. Ako bi dinar nsrastel v kupni »oo za sto od sto, bi veliko število naSih Irgovcev in industrijcev propadlo. Samo majhno število ljudi bi imelo od fega koristi, 1. j. imetniki gotovega denarja. Tudi uradniki ne bi imeli od tega nobenega haska, ker dobivajo plače od dohodkov celega gospodarstva. Hitri v porast dinarja bi povzročil izgubo rav-noicžja v trgovinski bilanci. Izvoz bi se zmanjšal, izgubili bi tuja tržišča, nasto-■pila bi gospodarska krize. Predavatelj ►c mnenja, da bi se s stabilizacijo valute moglo	priti do	urejenih	gospodarskih
■razmer in misli,	da bi se	moglo to	do-
seč? z devalvacijo dinarja: 17 papirnatih ^»našnjih dinarjev za 1 novi zlati dinar.
zlati dinarji ne	bi morali	bili
zlato,	ampak	mogli bi	biti
)wve novčonice Narodne banke. Tudi vse nriatvc jn vsj dolgovi bi ^ m0i-all jyo istem kurzu prepisati iz papirnalih a: zlijte dmaije, kar bi ne pomenilo novo stanje, ampak bi se samo velike številke rcducirale na svojo pravo vrednost. D-d ne bi pri novih novčanicah naslopU disažijo ruiprarn zlatu, misli dr. B<Hin. da sc naj to reformo izvede v etapah.’Tu ■ "bi pomagala predhodna absolutna sia-hifizacijfl dinarja. 0. Belin navaja dve metodi stabilizacije 1. j.: potom Narodne imnke, ki bi pomagala in prodajala zlu-'fo ali dolarje po gotovem v naprej določenem kurzu ali pa, da se s smotreno okvirno politiko obdrži tečaj dolarja ria ' «8 do 83. Seveda se mora pri tem eliminirati državni dolg O. Belin misti, da 'H potrebno vrniti državi tega dolga in
j to ni niti treba zahtevati, mogel bi se : s prosto valorizacijo nekaterih postavk ; v stanju Narodne banke eliminirati. Ako i se spremeni zlata podlaga Narodne 1 banke (68.8 milijonov zlatih dinarjev) v j papirnate dinarje bo to znašalo 1.170 milijonov. Narodna banka računa še vedno kilogram zlata po 3.444 Din, medtem ko je kilogram zlata vreden 53.000 dinarjev. Tako bi se dobilo 1.100 milijonov dinarjev, kar bi se lahko uporabilo za odpis državnega dolga pri Narodni banki. Državni dolg bi se tako zmanjšal na 3 in pol milijarde. O. Belin navaja ludi še druge načine za odpravo državnega dolga, ne da bi pri tem imela niti država, niti gospodarstvo kaka nova bremena. On formulira to tako: določiti definitivno relacijo med zlatom in papirnatim denarjem, valorizirati zlato podlago in spremeniti okoli 3 milijarde novčanic od 100 in izpod 100 dinarjev v državne. Tako bi se državni dolg ukinil, metalna podlaga bi znašala 1.500 milijonov in cirkulacija novčanic samo 2 in pol milijarde dinarjev. G. Belin je prepričan, da bi Narodni banki, ki bi plačala odgovarjajoči tečaj, ki velja na naših borzah, uspelo, da dobi tekom enega leta najmanj 10 milijonov dinarjev, za katere bi po našem kurzu izdala 800 milijonov dinarjev novih zlatih novčanic.
