CF» * Fï-RPT AR 1<)73 — gTFVTT.KA 5. — LETO XXVII — CENA î DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
PODPRLI M. RIBIČIČA
Na zadnji seji Izvršnega odbora Občinske konference SZDL v 2alcu, vodil jo je sekre-
tar Ivo Robič, so razpraivljali o vrsti aiktualnih vprašanj. Tajko so sklenili, da se bodo do
konca meseca marca v vseh krajevnih orgajiizcijah sooialistične zveze zvrstile letae volilne
konference, na katerih bodo i'zvolili nova vodstva. Po vsebinski piarti bodo konference po-
svečene analizi dosedanjega dela, padrobmo pa bodo piroučila tudi gospodarsika gibanja
v občini ter še posebej vključevanje delovnih organizacij v življenje in delo krajevnih skup-
nosti. Dogovorili so se, da se bodo volilnih kooiferenc udeleži'li tudi vsd predstavniški deiov-
nih organizacij z območja sleherne krajevne skupnosti ter bodo na konferencah razložili
koncept nadaljnjega razvoja svojih podjetij.
Kot je v žalski občini že praksa dz minulih let, bo tudi letos osrednja proslava praznika
OF v drugi krajevni skupnosti. Letos bo osrednja proela^ra v Preboldu. Ob tej priliki bodo
podelili šestim nagrajencem tudi priznanja Osvobodilne fronte.
_ Med drugimi zadevami pa so ólaná Izvršnega odbora na svoji seji razpravljali tuda o
kandidaturi MITJE RIBIČIČA za novega predsednika Repuibliéke konfereoice SZDL. Izvršni
odbor je njegovo kandidatiiiro enotno podprl ter smatral, da je kandidat osebnost, ki bo
lahko v vodstvu naše najbolj množične družbeno politične organi2acije veliko doprinesel k
njenemu še kvalitetnejšemu dedu, saj ga poleg mnogih kvalitet, ki jih ima, odlikuje tudi to,
da je med ljudmi izredno priljubljen ter cenjen kot človeik širokega poHitičnega horizonta.
B. Sbrmčniic
Da bi obletnica pohoda XiV. divizrje ne šla mimo nas, smo naredili tale spominski posnetek pri obeležju v Storah,
kjer je divizija prekoračila Voglajno, železnico in cesto pred nosom v Celju vgnezdenih švabov. Od leve proti desni
so: Tone Muc, borec Tomšičeve brigade, Tone Mavrič, obveščevalni oficir Tomšičeve, in Anton Peric, obveščevalec
Ôercerjeve brigade. Več o tem delu pohoda slavne divizije v naslednji številki.	(Foto: J. Krašovec)
Kultura in
Ali nam ta dan, ki smo ga
požlahtnili z novim pomenom
in mu seda] rečemo — slo-
venski kulturni praiznik raz-
tira še druge možnosti obču-
tenja m razmišljanja kot le
zadovoljstvo — če smo kul-
turne manifestacije za 8. fe-
bruar dobro organizirali? In
če nam jih ponuja z vso raz-
sežno darežljivost jo, k čemu
se moramo najprej obrniti?
Ali je res dovolj, če. ta dan
posebno skrbno izmerjamo z
našimi kulturnimi čuti in
najpogosteje vdano prikima-
mo — češ da je bilo še kar
prisrčno, čeprav nič novega.
Ali bilo je- nekaj več iz-
virnosti, toda skoraj nezapaz-
ne za duhovno razgibano in
že nekam razvajeno kulturni-
kovo poljano umetniške než-
nočutnosti.
Seveda drži, da to ni ravno
blago razbiranje sedanjih
razmerij med kulturo ali du-
hovnim ustvarjanjem in člo-
vekom. Delovnim človekom.
Mislim na tistega človeka, ki
mu gledališče ni med zvesti-
mi prijatelji in ki tudi ne ve
prav dobro, koliko muzejev
in knjižnic ima njegov kraj.
Morda bo celo kdo rekel, da
je tako hudo zadiranje v pre-
pad med kulturo in prepro-
stim človekom premočno pre-
niknjeno s hladnim razu-
mom. Da je resnica oblečena
v pisano podobo in poklanja
še kako drugo izzivanje.
Zagotovo je tako. Kajti pre-
več bi se odmaknili v pol-
mrak enostranosti, če bi rek-
li. da kultura živi le iz sebe
in zase in da v tem samo-
ohranjevanju in samorasti ne
živi z njo delovni človek. Saj
je kultura nekaj več kot le
naslikati lep motiv ljubezni
in to umetnikovo stvaritev
obesiti očem na ogled v gale-
riji. Kultura je to sliko uži-
vati. Kultura je tudi — reči
sodelavcu za strojem, da ni
ravno lepo, če izvleče iz žepa
malico, zavito v časopisni pa-
pir. In tako naprej.
Naš čas na osvobaja spon
ujetosti in nas kulturno raz-
vaja. če bi tega ne čutili, po-
tem v naš socializem ne bi
mogli in ne bi smeli verjeti.
Toda ko odstraniam
tančice razmerja med du-
hovno ustvarjalnostjo, umet-
nikovim človekom mi-
slim predvsem na število
stopnic, ki odtujujejo člove-
ka od blišča umetnosti in
kulture. Ki človeka drže v
spretasti, ki ga plašijo te vr-
hunskosti, teh svetov bele
krizantem.e, ki bi jo moral
ljubkovati z mislijo, rokami
in srcem.
Kruta resničnost neodtalje-
nega odnosa med visoko, le-
po kulturo in delovnim člo-
vekom, preprostim delavcem
zaznamo, ko preštevamo obi-
skovalce muzejev, gledališča,
razstav... in ko navsezadnje
vidimo, koliko moramo še
spremeniti. Koliko iskanj se
bo morala lotiti samouprav-
no organizirana kultura, da
bo našla poti do delovnih
ljudi, do njegovega popolne-
ga osvobajanja vseh ovijalk,
ki ga sedaj objektivno zadr-
žujejo v nesamovoljni odtu-
jitvi — od duhovne ustvarjal-
nosti.
Zakaj moramo prav na ta
dan poudarjeno izraziti misli
o kulturi in odtujitvi člove-
ka, o preskromni prisotnosti
delovnega človeka v snovanju
kulturne politike, v tvornem
življenju duhovnega izraža-
nja, o nujnosti, da tudi s jm-
dročja kulturnega dela raztr-
gamo vso naplavijenost, ki je
delovnega človeka odujevala?
Zakaj?
Zato, ker bo vsak 8. fe-
bruar to vse popolneje in
močneje zahteval.
če se tega samoupravno or-
ganizirana kultura ne bo za-
vedla, če se tega vsi skupaj
ne bomo zavedli in če kultu-
ra v tem spreminjanju samo-
upravnega položaja človeka
ne bo videla svoje, izjemne
možnosti, da začne hitreje
prodirati jezi odtujenosti, te-
daj bo lahko porajanje novih
družbenih odnosov mnogo
težje. In doseganje naše pri-
hodnosti prav tako.
JOŽE VOLFAND
Šentjur
DOVOLJ ŠTUDENTOV?
Pred dnevi so imeli v Šent-
jurju sestanek študentje viš-
jih in visokih šol. Cilj sreča-
nja je bil pogovor s predstav-
niki občinske skupščine, druž-
benopolitičnih organizacij,
TIS-a in direktorji delovnih
organizacij o perspektivah za-
poslovanja mladih strokov-
njakov v občini, študente je
zanimala predvsem kadrovska
politika delovnih organizacij,
profil potrebnih kadrov, ma-
terialna sredstva za izobraže-
vanje in štipendijska poli-
tika.
Predstavniki delovnih in
družbenopolitičnih organiza-
cij so povedali, da je potreba
po strokovnjakih z višjo in
visoko izobrazbo zelo veliika
in da so ix)djetja sama pri-
pravljena štipendirati bodoče
strokovnjake. V občini je za-
poslenih komaj 70 ljudi z vi-
soko in 170 z višjo izobrazbo.
S tako malo šolanih ljudi bo
občina le počasi napredovala.
Zato bodo morali storiti čim
več, da bodo zainteresirali di-
jake za študij v tistih vejah
gospKXìarstva, ki so pomemb-
ne za razvoj občine. Ko pa
se bodo mladi strokovnjaki
zaposlili, jih bodo samo z
ugodnimi življenjskimi pogoji
in urejenimi odnosi s starej-
šimi bolj izkušenimi delavci
znotraj delovnih organizacij
lahko zadržali, sicer bodo še
naprej odhajali drugam. Po-
trebna bo res sistematična in
načrtna kadrovska politika, s
katero bodo pridobili manj-
kajoče strokovnjake v indu-
striji, kmetijsko pospeševalni
službi, turizmu, gostinstvu pa
tudi v sociali, sodstvu, občin-
ski upravi, zdravstvu in pro-
sveti.
Se ta mesec bodo ustanovi-
li občinski sklad za štipendi-
je. Samo v tem skladu se bo
letno nabralo 18 milijonov
starih din, ostalo pa bodo za
štipendije prispevale še delov-
ne organizacije in TIS. To bo
dalo 30 milijonov starih din,
od tega pa bodo kar 20 mili-
jonov namenili študentom za
študij na višjih in visokih šo-
lah. Torej sredstev za štipen-
dije bo dovolj. Treba pa bo
že dijake v srednjih šolah
pravočasno seznaniti z mož-
nostmi štipendiranja in s рк)-
trebami po strokovnjakih v
občini.
Sestanek študentov je bil
vsekakor koristen za vse nav-
zoče in ravno zato lahko ver-
jamemo zagotovilom, da se
bodo v takšnem krò^ v bo^
doče pogosteje pogovorili.
D. POS
y teh dneh je v naši redakciji sila živahno. V torek pdpoldne
cmo se srečali s slovenskimi filmskimi delavci in v okviru Tedna
slovensikega filma spregovorili o nekaterih problemih slovenske kine-
matografije. Danes bodo v IJnionu predvajali zadnji film iz senje,
prisrčno partizansko zgodbo Ne joči, Peter. V sredo ob 12. uri pa
smo v uredništvu sedeh za okroglo mizo s predstavniki celjske skup-
ščine in družbenopolitičnih organizacij, predsedniki krajevnih
nosti in sindikalnimi delavci iz delovnih organizacij. Tema: solidar-
nost še živi med nami. Nekaj takih razgovorov, seveda z drugačno
vsebino, bomo pripravili tudi v drugih občinah.
V redakciji smo se odločili, da bomo letos pozorneje spremljali
proračunske razprave. O tem, koliko bo denarja v občinskih vrečah,
kakšne bodo stabilizacijske krràtve in koliko si lahko porabniki pro-
računa obetajo, bodo govorili predstavniki občinskih skupščin.
In še nomea za šmarske bralce — naš novinar Milenko Stra^ek
je v bolnišnici, pa ga boste morda malo pogrešali. Vendar — po-
skrbeli bomo, da branja s Swarskega vseeno ne bo zmanjkalo.
VAS UREDNIK
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV	8. februar 1973 — Št. 5
SPREJET
PROGRAM
DELA
Na zadnji sejd skupščine ob-
čine Žalec so odborniki obeh
zborov obravnavali aktvialno
problematiko s področja splo-
šnega ljudskega odpyora ter o.
cenili aktivnost na tem pod-
ročju v minulem letu. Ugoto-
vili so, da so enote teritorial-
ne obrambe (prav tako pa tu-
di enote civilne zaščite ter
druge specializirane enote)
dosale pomembne dosežke,
kar so med drugim pokazale
tudi nekatere vaje, ki so ј1ћ
izvajale te enote. Na isti se-
ji sa odborniki obravnavali
poročilo o problematiki po-
žarne varnosti ter ocenili po-
slovanje sklada za požarno
varnost. Rôla sredstva, kiji^i
je sklad imel na razpolago,
je v glavnem potrošil za na-
bavo nekatere manjkajoče op-
reme s prostovoljnim gasil-
skim druàtvxMn.
V osrednji točki dnevnega
reda pa so odborniki govori-
li o programu dela občinske
skupščine v letošnjem letu.
Poleg stalnih nalc^ na pod-
ročju gospodarstva, ki mu
bodo tudi v letošnjem letu
posvočali največ skrbi, si je
skupščina v svojem progra-
mu zadala še vrsto aktualnih
in pomemibnih nalog. Tako bo-
do odborniki že v mesecu fe-
bruarju ocenili izvajanje la-
ni sprejetega akcijskega pro-
grama za stabilizacijo gospo-
darstva ter ga ob tej priliki
še dopolnili s posameznimi
koinkretnimi ter aktualnimi
nalogami. Poleg problemov s
področja 2Jdravstva, vzgoje in
izobraževanja, zaposlovanja
ter kulturno prosvetne in te-
leänovzigojne problematike pa
bodo odborniki na seji skup-
ščine, ki bo predvidoma me-
seca jimi'ja, obravnavali tudi
poročilo in ugotovitve komi-
sije za ugotavljanje izvora
premoženja. Razumljivo je,
da bo skupščina posvetila
precej pozîomosti tudi nadalj-
njemu razvoju stanovanjske
izgradnje ter v zvezi s tem
seveda tudi problematiki s
področja urbamizma. Ker v
občini pjosvečajo veliko druž-
beno skrb kadrom, bodo od-
borniki tudi spregovorli o šti-
pendijski in kadrovski poli-
ki.
Program je obsežen, bogat
po problematiki ter konkret-
no postavljen. Dosledno izva.
janje bo prav gotovo rodilo
mnoge rezultate.
BERNI STRMČNIK
SINDIKAT
NI LE TRIM
Na seji občinske konferen-
ce ZKS (bila je prejšnji te-
den) je razpravljal tudi Ivan
Kramer, predsednik občinske-
ga sindikalnega sveta v Celju.
Najprej je spregovoril o de-
lu, ki ga je sindikat оргадгј!
pri uresničevanju ustavnih
sprememb, pri oblikovanju
stanovanjske politike, na po-
dročju informiranja in pri
podpisovanju družbenega do-
govora o izobraževanju. Na-
to pa je poudairil, da želi od-
govoriti vsem tistim kriti-
kom, ki pravijo, da je celjski
Bindikat le TRIM. »Ni samo
TRIM, je pa tudi TRIM јп
»a usp¿na prizadevanja pri
organiziranju TRIM-a je do-
bil celjski sindikat tudi viso-
ko slovensko športno prizna-
nje — Bloudkovo nagrado«,
je dejal Ivan Kramer.
VOJO
DJINOVSKI
Vopia je vihrala dalje, v
Gonarsu pa se ni dogajalo
nič posebega razen vsega ti-
stega, kar se je dogajalo v
vseh nacističnih koncetracij-
skih taboriščih. V ljudeh je
tlelo pričakovanje, misel na
drugačne dni je živela v sic-
herem med nesrečniki, ki so
dan za dnem г nemočjo po-
slušali šumenje razburkane-
ga morja, butanje valov ob
skale. Božu Podkrajšku šal
ni zmanjkalo in to jim je
vlivalo pogum, smisel se je
vračal, tisti življenjski smi-
sel, ki ga je marsikdo že zgu-
bil. Voljo do življenja, do
moči, tisto nietzschejansko
filozofijo, tolikokrat kritizira-
no, je obdržal tildi Vojo in
ni klonil. Tisto v njem je
bilo močnejše. Živel je na
Gonarsu, hrast prestavljen iz
domovine, sredi sebi enakih,
čakajočih na povratek. V
Ljubljani je čakala družina,
ki je bila Italijanom trn v
peti. Svobodomiselnost, od-
por, nacionalnost, to so bile
komponente, ki Italijanom ni-
so dale miru.
Vojin oče je bil v tistih
časih, polnih nemira, nihče
ni vedel, kaj bo jutri, direk-
tor Jadransko — podonavske
banke. Italijanom Crnogorci
niso bili ne vem kako všeč,
če že drugače ne, pa zaradi
preprostega razloga, ker so
bili pač južni Slovani. Ob
črnogorski ljudski vstaji leta
1941, 13. julija, so se Italija-
ni spomnili, da bi ne bilo
slabo, če bi prešteli mešča-
ne. ki so bili čmogorskp na-
rodnosti in jih malo pretipa-
li, da bi ugotovili, kaj ti ljud-
je počno. To je trajalo kar
precej mesecev in končno so
se spravili še na Vojinega
očeta. Postavili so ga eno-
stavno pred dejstvo: izbrati
si mora neko mesto, kjerkoli
pač hoče, samo da je zunaj
italijanskega ozemlja. To pa
je pomenilo, da mora z dru-
žino oditi v sosednje države
— ali v Nemčijo, Madžarsko,
Bolgarijo, skratka, pobere naj
šila in kopita in naj zapusti
Italijo z vso družino.