Zastoj akcije za madžarsko mednarodno posojilo. Kakor znano, je bil pred kratkim dosežen sporazum med državam velike in male antante, da dobi Mažarska mednarodno posojilo v svrho sanacije. Akcija za likvidacijo tega posojila pa je v zadnjem času zastala. Med vzroki se navaja predvsem izprememba režima v Angliji, ki je prvotno bila, za posojilo brez posebnih pogojev, dočim Macdonald zahteva večjo demokratizacijo v Ogrski. Ker londonski denarni trg običajno reagira na zadržavanje vlade, je danes tudi za ogrsko posojilo sedaj prav slabo razpoložen. Tudi je mala antanta , vezala svoj pristanek na pogoj, da jo vele-vlasti oproste plačila dolga za osvobo-jenje, ki je zelo velik. Ker velevlasti na to najbrže ne bedo pristale, upliva ta situacija tudi na ogrsko posojilo. Madžarska je prišla seveda v težak položaj. Ne samo, da izplačila posojila že ni, sanacijsko akcijo podira tudi razvrednotenje krone, ki je v zadnjem času padla od 0.03 cent. na 0.02. To ruši seveda ravnotežje v proračunu. Grof Bothlen je v nekem govoru izjavi!, da o posojilu ne more ničesar prerokovati, da je pa prepričan, da morebitno zavlačevanje sanacijske akcije še ne pomeni njenega razbitja.
Zlata pariteta srednjeevropskih držav. 1 zlata marka — 1 bilijon papirnatih mark; Avstrija: 1 zlata kr.ma — 10.400 pap. kron; Cehoslovaška: 1 zlata krona :■= 7.08 pap. kron; Jugoslavija: 1 zlati dinar = 15.54 pnp. dinarjev; Poljska:
I zlot,v (zlati frank) — 1,800.000 pap. mark; Ogrska: 1 zlata krona -- G465.60 pap. kron: Kumunska: 1 zlati lejev — 40 pap. lejev; Italija: ! zlata lira = 4.1") pnp. lir.
Carina.
Naši carinski dohodki v letu 1923. —
Celokupni carinski dohodki v letu 1923 so znašali 1.698,092.213 dinarjev ter so prekosili dohodke leta t922 za okroglo 250 milijonov dinarjev.
ZviSanjo uvozna tarifo r ftvioi. švicarska vlada namerava za ruvnotožje proračuna izdatno povišati uvozno tarifo za vse blago, ki se uvaža v Švico. Za naš izvoz bi prišlo v poštev žito, meso, živina, jajca itd. Gospodarski krogi švicarski so proti povišku protestirali, vendar je malo upanja, da bi imel njihov protest popolen uspeh, ker se kljub temu protestu vzdržujejo vesti o povišani tarifi, dasiravno ne v polni, prvotno nameravani izmeri.
Promet
Znižanje prevodnih tarilov ua čeho-sloTftčkem. Z duem t. marca t. 1. se znižajo tsrifi za brzovozuo in kosovno blago in izjemni tarifi 3 a in 36 za približno 40%, pri. ostalem bla$u pa za približno
II odstotkov.
železniški promet v Bosni. V drugem polletju 1923. se je prevozilo v Bosni po drž. železnicah 2,531.080 oseb in 884.760 ton blaga. Prejemki so znašali 103 mili-^iu- v drugem polletju
1922.	se je izvozilo 2,172.271 oseb in 608.903 ton blaga. Potniški promet se je
torej povišal v 1. 1923 za 358.809 oseb, blagovni promet pa za 217.854 ton. Prejemki so se vsled zvišanja tarifov zvišali skupno za 18,163.480 Din.
izvoz in uvoz.
Iuvoa in uto* Ogrske. Na teritoriju sedanje ogrske države se v 1. 1911 do 1913 uvozilo blaga za 813, izvozilo pa za 777 milijonov zlatih kron. V povojnih letih je Ogrsta uvozila 1. 1920. za 498, 1.1921. za 592, 1. 1922. za 548 in leta
1923.	za 572 milijonov zlatih kron blaga. Izvozila je Ogrska 1. 1920. za 195, leta 1921. za 286, 1. 1922. za 334 in leta 1923. za 492 milijonov zlatih kron blaga. Uvozila je torej v 1. 1911 do 1913. za 35, leta 1920. za 303, 1. 1921. 741 306, 1. 1922. za 214 in 1. 1923. za 80 milijonov zlatih kron blaga več nego izvozila. Največ uvaža surovega in obdelanega lesa ter oglja, izvaža pa pšenico in premog.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telelon 220.