Djinovski ni ugovarjal, le
to je zahteval, da naj se iz-
seli cela družina skupno z
Vojem, ki je bil v Gonarsu.
Za kraj prebivališča si je iz-
bral Beograd.
Septembra 1942 so nenado-
ma pnšli v Vojino barako
vojaki in ga uklenili. Vojo
je mislil da ga bodo zasliše-
vati, vendar ni bilo nič take-
ga. Posadili so ga na vlak in
odpeljal se je usodi, povsem
neznani, nasproti.
V Trstu je bUo treba pre-
sesti.
»Sedel sem uklenjen in pre-
mišljeval. Vse skupaj se mi
je zdelo čudno in vprašanja
so kar vrvela po glavi: kam,
zakaj, kako dolgo? Po dolgih
urah vožnje sem zagledal zna-
no zgradbo, bila je ljubljan-
ska postaja, ura pa je bHa
nekako deset ponoči. Odpe-
ljali so me v kasarno, vrgli
v neko sobo in me pustili.
Znova so prišli k meni okrog
polnoči in me spet odpeljali
na železniško postajo Spra-
vili so me kakor kakšen pa-
ket v kupe in takrat sem mi-
mogrede videl, bilo je kakor
utrinek, hip neskončnega ve-
selja, da je v sosednjem ku-
peju moja družina, ki je ta-
ko dolgo nisem videl niti
slišal, kaj je z njo. Oni niso
vedeli, kaj je z mano in da
sem na isti železniški kom-
poziciji kot oni.
Vlak je potegnil in prišli
smo do meja italijanskega
ozemlja. Tam so me spustili
m odšel sem k družini.«
V Beograd je prišel Vojo
brez vsakih dokumentov in
prav zaradi tega se ni mogel
nikjer zaposliti, živeti pa je
bilo treba Bil je dovolj star
in dovolj sposoben, da si je
lahko sam služil kruh. Zapo-
slil se je v neki tekstilni to-
varni in čakal. Vse do sep-
tembra 1944, ko je odšel v
partizane, v inženirsko briga-
do pri šabcu.
»Inženirska brigada ni bila
borbena enota. Osvoboditev
se je bližala, fronta je divjala
in Nemci so podirali vse, kar
jim je prišlo na pot, naša
naloga pa je bila spet gradi-
ti. Popravljali smo mostove,
gradili ceste, pontonske mo-
stove, da so lahko naše enote
neovirano napredovale. Dobro
se spominjam, da sem iz iz-
kušenj iz položajev vedno
mislil, da je Nemec rojen
vojak in sploh si nisem mo-
gel predstavljati nemškega
vojaka uničenega. Mislim
predvsem na moralno strtost.
Takoj po osvoboditvi Beogra-
da smo bili dodeljeni za de-
lo na železniškem mostu.
Sremska fronta je divjala z
neustavljivo silo in treba ß
je bilo pripravljati pot. Most
smo gradili, kot se je le da-
lo naglo. V pomoč so nam
dali skupino ujetih SvaboV
in takrat sem prvič videl in
spoznal, kaj pomeni, biti pre-
magan. Morala nemških vo-
jakov je bila na takšnem ni'
voju. da bi se človek razjo-
kal. Tega si nisem nikoli
predstavljal.*
Razgovor z ekonomistom
o delu strokovnih društev
malo vemo. Niti društvo eko-
nomistov niti društvo inženir-
jev Ш tehnikov in tudi dru-
štvo kadrovskih delavcev v
Celju ne žive polnega življe-
nja. Ce izpostavimo samo ti-
ste, ki so nam navadno naj-
bolj pred očmi. Čeprav so
nekatere kakovostne spre-
membe že opazne (zlasti pri
DIT-u), pa je celjsko gospo-
darsko življenje zlasti pogre-
šalo večje živahnosti, bolje
organiziranosti in neposredne
udeležbe društva ekonolistov
v zapletenih gospodarskih
razmerah Celja. Zakaj tako?
Ali ni ena izmed osnovnih
nalog društva, da akt'vno
strokovno posega v razprave
o poteh in stranpoteh gospo-
darstva, pa da tudi spregovo-
ri o konkretnih problemih, ki
že nekaj let živo zajedajo v
moč gospodarskega utripa
celjske občine (na primer po-
ložaj kovmsiko predelovalne
industrije, integracijska giba-
nja itd.). To vprašanje je
spodbudilo rasgovor z diplo-
miranim ekonomistom Jan-
kom Kačem, ki še ni dosegel
trideset let, je pa sedaj vr-
èilec dolžnosti vodje program-
sko analitske službe v EIMO.
Janko Kač je nekaj manj
kot leto dni vodil društvo
ekonomistov v Celju (nedav-
no so za novega predsednika
izvolili Bena Krivca, direk-
torja KovinoteJme), poleg te-
ga pa sodi med mlajše stro-
kovne delavce. Zato je гаг^о-
vor nujno segel tudi na dru-
ga področja.
NOVI TEDNIK: Čeprav je
v vrhu društva ekonomistov
v Celju že prišlo do kadrov-
skih sprememb, vseeno želi-
mo, da kot nekdanji predsed-
nik poveste, kakšno delo dru-
štvo opravlja. Kako delovno
in strokovno povezuje ekono-
miste celjske občine in ob-
močja? In — kaj ste doslej
predvsem delali?
JANKO KAC: Celjsko dru-
štvo ekonomistov ne jxxvezu-
je le enkonomistov celjske
občine, temveč celotnega ob-
močja. Društvo torej ni re-
gionalno omejeno, prav tako
pa v svojih vrstah nima le
tistih, ki bi jih zaradi šolske
izobrazbe lahko imenovali
ekonomiste. 2elimo povezo-
vati vse, ki kakorkoli deluje-
jo na gospodarskem področ-
ju in so pripravljeni delati
v društvu. Dos.lej smo dajali
v našem delovnem prc^ramu
prednost izobraževanju čla-
nov. Organizirali smo preda-
vanja, diskusijske večere,
ekskurzije. l2xiajamo pa tudi
društveno glasilo »Gospodar-
ske informacije«. Res je, da
društvo ni imelo pomembnej-
še vloge v celjskem gospo-
darskem življenju. Poleg tega
pa m uspelo v večji rneri pri-
tegniti k aktivnejšemu delu
širši krog vidnejših celjskih
ekonomistov. No, to je nekaj
razlogov, zakaj bolje ne di-
hamo. S sedanjimi kadrovski-
mi siprememibami bomo naj-
brž več dosegli. Kaj in koli-
ko, pa boste lahko čez čas
vprašali novega predsednika.
NOVI TEDNIK: To bomo
tudi storili. Od vae pa bi ra-'
di zvedeli še neka.i več. Kot
aktivnejši član društva ste se
najbrž tudi seznanili s prob-
lemi, s katerimi se srečujejo
ekonomisti v delovnih orga-
nizacijah. Se posebej bo zani-
miva vaša ocena o položaju
mladih strokovnjakov v orga-
nizacijah združenega dela, o
njihovih možnostih za delo
in strokovno rast, o njihovi
neposredni udeležbi v razvoj-
nih in drugih službah, po-
membnih za učinkovitost in
večjo sposobnost gospodarst-
va.
JANKO KAC: Težave mla-
dih ekonomistov in ostalih
mlajših sitrokovnjakov so raz-
lične. Menim pa, da mladi
strokovnjaki nimajo najbolj-
ših možnosti za delo. Ko pri-
de novopečeni strokovnjak iz
šole, oborožen s teorijo, ki
je največkrat presplošna, v
delovni organizaciji kar takoj
pričakujejo rezultate. Prehi-
tro. Pozabljajo pa na izobra-
ževanje in pripravo za kon-
kretno deilo. Preveč prepušča-
jo vnemar, da tudi ekonom-
sko znanje zastara. Koliko
skrbimo za specializirane ob-
like izobraževanja strokovnja-
kov zunaj delovne organizaci-
je? Je pa še nekaj drugega.
V nekaterih delovnih kolekti-
vih sprejemajo pomembnejše
odločitve v ožjem krogu. Mla-
di niso zraven. Ti naj bi skr-
beli le za izvajanje sklepov.
Kar zadeva udeležbo mladih
ekonomistov v posameznih
službah, bi nekaj rekel le o
razvoju. Nekateri so prepri-
čani, da je razvoj domena
tehničnih strokovnjakov. Po-
temtakem smo se pri nas si-
cer odločili za tržno gospo-
darstvo, nismo pa se še izne-
bili proizvodne usmerjenosti.
O marketingu govorimo že
vse preveč, ker se nam to
zdi pač moderno.
NOVI TEDNIK: Opredelili
ste poklicni položaj mladih
strokovnjakov. Spregovoriva
še o družbeni in samoupravni
vlogi strokovnih delavcev v
delovnih organizacijah. Kako
vi kot ekonomist ocenjujete
ustanavljanje temeljnih orga-
nizacij združenega dela? Ali
ste ekonomisti v EMO raz-
pravljali o ustavnih dopolni-
lih? Ali se po vašem mnenju
strokovnjaki dovolj vključu-
jejo v dužbeno in samouprav-
no živl^nje v delovnih orga-
nizacijah in v občini?
JANKO KAC: Ce razmišljam
o ustanavljanju temeljnih or-
ganizacij združenega dela v
Sloveniji, bi se nekako težko
znebil občutka, da smo na
tem področju naredili nekaj
odločilnih političnih korakov,
ekonomijo pa smo pustili ne-
kje zaaaj, čeprav bi morali
biti pn vsem tem ekonomski
cilji primarni. Po mojem
mnenju smo se v EJMO lotili
ustanavljanja TOZD na osno-
vi ekonomskih predpostavk.
БМО, ki je v bistvu kombi-
nat, je bilo kot podjetje iz-
razito centralistično organizi-
rano. Najbrž je to povzroči-
lo, da ni obdržalo že iziborje-
nega položaja na trgu in da
je bil tudi celotni poslovni
uspeh podjetja skromnejši. S
prenosom posamezüi nalog
na raven posameziih poslov-
no proizvodnih procesov (ki
jih bomo kasneje lahko ime-
novali TOZD), kjer so za to
ekonomski razlc^, in s kon-
centriranjem določenih dejav-
nosti v skupnih službah na
nivoju podjetja, bodo s po-
močjo marketing koncepcije
učinki tako organiziranega
podjetja v vseh pogledih več-
ji-
NOVI TEDNIK: To bo dr-
žalo. Morda pa preveč po-
udarjate le ekonomske cilje
ustanavljanja temeljnih orga-
nizacij združenega dela. Saj
smo v dosedanjih razpravah
veliko govorili v iskanju kon-
kretne samoupravne zgradbe
v EMO. Na koncu samo še
tole — zakaj med ekonomisti
celjske občine skoraj ni po-
sameznikov, ki bi tudi publi-
cistično nastopili v domačem
ali slovenskem in jugoslovan-
skem revialnem časopisnem
prostoru?
JANKO KAC: Ugotovitev o
preskromnem publicističnem
delu ekonomistov bi lahko
posplošili na vso Slovenijo.
Ce pogledamo samo najbolj
strokovno ekonomsko publi-
kacijo »Ekonomsko revijo«,
vidimo, da v njej aktivno so-
deluje le ozek krog ekonomi-
stov — teoretikov, povečini s
fakultete. To je tudi vzrok.
da ta publikacija za širši
krog ekonomistov ni zanimi-
va. Verjetno je še bolj prese-
netljivo, da precejšen del celj-
skih ekonomistov, po infor-
macijah, s katerimi razpola-
ga društvo, bolj poredko se-
ga po ekonomskih publikaci-
jah in se tako vedno bolj za-
pira v ozek krog svojih de-
lovnih mest.
J. V.
V ponedeljek dopoldne se
bodo v Žalcu sestali sekretar-
ji občinskih komitejev ZKS
in predsedniki občinskih
skupščin celotnega celjskega
območja. Ocenili bodo aktiv-
nost komunistov v občinskih
skupščinah po pismu pred-
sednika Tita in izvršnega bi-
roja ter po 29. seji CK ZKS.
Po tem razgovoru se bo se-
stal tudi svet osmih občin in
bo razpravljal o problemati-
ki zdravstva na celjskem ob-
močju. Raizgovor s sekretar-
ji in predsedniki občinskih
skupščin sklicuje sekretar ob-
činskega sveta ZKS Celje Ja-
nez Zahrastnik.
Prizadevni člani Svobode v
Šempetru so se odločili, da
bodo tudi letos pripravili ve-
liko maškarado, ki je v orga-
nizaciji tega društva že prav-
zaprav pK>stala kar tradicija.
Maškarada bo v Kinodvorani
v Šempetru, in sicer v sobo-
to, 10 februarja s pričetkom
ob 20. uri. Kot v minulih le-
tih bodo tudi letos najboljše
in najboj domiselne maske
lepo nagradili.
Ce se še torej niste odlo-
čili, kako boste preživeli
sobotni večer, potem ne po-
zabite na mašikarado v sen-
petru. Prepričani smo, da se
boste doibro zabavali.
št. 5 — 8. februar 1973
NOVI TEDNIK — 3. stran
Rešitev,
ki je
lahko
vzor!
Otroško varstvo v mozirski
občini je šele na začetku svo-
jega razvoja. Pred letom so
odprli prva dva varstvena od-
delka v sklopu osnovne šole
v Mozirju, te dni pa bo začel
delati vrtec v Nazarju. V na-
črtu imajo tudi vzgojno-var-
stvene oddelke v Rečici. Te-
ga bodo odprli že letos sep-
tembra v Ljubnem, Lučah in
Gornjem gradu. Ker je tu
predšolsko varstvo v okviru
TIS-a, so oddelki, ki so že
odprti, kar pri šolah, prav
tako pa bodo tudi tisti, ki jih
šele nameravajo ustanoviti.
V zadnjem času že potekajo
pogovori o podpisu družbene-
ga dogovora o otroškem var-
stvu in ustanovitvi temeljne
skupnosti.
Vprašanje je, zakaj so v
mozirski občini pristopili k
reševanju otroškega varstva
tako pozno"? Ali je bilo za to
premalo *^osluha ali pa ni
potreb? Predsednik TIS-a
Maks Vester je dejal, da var-
stvo pri njih sploh ni pereč
problem. Veliko je družin, ki
živijo skupaj s svojimi starši
in tako varstvo otrok zaupa-
jo njim. Tudi za podaljšano
bivanje šolskih otrok ni za-
nimanja, saj je od osemsto-
tih šolarjev, ki obiskujejo
centralno šolo v Mozirju in
njene podružnične šole, samo
40 takih, ki bi jih starši bili
pripravljeni zaupati tej obliki
varstva. Primanjkuje pa tudi
sredstev, kar dokazuje že to,
da so starši do lanskega leta
sami plačevali 50 din za stro-
ške male šole.
Vendar pa so v tej občini
le pravočasno pričeli z orga-
niziranjem predšolskega var-
stva. V »Elkroju« je zaposle-
nih veliko mladih deklet, ki
so bodoče matere, tako dase
bodo potrebe po vrtcih prav
gotovo iz leta v leto večale.
Zanimiva posebnost je to, da
je varstvo tu pravzaprav dru-
žbena pobuda, šolniki prepri-
čujejo starše, da ni pomemb-
no samo to, da je otrok var-
no spravljen, temveč je pred-
vsem važna vzgoja v pred-
šolski dobi.
Varstvo v mozirski občini
torej ne izhaja iz potreb, da
pa tu vendar strežejo potre-
bam, je dokaz svojstveni na-
čin reševanja težav oddalje-
nih šolarjev v zimskem času.
svoje avtobuse, ki prevažajo
Centralne šole v občini imaje
svoje avtobuse, ki prevažajo
kar 781 otrok. Preko sto ot-
rokom, ki morajo pozimi
prepešačiti več kot štiri kolo-
metre, so preskrbeli v kra-
jih, kjer so šole, od novem-
bra do marca skrbnike. To so
družine, ki za skromnih 200
din, katere daje TIS, sprej-
mejo šolarje za te zimske me-
sece v vso oskrbo. To je res
izreden primer solidarnosti in
razumevanja ljudi za prob-
lem, ki je očiten.