Razno.
Zahteve Italijanov pri trgovinskih pogajanjih. Predlogi italijanskih trgovskih zbornic, v kolikor se dajo isti posneti iz časopisja, naglašajo predvse potrebo ureditve carinske politike, ureditve obojestranskega železniškega prometa in tudi rešitev vprašanja svobodne trgovine in obrti. Zadnje vprašanje je posebno važno za Dalmacijo, ker so bile po rapallski pogodbi ustvarjene ne-vzdržljive razmere. Kar se tiče carinskih tarifov, zahteva italijanska industrija dalekosežne olajšave in v glavnem za te predmete: les, južno sadje, sveže in suho sadje, zelenjavo, opeko, strojna oljar; stroje (v prvi vrsti poljedelske), svilnato in volneno blago, riž in kavo. Uvoz lesa v Italijo iz Slovenije in Hr-vatske igra veliko vlogo v italijansko-jugoslovenskih trgovinskih odnošajih. Tretjino izvoza iz Jugoslavije v Italijo tvori les. Italijanske trgovske korporacije posebno opozarjajo vlado, da posveti vprašanju uvoza lesa največjo pazljivost. Vse italijanske zbornice so za olajšavo tega uvoza. Trgovska zbornica v Gorici je predložila rimski vladi predlog za olajšavo uvoza oglja in izvoza najmanj 100.000 hi vina goriške produkcije. Italijanske trgovske korporacije zaradi olajšave uvoza lesa zahtevajo tudi znatne olajšave v železniškem prometu, osobito na progi Pod-melc—Jesenice—Podrožca. Goriška trgovska zbornica gre v tem vprašanju tako daleč, da zahteva od rimske vlade, naj se z vso odločnostjo zavzame za to, da se železniška proga Podmelc—Jesenice— Podrožca internacijonalizira. Ta proga naj se skupno upravlja od vseh treh tam meječih držav, od Italije, Jugoslavije in Avstrije.
Zavezniški zvedenci za gospodarsko osvoboditev Porurja. — Odbor zavezniških izvedencev, katerih naloga je bila, da proučujejo plačilno zmožnost Nemčije, je končal svoje delo in zapustil Berlin. Med predlogi, ki jih bodo stavili zavezniški izvedenci, se smatra za gotovo, da bo tudi predlog repara-cijski komisiji glede mednarodnega posojila, garantiranega od nemških železnic. 7 g operacija bi se naj izvršila na sledeči način: Nemške železnice, katerih vrednost se računa na 30 milijard v zlotu, bi izdala za 10 milijard obveznic po 6%. Od teh bi 5 milijard dobila Francija, ostalo pa Nemčija. Ime-jitelji teh obveznic bi imeli svojega zastopnika v upravnem svetu nove nemške železniške družbe. Temeljni pogoj za uspeh akcije pa bi bil ta, da bi se Francija odpovedala zastavitvi železnic v Porenju in rurski kotlini. To bi le potrdilo vtisk, ki so ga pustili tu izvedenci, ki da so baje na splošno za povrnitev zasedenih pokrajin pod nemško upravo. V ostalem pa so tukajšnji krogi prepričani. da ne bo Amerika dala niti enega dolarja, dokler bodo porenske železnice pod francosko upravo, ki ovira redno in dobičkonosno poslovanje vsega nemškega železniškega omrežja. Po vesti nekega lista so izvedenci spoznali potrebo za dovolitev moratorija
Nemčiji za vsaj 2% leti ter za takojšnjo rešitev vprašanja zasedbenih stroškov. Poluradna nota se bovi tudi z vpraša-r njem morebitnega vstopa Nemčije v Društvo narodov, o katerem je govoril Macdonald v svojih izjavah v angleški dolnji zbornici, ter pravi, da bi se Nemčija v slučaju, da bi prejela kakšno tako vabilo, postavila na stališče, da je njen vstop v Društvo narodov ozko spojen z vprašanjem vstopa še drugih velesil.
Boj xa podaljšanje delovnega Časa. — Dočim ima v švici določiti ljudsko glasovanje, v koliko naj še ostane 8 umi delavnik še v veljavi, so tudi v Avstriji produkcijski in trgovski krogi ostro nastopili za podaljšanje delovnega časa čez
8 ur. K temu jih sili kritična situaciju eksporta, ki se ob konkurenci predvsem francoske, belgijske, angleške in nemške industrije ne more več uveljaviti. Industrije zapadnih držav imajo veliko prednost ravno v tem, da radi daljšega delovnega časa boljše izrabljajo delavno silo in seveda tudi produkcijsko sredstvo, kar ima znaten efekt na višino režijskih stroškov. Za Avstrijo, ki je premagana država in so ji naložena bremena vojne odškodnine, smatrajo zvišanje intenzivnosti dela za tem nujnejše, da vzdrži v konkurenčnem boju z. državami, ki teh bremen nimajo. Za Jugoslavijo je gibanje za zvišanje delovnega časa v drugih državah prav poučno. Mi si državo ne samo politično, temveč tudi gospodarsko šele ustvarjamo. Kako je še šibka naša povečini mlada industrija in kako težak boj mora biti z zunanjo konkurenco, da se vzdrži vsaj na domačem trgu. Koliko podvojenega dela bi bilo treba, da se izvlečemo iz kritičnega gospodarskega položaja. Dočim druge države, ki imajo že staro, vpeljano in mogočno Industrijo, skušajo zvišati intenzivnost dela s podaljšanjem delovnega časa, pa mi operiramo z gesli o skrajšanju delovnega Časa. Prav nasprotno bi bilo treba. Kajti če ne bomo delali sami, bodo delali drugi, a tudi zaslužili bodo le drugi.
Zahtevati 140% obresti ni še smatrati za oderuštvo. Zelo značilno razsodbo Či-tamo v »Grazer Volksblattu«. Sodnik-poedinec dunajskega deželnega sodišča je pred nekaj meseci obsodil agenta Jožefa Finkensteina na 3 mesece strogega zapora in odgon iz Dunaja in Nižje Avstrije radi oderuštva, ker je dal neki zakonski dvojici posojilo v iznos«
9 milijonov kron proti 34 do 50 odstotnim obrestim. Prizivno 6odišče je obsodbo razveljavilo in oprostilo obtoženca z značilno utemeljitvijo, da ni šlo v predmetnem slučaju za izkoriščanje izredne sile zakoncev. Toda tudi ako bi šlo za izredno silo, je vendar pomisliti, da niso zahtevane obresti previsoke, ako se vzame v poštev sedanje gospodarske razmere. Pomisliti je na razmere pri bankah in v Doroteumu (zastavljalnici). Ako pomislimo, da nima upnik nobenega kritja, ni mogoče tudi ne pri 140 procentnih letnih obrestih govoriti o oderuštvu. — Radovedni smo, kaj mislijo o tem stališču dunajskega prizivnega sodišča naši sodniki?
Norveško-ruska pogodba podpisana. Listine o priznanju sovjetske vlade >de jure« s strani Norveške so bile podpisane dni 16. t. m.
Znižanje konzularne takse. Italijansko poslaništvo objavlja, da je znižalo konzularne takse za naše državljane na 170 Din. Taksa za legitimacije je zutia-na na 140 Din.