Torej, če so v mozirski ob-
čim glede varstva predšolskih
otrok nekoliko zadaj, bodo še
vedno lahko s pridom kori-
stili izkušnje krajev, kjer so
na tem področju prispeli
dlje. Ker pa imajo verjetno
tudi v drugih občinah težave
z oddaljenimi otroki v zim-
skem času, jim lahko rešitev
tega problema v mozirski ob-
čini služi za vzor.
D. POS
Celje
Celjski komunisti so po pd-
smu predsednika Tita in 29.
seji CK ZKS sprejeli čez sto
sklepK)v. Kako poteka njiihovo
uresiiičevanje? Kaj je bilo
storjenega v zadnjih štirih,
petüi mesecih? Kje je v tem
trenutku celjska ZK? To so
bila osrednja vprašanja, ki so
bila v središču pozornosti
zadnje seje občinske konfe-
rence ZKS v Celju.
Morda je prav, da že v
uvodu omenimo kot posebno
zanimivost pristop k pripravi
konference. Vsi člani konfe-
rence so prejeli zajeten sve-
ženj točno opredeljenih skle-
FKïv z vsebinsko ozsnako, ali
so že uresničeni ali- ne in kaj
je potrebno še storiti. V do-
sedanji politični praksi je do-
življalo preverjanje uresniče-
vanja sprejetih sklepov na-
vadno nejasno usodo. Prav
zaradi te premajhne odgovor,
nosti in neizostrenega odno-
sa do naloženih nalog je bi-
lo popisanega papirja mnogo
več kot pa dejanske aktivno-
sti. In zato tudi več godrnja-
nja, češ da so besede eno,
dejanj pa da je premalo. Ne-
doslednost v izvajanju spreje-
tih nalog in stališč se je od-
razila tudi v slabši učinkovi-
tosti političnih organizacij in
samoupravnih organov, poleg
tega pa je vzbujalo nezaupa-
nje v resnost spoprijemanja
z aktualnimi družbenimi pro-
blemi.
Celjska konfererica je po-
kazala, da so take evidence
razbiranja nujne.
V	uvodni besedi je Stane
Seničar na seji konference
pKwedal, da se je celjska ZK
že pred pismom odločno six)-
padla z nesamoupravnimi po-
javi in da tudi sedanja us-
merjenost h konkretnim pro-
blemom ob večji aktivnosti
precejšnjega dela članstva da-
je možnosti za ugodno oceno
opravljenega dela. Nekoliko
preveč čakanja in prepočas-
nega uresničevanja stališč pi-
sma in 29. seje CK ZKS je
na področju družbenih dejav-
nosti. V organiziranju in de-
lu ZK v celjski občini pa so
najslabše razmere v krajev-
nih skupnostih. Sekretar ko-
miteja je tudd poudaril, da
vlada v občini čvrsta enot-
nost in da je v vseh politič-
nih sredinah usvojeno spoz-
nanje, kako nujno je spodbu-
diti še večjo družbeno in sa-
moupravno dejavnost članst-
va v bazi.
V	razpravi na konferenci je
Jože Volfand govoril o idej-
nopolitičnem usposabljanju
in o idejni rasti ZK, Tone
Zimšek o uresničevanju ustav-
nih sprememb, Ivan An-
dre jaš o integracijskih proce-
sih, Polde Slapnik o nekaterih
vsebinskih vprašanjih organi-
ziranosti ZK v celjski občini,
Cveto Pelko o aktivnosti bor-
cev, Mitja Pipan o delu ZK
v občinski upravi in Janez
Poglajen o delu uprave javne
varnosti po pismu in 29. seji
CK ZKS. Dušan Burnik je
predvsem opredelü program-
ske naloge občinske skupšči-
ne, Ivan Kramer je podal pre-
gled dejavnosti sindikatov,
Janko Ževart p« je spregovo-
ril o sedanjih nalogah SZDL.
Razpravljali so še Milan Bra-
tec o problemih mladine. Vi-
da Kosi o stanovanjskih kre-
ditih, Srečko Pratnemer o de-
lu ZK v krajevnih skupno-
stih, Drago Želj o delu ZK v
TMC in Ivan Pani z železnice.
Na koncu razprave je Sta-
ne Seničar poudaril, da bodo
uresničevanje dopolniU, do-
sledno izvajanje stabilizacij-
skih ukrepov, kadrovska poli-
tika, zmanjševanje socialmh
razlik in idejna rast ZK te-
meljna področja dejavnosti
ZK v Celju. ZK pa bo tudi
redno pristopila k pregledu
in oceni opravljenega dela.
Konferenca je potrdila do-
sedanjo usmeritev dela ZK in
sklenila, da bosta februar in
marec v vseh partijskih sre-
dinah namenjena odločnemu
in doslednemu uresničevanju
vseh sprejetih, a še nerealizi-
ranih sklepov. Odločili so se,
da bodo za načrtno sprem-
ljanje in izvajanje stališč
ustanovili posebne kontrolne
skupine. Morda je ustanovi-
tev kontrolnih skupin prilož-
nost, da bi člani konference
pokazali več aktivnosti in
konkretnega partijskega dela.
Kajti v razpravi je bila ude-
ležba članov konference pre-
skromna.
Na seji so tudi izvolili ko-
misijo za samoupravljanje, ki
jo vodi Ivan Grabrijan iz Ce-
stnega podjetja.	-nd
TOVARrŠ ZDENKO PAVLINA, PRED-
SEDNIK OBČINSKEGA SODICA CELJE
Dovolite, da se tokrat
z javnim vprašanjem ob-
račam na vas. Povod zanj
so dala nekatera pasma
pa tudi ustna vprašanja
nših bravcev. Toda, naj-
prej primer:
Bilo je v neki celjski
samopostrežni trgovini. , V
njej je bik) precej kup-
cev. Pa je delavka v tr-
govini (morda je bila po-
Blovodikinja) stopila k ne-
kemu kupcu in ga tako,
da so drugi siišali in opa-
zili, F>avabila v pisarno na
razgovor in pregled. Po-
sredno ga je obdolžila
kraje.
»Preiskava« je v^tovila
— kakšna je bila, ne vem
—, da možakar ni ukradel
ničesar. Toda o njenem
rezultatu ljudje, ki so
maloprej videli, kako je
delavka povabila v pisar-
no človeka, niso bili sez-
nanjeni.
In zdaj dovolite, da vas
vprašam: ali sd delavec v
trgovini lahko privošči tak
korak in pozove kupca na
poseben pregled in p>odob-
no? Ali je osimiljenec dol-
žan slediti takšnemu po-
zivu? Kako ravnati v pri-
meru, ko osimoljenec ni
ukradel ničesar aU v dru-
gem — tudi teh najibrž
ne manjka — ko pa je
pK>vabljeni v resnici kaj
vtaknil v žep?
2e v naprej hvala za
odgovor!
MILAN BOŽIČ,
Celje
Jutri, v petek, 9. t. m. bo
49. skupna seja članov obeh
zborov celjske občinske skup-
ščine. Predlog dnevnega re-
da obeta živahno delo, saj bo
tokrat prvič na zasedanju ob-
činske skupščine stekla raz-
prava o oblikovanju dohod-
kov občinskega proračima pa
tudi o vseh ukrepih na po-
dročju proračunske potroš-
nje. Na predlog sveta za
družbera plan in finance bo-
do odločali še o izgradnji de-
la regionalne ceste »magistra-
le-vzhod«.
Odborniki se bodo seznani-
li z uveljavljanjem ustavnih
dopolnil v delovnih organiza-
cijah, na predlog sveta za ur-
bnizem, gradbene, komunal-
ne in stanovanjske zadeve pa
bodo odločali o vrsti odlokov
s področja stanovanjskega
gospodarstva. Tako tudi o
programu graditve stanovanj
v občini do 1976. leta. Isti
svet p>a bo predložil v obra^r-
navo še družbeni dogovor za
dokončanje del na celjskem
vodnem vozlišču.