Zadružna zveza r Ljubljani je izdala te dni statistični pregled o posredovanju članic v letu 1921. Število vseh članic je znašalo 511. Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug je znašalo 95.932. Od teh jih odpade povprečno na posamezno zadrugo: hranilnico in posojilnico 245, nabavno in prodajno zadrugo 258, mlekarsko zadrugo 114, živinorejsko zadrugo 28, zadružno elektrarno 28, stavbinsko zadrugo 100, obrtno zadrugo 96, kmetijsko strojno zadrugo 43 in na posamezno izmed raznih zadrug 49. Celokupni promet vseh zadrug (izvz. osr. zadruge) je znašal 2.486,902.629.32 K, svota njihovih deležev pa 5,738.269.98 K. Skupni rezervni zakladi so znašali 7 milijonov 556.046.51 K, skupni čisti dobiček pa 11,056.142.92 K. — Poučno je razmerje med prometom in upravnimi stroški, ki znašajo pri hranilnicah in posojilnicah 2.45°/M, pri nabavnih in prodajni!*.
S
zadrugah 9.27#/oo, pri mlekarskih zadrugah 2.11%, pri obrtnih zadrugah pa 1.31% prometa. — Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 3% in i%, za posojilo pa 4% in 5'A%. Prirastek hranilnih vlog presega dvige za 221*128.388.59 K, dana posojila pa svoto vrnjenih posojil za 63,527.112.87 K.
Dan brez prisilnih poravnav! — Zagrebški listi se čudijo, da ni bilo v »Službenih Novrnah* od preteklega petka objavljena nobena prisilna poravnava, kar je za te dni, v katerih se vrsti poravnava za poravnavo, skoro neverjeten pojav.
Brezposelnost na Hrvatskem. — V predsedstvu pokrajinske uprave v Zagrebu je bila včeraj daljša anketa v zadevi pomoči brezposelnim. Zastopnik delavske zbornice je opozoril anketo na veliko brezposelnost, ki je nastala v vseh krajih Hrvatske in Slavonije. Celokupno število brezposelnih nameščencev in delavcev znaša 53.500. Zagrebški župan je omenil, da je stavila mestna občina 25 milijonov dinarjev na razpolago za gradbo novih poslopij, da bi tako odpomogla veliki brezposelnosti v stavbeni stroki. V nadaljnji debati se je konstatiralo, da je okoli 90 procentov članov okrajne bolniške blagajne bolnih in da znaša število brezposelnih samo v Zagrebu nad 10.000.
Draginja na Dunaju raste. Dunajska paritetna komisija za ugotovitev povprečnih cen življenskih potrebščin, katera ima služili za odmero mesečnih plač uradnikom, je objavila poročilo, kjer je rečeno, da je v februarju indeksna številka poskočila za 2 procenta.
Rusko žito za Turčijo. — Predsednik turške vladne komisije za nakup žita, ki se mudi sedaj v Sevastopolu, je izjavil, da je rusko žilo v Turčiji popolnoma izpodrinilo ameriško in avstralsko žito. Kvaliteta ruskega žita je izborna, poleg tega je tudi rusko žito ceneje od ameriškega. Od vseh pošiljk žifa v Turčijo odpade 72% na rusko žilo.
Mednarodni dogovor glede zavar o t alnih drušb. Italijanski uradni list razglaša naredbo, s katero stopa v veljavo dogovor med nasledstvenimi državami, ki se tiče upravnih in finančnih zadev zasebnih zavarovalnih družb. Razen Jugoslavije prihajajo v poštev Avstrija, Čehoslovaška, Poljska, Rumunija in Ogrska.
Indeksna Številka za preživljanje na Nemškem je znašala dne 4. februarja t. 1. 1.04 bilijonkratni mnogokratnik predvojnih izdatkov za preživljanje.
Nabavne in prodajne zadruge v Sloveniji Pri Zadružni zvezi v Ljubljani je bila 1. 1921 včlanjenih 68 nabavnih in prodajnih zadrug z 21.452 člani. Zadruge, ki so poslale računske zaključke, so imele 1. 1921. 646,656.444 K denarnega prometa. Blagovni promet je znašal pri prejemkih 172,263.286 K in pri izdatkih 186,450.697 K. Kosmati dobiček je izkazan z 7,073.054 K, upravni stroški pa z 6,097.562 K.
Avstrijski proračunski defieit je v mesecu januarju t. 1. znašal 79.1 milijard kron = 5.5 mil. zlatih kron.
Agrarna reforma na Čehoslovaškem.
Do konca leta 1923. se je od zaplenjenih zemljišč odkazalo posameznim reflek-tantom 1-11.000 ha, v prisilni zakup pa oddalo 183.493 ha zemlje.
TJrez|J08elii08t v Avstriji. Industrijska okrožna komisija v Gradcu ugotavlja, da je uživalo dne 9. februarja samo v avstrijskem delu štajerske 11.123 oseb podporo za brezposelne. Napram predhodnemu tednu je število brezposelnih padlo za 334.
Uuuiunski završni račun aa 1. 15)23. — Rumunslio finančno ministrstvo objavlja o pretekli proračunski dobi (od 1. aprila do 31. decembra i923) nastopne podatke: prejemki 15.241,785.781 lej, izdatki 12.274,573.641 lej. Prejemki presegajo torej izdatke za 2.967,212.189.82 lej.
Delniške družbe v Avstriji. — V letu 1923. se je v Avstriji ustanovilo 250 delniških družb z delniško glavnico v nominalni vrednosti 54.233 mil. kron in 145.091 funt šterlingov. Ze obstoječe delniške družbe so v 1. 1923 zvišale delniške glavnice za 147.233 mil. kron.
ares&atmčB&&mg5aesi3&ez£L’& »UDDHAr 1	 ~IZ3
rRADEMARK r ' --------------------m
Tržna poročila.
Tržne cene v Mariboru dne 15. februarja. (Cene v dinarjih). Goveje meso I. 25—27 za 1 kg; II. 22—24; III. 19 do 20; sveži jezik 25; vampi 7—10; pljuča 9; gobec 10; možgani 20; parklji 6; vime 10; loj 20. Teletina: I. 26 do 30 za kg; II. 24—25; jetra 24; pljuča 15. Svinjina: prašičje meso 30—40; salo 38—40; črevna mast 32; pljuča 18; jetra 20; ledvice 25—30; glava 20—25; noge 14; -sveža slanina 25—29, papricirana 43—44, prekajena 41; mast 40; prekajeno meso 40—50; šunka 56—-58; prekajene noge. 25; prekajen jezik 48; glava brez kosti 32. Drobnica: koštrunovo meso 17—20. Klobase: krakovske 51 do 52.50; debrecinske 32.50; brunšviške 27; pariške 31—32; posebne 31—32; safalade 31—32; hrenovke 35—36; kranjske 52; meseni sir 31—32; pritisnjene klobase 31—32. Konjsko meso: I. 12—15, II. 8—10. Kože: konjske 150 do 200 komad; goveje 15—20 za kg; telečje 30; svinjske 11.50—12.50; gornje usnje 120; podplati 80—125 za kg. Perutnina (komad): majhen piščanec 31, večji 40; kokoš 50—62.50; raca 75; gos 100—112.50. Domač zajec 10, večji 45. Divjačina: zajec 60—80 za kom.; srna 15—20 za kg. Hibe: krapi 35; belice 30; ščuke 30. Mleko, maslo, siri: mleko 3.50 za liter; smetana 15—18 za kilogr.; surovo maslo 50; kuhano‘maslo 60; polegiendolski sir 65; trapistovski 30; grojski 45; parmezan 150; sirček 6.10 za komad; jajca 1.75—2. Pijača: novo vino 8—11; staro 12—15; pivo 6.50; steklenica piva 3.25; žganje 30. Kruh: bel 7; črn 6; žemlja 25 dkg 0.50. Sadje: jabolka 100; IH. 6; suhe slive