Vtem ko je družbeni sek-
tor gostinstva že pred do-
brim mesecem sprejel dogo-
vor o prepovedi točenja al-
kolnih pijač v zgodnjih ju-
tranjih urah, bo skupščina
odlok v enakem smislu spre-
jela za privatni sektor.
Na seji pa bo poročal tudi
pripravljalni odbor za usta-
novitev telesnokultume skup-
nosti.
Šentjur
Pred dnevi je bil na seji
občinske konference SZDL v
Šentjurju pri Celju izvoljen
za novega predsednika SZ
Stanko Lesnika.
Stanko. Lesnika se je rodil
pred 28 leti v Loki pri žu-
smu v kmečki družini. Osnov-
no šolo je končal v Pilštajnu.
Leta 1963 je končal srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru in
se takoj zaposlil pri kmetij-
skem kombinatu v Šentjurju
na obratu v Ponikvi. Vpisal
se je kot izredni študent na
Višjo agronomsko šolo v Ma-
riboru in jo tudi končal. Po
odslužitvi vojaškega roka se
je zaposlil v isti delovni or-
ganiaaciji kot referent za sad-
jarsko proizvodnjo.
V vrste komimistov je bil
sprejet leta 1964, bil pa je
tudi član predsedstva občin-
ske konference ZM. V letu
1971 je sprejel dolžnost
upravnika delovne enote ko-
operacije v kmetijskem kom-
binatu v Šentjurju, kjer so
ga izvolili tudi Za sekretarja
osnovne orgarusacije ZK. Po-
leg tega je bil aktiven član
predsedstva občinskega sindi-
kalnega sveta.
Zaradi aktivnega družbeno
političnega delovanja in uspe.
hov v delovni organizaciji so
ga predlagali za predsednika
občinske konference SZDL.
Dosedanji predsednik Franc
Ogrizek je bil pred kratkim
izvoljen za sekretarja občin-
ske konference ZK, njegovo
mesto pri SZ p>a je po izvo-
litvi prevzel Stanko Lesnika.
Prav gotovo bo novi pred-
sednik SZ v Šentjurju glede
na svoje sposobnosti in ak-
tivnost uspešno opravljal svo-
jo novo fimkcijo. Veliko uspe-
hov!
Ob rob proračunov
'V
z željo, da bi tudi mi pri-
spevali svoj delež k javnim
razpravam o letošnjih občin-
skih proračimih, bomo v na-
slednjih tednih tudi v našem
časniku redno pisali o tej
problematiki. Sproti bomo
2ibirali podatke, jih medse-
bojno primerjali, ocenjevali
ter zavzemali do njih stali-
šča.
Izvršni odbor Občinsike
konference SZDL v Celju je
že razpravljal o predlogu le-
tošnjega celjskega proračtma
ter pri tem ugotovil, da je se-
stavljen po načelih, ki jih na-
rekuje stabilizacija gospodar-
stva, ter v skladu z varčnost-
jo in nacionalizacijo. Sociali-
stična zveza bo sproti
Ijala javno razpravo ter ob
zaključku le-te svoje pripom-
be posredovala občinski skup-
ščini.
Zanimalo nas je, v kakšnem
položaju bo v novih prorar
čunih področje vzgoje in
izobraževanja. Podpredšed-
sednik skupščine v Celju JO-
ŽE MAROLT je povedal, da
so pri tem upoštevali določi-
la resolucije o vzgoji in izo-
braževanju ter razprave, ki
so bile pri centralnem komi-
teju v republiški skupščini.
Kljub temu, da se bo celjski
proračun povečal le za 6 %,
bo področje vzgoje in izobra-
ževanja 4pbilo 20 % več sred-
stev kot v lanskem letu. Ta-
ko situacijo jim na eni stra-
ni omogoča drugačna prepo-
razdelitev sredstev iz promet-
nega davka in neikateri drugi
viri dohodkov, po drugi stra-
ni pa povečana sredstva terja
tudi sama razširitev dejavno-
sti. V Celju se torej kljub
zaostrenim pogojem šolstvu
obetajo precejšnja sredstva.
V Laškem in Šentjurju so
pri oblikovanju sredstev za
vzgojo in izobraževanje veza-
ni na dotacijo republike, zato
v tem trenutku še ne vedo,
kako bo s tem. Upajo, da bo
zadeva v redu urejena. Tudi
v Žalcu je razprava še v teku
in konkretnih podatkov še
nismo mogli dobiti. Več to-
rej prihodnji teden, ko bo
marsikaj že bolj jasiw BJS.
Kmetijstvo in mladi
Aktiv mladih kmetijskih
proizvajalcev v Žalcu bo tu-
di letos pripravil tekmovanje
»Kaj veš o kmetijstvu«. Le-
tos bo ^tekmovanje zajelo tu-
di druge ekipe mladih za-
družnikov iz več krajev Slo-
venije. Nastopilo bo devet
ekip iz Slovenj Gradca, Prek-
murja, Ptuja, Slovenske Bist-
rice, škofje Loke, Črnomlja,
Idrije in Žalca. Na tekmova-
nje p>a so povabili tudi pred-
stavnike slovenske kmetijske
šole iz Podravelj na Koroš-
kem. Pomerili se bodo v zna-
nju iz živinoreje, predelova-
nju krme in strojništva ter
v poznavanju bistvenih dolo-
čil zakona • združevanju
kmetov.
Tekmovanje bo v dvorani
Kmetijskega kombinata Hme-
zad v Žalcu 17. februarja. To
pa seveda ne bo samo tekmo-
vanje, ampak tudi srečanje
slovenske kmečke mladine iz
vseh koncev Slovenije. Orga-
nizatorji bodo za najboljše
ekipe pripravili tudi lepe na-
grade.
T. TAVČAR
4. «tran » NOVI TEDNIK
G08I4X>ARSTV0
8. februar 1973 — Št. 5
Izplačila plač po zamrznitvi
Ni še dolgo tega, ko je bilo slišati iz samega vodstva Zveze komunistov
Jugoslavije, da so mnoge delovne skupnosti izplačevale dodatne osebne
dohodke po zamrznitvi, oziroma takoj po tem, ko je bilo že znano, da bo
do nje prišlo. Še več, Stane Dolano, sekretar izvršnega biroja CK ZKJ je
v svojem govoru ljubljanskemu političnemu aktivu dejal, da je nujno po-
trebno, da povsod tam, kjer so taka izplačila bila, zaposleni protizakonito
izplačani denar vrnejo, odgovorne osebe, še zlasti če gre za komuniste,
pa je treba kaznovati.
Kako v zvezi s tem stojimo v naši regiji? Preskrbeli smo si uradne
podatke in bili smo zaprepaščeni. Kajti kršitev je tudi na našem območju
več kot preveč. Oglejmo si celotno stvar nekoliko pobližje.
Takoj, ko se je v javnosti
izvedelo, da bodo osebni do-
hodki nekaterih neproizivod-
nih dejavnosti za določen čas
zamrznili, so tiidi v delovnih
skupsnostih našega območja
zelo pohiteli z dodatnimi iz-
plačili, misleč, da si bodo ta-
ko ustvarili višjo osnovo za
oblikovanje osebnih dohod-
kov za čas, ko bodo le-ti za-
mrznjeni. Na celotnem ob-
močju naše regije je v de-
cembru meseoü" opravilo
dvige dodatnih osebnih
dohodkov kar 108 (stoosem)
delovnih skupnosti. Ni kaj
reči. številka je resnično vi-
soka in zavoljo tega zaskrb-
ljujoča.
Zakaj je to zaskrbljujoče?
Iz dveh razlogov: prvič, ker
je tako početje v popolnem
navskrižju s celotnim druž-
benim prizadevanjem za čim-
prejšnjo stabilizacijo našega
gospodarstva. In drugič, ker
kaže na izredno nizko stop-
njo politične zavesti tistih,
ki so taka izplačila dovolili,
zavedajoč se pri tem časa in
trenutka v katerem živimo.
Kaj pomaga sprejemanje
predpisov in zakonov, če v
praksi delamo drugače. Ce
smo tako delali v preteklosti
in danes z napori celotne
družbene skupnosti poskuša-
mo popraviti to, kar smo v
preteklosti storili narobe, рк)-
tem bo proces naše stabiiiza-
cdje sorazmerno dolgotrajen,
če bomo tudi sedaj v teh re-
snih časih »iskali luknje v
predpisih«. S tako prakso je
treba prekiniti in to takoj
ter brez oklevanja, sicer bo-
do vsi napori zaman, saj bo-
do nekateri podirali t», kar
bodo drugi gradili.