7—8; limona 0.50—1.50; oranža 1—3; fige 16; dateljni 30; mandlji 45; orehi 58; luščeni 30. Špecerijsko blago: kava I. 65, IT. 4.0.50, pražena 48—70; sol 3.50 do 4; poper cel 35; zmlet 40—45; paprika 80—100; testenina 13; sladkor 23 do 24; v krist. 21—22; v kockah 23—24; kvas 32.50; škrob pšenični 15, rižev 25; riž 7—12; kis 2, vinski 3; olje namizno 30; bučno 37—40; špirit 15—16 (liter); milo 18. Žito: Pšenica 3.50: rž 3; ječmen 3; oves 3; koruza 3.50; proso 4; ajda 4; fižol navaden 5—7; grah 16; leča 14. Moka: štev. 0 6.50; 2 6; 4 5.75; 6 5;
7 4.25; prosena kaša 7.50; ješprenj
6.25—7; otrobi 2; koruzna moka 4; koruzni zdrob 3—6; pšenični zdrob 7; ajdova moka 7—8; kaša 7; Tzeba kava 10; cikorija 25; krma 100—125; slama 65 do 75. Kurivo: 1 ma trdih drv 200, mehkih 175; premog trboveljski 42—45; velenjski 20—30; oglje 1.50—2 koks 1—2; petrolej 17; bencin 17; karbid
6.50 za kg; sveče 15. Zelenjava: endivija 1—2 za komad; glavnato zelje 1 do 3; karfijola 6.25—12.50; peteršilj 0.25 šopek; zelena 0.25; čebula kg 2.50—3; česen 10; korenje komad 0.25; pesa rdeča kom. 0.50; krompir 1—1.25; zelje kislo 2.50—3.50; repa kisla 2. — V splošnem se cene vzdržujejo na višini cenika od Novega leta dalje. Podra-ženje se pozna le pri sladkorju iz novih zalog po 0.50—1 Din pri kg. Poskočila je tudi pšenica za 0.25.
Svinjski sejem v Mariboru. Zadnji svinjski sejem dne 15. februarja je bil radi neugodnega vremena slabo obiskan. Pripeljalo se je samo 51 svinj. Izostali so popolnoma mladi prašiči, 5—6 tednov stari. Tudi kupčija je bila zelo omejena, ker se kupci zanašajo na padanje cen. Cene (v oklepajih iz prejšnjega sejma): mladi prašiči, 3—4 mesece stari 650—675 Din (650—800); 5—7 mesecev 875—1000 (1000—1125); 8—10 mesecev 1125—1300 (1250—1325); 1 leto 1750—2000 (1750—1875); 1 kg žive teže
22.50 — 24 (22 — 25); 1 kg mrtve teže
26.25—30 (26.25—30).
Padec cenam jajc v Avstriji. V preteklem tednu se je začela na graškem trgu ne glede na še vedno obstoječe mrzlo vreme razprodaja jajc v masah. Padec cen je znašal iz enega dneva v drugega 300 do 400 kron. Začela se je produkcija že tudi v notranjosti države in so se že ponujala nova jajca po 2000 do 2400 kron. Nadalje so uoti-rala: jajca iz Jugoslavije po 2000 do 2400 kron, ogrska 2000 do 2200. Pričakovati je, da bo blago v najkrajšem času padlo za najmanj. 600 do 800 kron komad in se bodo cene stabilizirale pri 1600 do 1800 kronah za komad.
Cene sladkorju na tržaškem trgu. — Trg je živahen in cene naraščajo. Na češkoslovaškem se zaloge krčijo in bali se je, da Trst v poletju ne bo več imel zadosti češkoslovaškega sladkorja. Trgovci so se vsled lega začeli zanimati za sladkor Java, ki je mnogo bolj poceni nego češkoslovaški. Za maj-junij je že naročen en parnik. Na splošno se opažo, da je tržaški trg vsled manjših ponudb iz Češkoslovaške in Ogrske prekoračil svetovno pariteto, na kar se je zmanjšalo povpraševanje z bližnjega vzhoda. Cene ogrskemu slad-
korju v prahu in kristaliziranemu — takojšnja dobava ali koncem februarja —; znašajo 30-10 do 31.5 šterlingov, češkor- . slovaškemu .kristaliziranemu sladkorju — takoj ali do maja — 31.10 do 32 šter-lingov; sladkor v kockah takoj ali do v, maja 32.10, sladkor Cubes 33.10, Con-casse 31.5 do 32.5 šterlingov — povsod . takoj ali do maja, s prevoznimi stroški vred Trst, za 1000 kilogramov..
Cene živini v Progi. — V Pragi so nolirale cene dne 15. februarja: Meso. ovce 11 do 17, teleta 13 do 16.50, koze .
10 do 12, domače svinje 13 do 14, holandske 15 do 16, danske 12 do 14.75, švedske 13 do 13.50, voli prednji del
11 do 13, zadnji 13 do 15.50, biki 12 do 14, krave 8 do 12. Tendenca srednjo.
V®
Veletrgovina
kolonijaine in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav in
rudninske vode
Moa in sofista Mira! rzaiilevajii [Mii!
Sprejmem takoj inteligentnega, solidnega in poštenega
Sli
veščakn v uuutufrJiturni stroki. — Ponudbe pod >M;tnulal;tunst< n;1
upravo »Trgovskega lista .
S
■m.
LJUBLJANA
SM0N GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
s« priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajotlh del.
Lastna knjigoveznica.
Izvršitev teina in solidna!
r*
■ i
_	NajceneJSe nove In rabljene PISALNE STROJE	■
Li	-v IpecUalnl mehanični delavnici asa popravo plselnlh, računskih, razmnoževalnih	‘ ■
5	m Ropimih »irojev Ludovik Baraga, Ljubljana	^
2	Šelenburgova ul. 6.1. nadstr. pisarniška oprema vedno v zalogi.
1	’	Barvni	trakovi,	karbon-Indigo	papir	ter	vse	druge	polrebSCIne.
■■BBBBBBMMBMMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBUBBBBBBBBBBBBBBB
STROJI IN APARATI ZA SLADOLED.
TOVARNA ZO HLADILNE OMARE IN HLADILNE NAPRAVE
.DRAVA*, d. d., Maribor
TELEFON 256.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
3BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*
u	NA	VELIKO!	L
2 Priporočamo : galanterijo, £ tl nogavice, potrebščino za li čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ 2 podloge (belgier), potreb- J »J sčine za krojače in šivilje, J :
■ gumbe, sukanec, vezenino, i [j svilo, tehtnice decimalne {
■ in balančne najceneje pri L;
I JOSIP PETEUNC!
! Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. * »■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■a
Semena
vse vrste za vrt, travnik in polje
JOSIP URBANIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8
Zclenjadna in cvetlična semena v vrečicah tudi o komisijsko prodajo. Zahtevajte cenik f
Oglašajte v »Trgovskem listu"?
Kabini čimprej
(Strasseadecker) rubljem, ako ste pokvarjeni, sporočite, kako poškodbo imata in ceno na Venčeslav Vilar, Ljutomer.
NatlMribttiilfcce San naraitanlce:
lustuugu proizvoda oddaja ui veliko 30% ceneje kot iz inozemstva
IVAN SAVNIK, KRANJ
Slovenija.
Na željo se pošljejo vzorci!
tmmmK
Jeklena
V s V
zicna vrv
300 in, 30 m/in; 300 m, 22 m/m; #00 m, 15 m/m; 300 m, 12 m/m po ceni EJirs 2.5-— a
ua prodaj. Naslov v uprav-jiičtvu »Trgovskega lista«.
■mn*— »iRuniBMBHiBmii—ii«««—i > i
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JFRAS.
Tisk iiskarne »Merkur«, irgovsko-indusirijske d. d.