ŽALOSTNA
STRUKTURA
Podroben vpogled v listo ti-
stih delovnih skupnosti, ki so
dvigovala osebne dohodke
preko rednih izplačil, kaže
dokaj žalostno sliko. Med
njimi so tudi taki kolektivi,
za katere bi smatrali, da se
v nobenem primeru ne more-
jo najti med njimi. Med šo-
lami v celjski regiji bi kar
težko našli tako, ki v decem-
bru ni opravila dviga osebnih
dohodkov nad rednimi akon-
tacijami. Tudi vzgojno var-
stvene ustanove so pohitele.
Glasbena šola v Celju pa je
edina izobraževalna instituci-
ja, ki je dvignila kar 100 od-
stotno plačo. Ostali so se v
povprečju »zadovoljili« s po-
lovico. Skupaj so šolniki dvi-
gnili preko 150 milijonov sta-
rih dinarjev neto osebnih
dohodkov. Ni malo, kaj? In
če k temu dodamo še doda-
tne dajatve, dobimo kar če-
dno vsoto. Sicer pa so na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja sami razdelili več dodat-
nih osebnüi dohodkov, kot so
jih na vseh ostalih področjih.
Skupno je bilo namreč na
našem območju razdeljenih
nekaj nad 250 milijonov neto
osebnih dohodkov.
Med tistimi, ki so izplačali
celo dodatno plačo pa je tudi
Enota Za gospodarjenje s sta-
novanjskimi hišami na Ljub-
nem ob Savinji. Ce pa že na-
števamo nekatere konkretne
grešnike, potem moramo
omeniti tudi kolektiv Zdra-
vilišča na Dobmi, ki nosi
tudi svojstven rekord. Izipla-
čali so sicer »le« 70odst. pK>v-
prečne plače, toda skupaj je
to naneslo nekaj manj kot 16
starih milijonov (neto seve-
da). Tolikšnega dviga ni
opravil noben kolektiv.
Poleg nekaterih delovnih
skupnostih s področja trgo-
vine pa so Se na listi znašla
tudi nekatera sodišča, pravo-
branilstvo ter javno tožilstvo.
Ce k njim prištejemo še
uprave nekaterih skupščin in
nazadnje dodamo še nekate-
ra vodstva družbeno politič-
nih organizacij v posameznih
občinah, potem bo počasi sli-
ka kar kompletna ...
IN KAJ SEDAJ?
Ni kaj reči! Med stoosmi-
mi delovnimi skupnostmi na-
šega območja, so le v enem
kolekti\4i ugotovili, da so ga
»polomili« in so vsem zapo-
slenim polovico že izplačane
plače, pri naslednjem obraču-
nu odtrgali. Kolektiv Komu-
nalnega zavoda za socialno
zavarovanje v C^lju je tako
edinei med vsemi, ki je svo-
jo napako že popravil in ka-
terega člani so neupravičeno
izplačane osebne dohodke že
vrnili.
Kaj pa drugi? Besede Sta-
neta Dolanca so jasne: denar
je treba vrniti, odgovorne ko-
muniste pa poklicati na od-
govornost. Bomo tudi tokrat
ostali le pri tem, da bomo
nekaj ugotavljali, ne bomo pa
pri tem pK)dvzemali nikakr-
šnih ukrepHjv. Cas v katerem
živimo, še zlasti pa naloge,
ki jih pred vse odgovorne de-
javnike postavlja pismo tova-
riša Tita Ln Izvršnega biroja.
Tokrat dejansko ni kaj odla-
šati, izluščiti je treba dej-
stva ter opraviti to, kar
opravljeno mora biti.
Za zaključek le še eno mi-
sel. Ce je že večina delovnih
kolektivov dvigovala denar v
decembru, takoj po tistem,
ko je bila javnost obvešče-
na, o predvideni zamrznitvi,
potem je tem težje razumeti
to, da je sedem delovnih
skupnosti dvigalo dodatne
osebne dohodke, po tistem,
ko je bil zakon že sprejet,
ni pa še izšel Uradni list, v
katerem je bil zakon objav-
ljen ...
Bodi že tako ali drugače,
situacija je pač taka, da nam
ni prav nič potrebno kazati
na družbeno škodljive pojave
drugam, saj nam jih tudi
pred domačim pragom ne
manjka!
B. S.
Pogovor s Karlom Marincem
Ne bi mogli trditi, da ko-
munisti v Tekstilni tovarni v
Preboldu tudi v minulih le-
tih niso bili aktivni. Nasprot-
no. Njihova osnovna organi-
zacija sodi v žalski občini
med tiste, ki je vedno vedeûa,
kje ji je mesto in kakšne so
naloge, ki jih mora opraviti.
Seveda i>a se je aktivnost or-
ganizacije po pismu predised-
nika Tita še povečala. Komu-
nisti so še z večjo delovno
vnemo posegli v delo in živ-
ljenje kolektiva ter se pwsta-
Tili v prve vrste tistih, ki si
prizadevajo za kar največji
napredek podjetja. Sekretar
organizacije v tem podjetju
je KAREL MARING.
N. TEDNIK: Katere naloge
ste si komunisti v vašem pod-
jetju zadali neposredno po
pismu?
K. MARING: Ob pismu
smo sprejeli konkreten akcij-
ski program, ki je hkrati tu-
di sestavni del akcijskega
programa podjetja, ki so ga
sprejeli samoupravni organi,
v njem smo si začrtali šte-
vilne naloge, v prvo vrato p>a
smo seveda postavili aktual-
ie naloge v zwetai z gospodar-
jenjem. Naša pozornost je
usmerjena tudi k uresničeva-
nju ustanmih dopolnil in vista-
navljanju TOZD. Predlog no-
ve organáacije smo izdelali
v treh variantah in sleherni
delavec je bil v podrobnosti
seznanjem z njimi, v akcij-
skem programu smo oprede-
lidi budi naloge v zvezi z mla-
dinsko organizacijo, katere
delo je v preteklosti pešalo
predvsem zaradi kadrovskih
problemov v vodstvu. Nada-
lje vsebuje naš program
problematiko naidaljnje stano-
vanjske izgradnje, probleme
prelirane delavcev in seveda
nenazadnje, tudi problemati-
ko samoupravljanja.
N. TEDNIK Sprejeti pro-
gram ni dovolj. Kako ga
uresničujete?
K. MARING: Razumljivo,
besede niso dovolj. Naj se
omejim le na eno nalogo. V
zvezi s poživitvijo dela mla-
dih smo imenovali tričlansko
mentorsko skupino, ki je za-
dolžena, da p>omaga mladim
utrditi njihovo organizacijo,
v teh dneh bo konferenca,
kajti delo je steklo takoj. Po-
dobno pa je tudi na ostalih
pKKiročjih. Z odlašanjem se
nič ne doseže, življenje v de-
lovni organizaciji terja stalne
akcije, hitro ter učinkovito
delo. To je naše izhodišče.
N. TEDNIK: Kakšne so
ocene komunistov glede dose-
žene stopnje samoupravnih
odnosov v vašem podjetju?
K. MARING: Izdelali smo
posebno analizo ter pripravi-
li oceno samoupravljanja.
Ugotovili smo, da je naše sa-
moupravljanje čisto v redu,
da pri tem ni posebnih prob-
lemov, zato Si v sedanjem
trenutku prizadevamo, da od-
ločanje v podjetju prenese-
mo čim nižje, čim bližje ne-
posrednemu proizvajalcu. Pri
tem seveda mislim na deli-
tev dohodka. Prizadevamo si,
da bodo naši sveti enot v bo-
doče imeli še več neposrednih
kompetenc, kar vse bo po
svoje še prispevalo k hitrej-
šemu napredku podjetja.
N. TEDNIK: In kadrovska
politika, kako je s to?
K. MARING: Kar se orga-
nizacije ZK tiče, moram po-
vedati, da smo v mesecu ja-
nuarju sprejeli v naše vrste
šest novih članov, nekaj pa
jih bomo sprejeli tudi v pri-
hodnjem obdobju. Po drugi
strani bomo v kratkem pri-
čeli v podjetju z oddelkom
politične šole, kjer smo si
pr^devali, da kadrujemo va-
njo predvsem take ljudi, ki
so največ v kontaktih z de-
lavci iz neposredne proizvod-
nje.
N. TEDNIK: In katere so
trenutno najvažnejše naloge
pred vašo organizacijo?
K. MARING: Težko bi bilo
iz obsežnega prc^rama izdvo-
jiti naloge, ki so treutno naj-
važnejše. Za nas so važne
i se, zato smo jih postavili v
program. Pomembno pa je se-
veda vse, kar je v zvezi z
boljšim gospodarjenjem v
podjetju, zato bomo naloge
s tega področja preverjali
vsake tri lesece. Trenutno je
važna tudi akcija z zvezi z
mladino, pa politična šola.
Seveda bomo še naprej
spremljali razvoj samouprav-
ljanja. Skratka, veliko dela
je še pred nami in pridno se
ga nameravamo lotiti.
Razgovor pripravil:
Bi}RNI STRMČNIK
Polzela
v	v
Uspehi, ki jih pri svojem
delu dosegajo člani kolektiva
Tovarne nc^avic na Polzeli
širši javnosti niso neznani.
Kolektiv je na osnovi svoje-
ga razvojnega načrta praktič-
no z minulim letom zaklju-
čil pomembnejši del investi-
cijske dejavnosti, saj v nove
objekte v bližnji bodočnosti
ne nameravajo vlagati znat-
nejših sredstev. S tem pa ni
rečeno, da se je razmišljanje
o bodočem razvoju končalo.
Nasprotno! Ob zaključenih
investicijah, ob pomembni
stopnji v a-vtomatizaoiji nji-
hove proizvodije, v kolektivu
že intenzivno načrtujejo pot
svojca bodočega razvoja.
Dejstvo, da ravno v obdob-
ju, ko podjetje izredno trdno
stoji, ko se je močno zasi-
dralo na domačem tržišču in
ko posega tudi že v izvoz, in-
tenzivno razmišljajo o bodo-
čem tržišču in ko posega tudi
že v izvoz, intenzivno razmiš-
ljajo o bodočem razvoju, je
izrednega pomena. Situacija
v tovrstni tekstilni industriji
v Jugoslaviji jih sili v to, da
stalno razmišljajo na eni stra-
ni o proizvodnih novitetah,
na drugi strani pa tudi o
globalnem razvoju. Spričo
dosežene proizTvodnje noga-
vic v Jugoslaviji (tudi ostali
proizvajalci so močno napre-
dovali) se že kaže, da bo
prej ali slej nastopila hiper-
produkcija, • da bo torej na
voljo več proizvodov, kot pa
jih je tržišče sposobno spre-
jeti. Kdo bo v takih pogojih
še uspešen in koga bo pobra-
lo, če rečemo tako grobo?
Ostal in uspeval bo tisti, ki
bo v tem času, ki ga še ima
na razpolago moderniziral in
predvsem avtomatiziral svojo
proizrvodnjo do tiste stopnje,
ko bo tako pomembno znižal
lastno proizvodno ceno, da
bo lahko na tržišču nastopal
s konkurenčnimi cenami.
Kdor se temu ne bo prilago-
dil, ga bodo tržni mehanizmi
avtomatično izločili in sle-
herna intervencija v takem
ali drugačnem smislu bo od-
več. Tržišče kompromisov ne
priznava, priznava le določe-
no ceno in po stroških ne
vprašuje.
To dejstvo pa je tisto, ki
vodi strokovnjake v polzelski
lastovki, ko načrtujejo svoj
jutrišnji dan. Nadaljna avto-
matizacija proizvodnje je pri-
oritetna naloga, pri čemer v
prvem treutku niti ne gre za
višino potrebnih vlaganj tem-
več za to, da se zagotovi pra-
vilno časovno zaporedje ter
pravilna usmeritev razpolož-
ljivih sredstev v tiste napra-
ve, ki bodo trenutno najpo-
trebnejše. To pa je prav go-
tovo obsežna, zahtevna in
strokovno odgovorna naloga,
ki se je lotevajo v službi raz-
voja, ki jo v polzelskem ko-
lektivu vodi Franc Rovšnik.
Še več! Izvozu bodo v bo-
doče posvečali še več skrbi,
saj tisto, kar bo le ttóko naš-
lo pot na domače tržišče,
lahko pravočasno usmerijo v
izvoz. Zelo interesantna v tej
smeri postaja Rusija, kjer
obstoje celo možnosti dolo-
čenih kreditnih aranžmajev,
kajti v vsakem primeru bo
šlo v tem primeru za izvoz
velikega obsega. Skratka, raz-
vojno službo čakajo še mno-
gi napori ter številne naloge,
ki jih ne kaže odlašati, kajti
sedanja razmišljanja v tej
smeri so razmišljanja ob pra-
*vem času, ko se je podjetje
že uspelo trdno usidrati, ko
se nizajo uspehi in ko bo
treba jasno začrtati tudi po-
ta razvoja v bodoče. Samo po
sebi pa je umevno, da raz-
vojna služba razmišlja tudi
o določeni preusmeritvi pro-
izvodnje. Kaj pa bo pri tem
odločilno, bo pokazal" boSočd
razvoj.
IK
St. 5 — 8. februar 1973
BESEDA BRALCEV
NOVI TEDNIK — 5. stran
ODGOVOR
NI V REDU
Odgovor direKtorja DU
Lojzeta Selana nxe ne za-
dovoljuje Rad Di. da bi
mi sporočil. Katero od na-
vedenih predavanj ni
ustrezalo dnižbenemu izo-
braževanju m socialističiii
vzgoji naših občanov Ta-
ko oceno lahko da po mo-
jem osebnem prepričanju
le človek, fei ni prisostvo-
val nitj enemu predava-
nju, odnosnu в si Je raz-
lago predavateljev pred-
stavljal po svoje
Vsa zdravstvena preda-
vanja so bila na dostojni
višim, raziunljiva vsem,
pa najsi )e bil govor o
spolnih boleznih, raku ali
sladkorm bolezm Tako
predavanje ne more oce-
niti kot slabo in ne vem
še kako
Potopisna predavanja —
tako povprečno oceno lah-
ko le da tisti, ki jih ni
poslušal — so bila kvali-
tetna, saj,/smo le tako lah-
ko si>oznali nuje dežele,
njihov gospodarski m
družbeno politični sistem
Izgovor da je Izobraže-
valna skupnost odločila ta.
ko. me čudi posebno če
se spomnimo na lansko
polemiko v Delu m zato
bi želel, da postavimo
vprašanje IS kako je lah
ko na cako skrrvnosten
način odklonila financirati
predavanja m razgovore
Morda bo ta le našla kak-
šen bolj utemeljen vzrok?
Cene predavanj se mi
ne zdijo visoke, kajti
vem, da sem lam ob ne-
ki priložnosti vprašal or-
ganizatorja Koliko DU
plačuje predavatelje Pre-
pričan pa sem tudi, da bi
marsikdo od nas rad pri-
speval dmar ah dva, da
bi se lahko izobraževal na
ta način, saj smo v teh
predavanjih marsikaj lah-
ko shšali. kar nam je v
življenju koristilo
STANKO LESKOVŠEK
PREVEČ
DRVARNIC
Moj sosea una tn dr-
varnice. Eno je postavil
tik ob mojem stanovanju.
Drvarmca nu zakriva sta-
novanje, tako da mi sonce
ne pride do oken V dež
Ju in snegu je zid mo-
ker, tako da bo razpadel
Tudi v stanovanje priha-
ja vlaga.
Prosim stanovanjsko p>o-
djetje, da zahteva odstra-
nitev drvarnice
JULIAN MERNIK,
Roška 7. Celje
PROBLEMI
HIŠNEGA SVETA
Dolgo sem odlašala, ali
sedaj vam moram tudi jaz
objasniti naše r,ežave na
Tomšičevem trgu 8 v Ce-
lju, saj nas tarejo že več
let. Bermju Strmčniku,
predsedniku HS >b Lož-
nici 5 gre vsa pohvala, da
skrbi Za nekaj kosov ope
ke Ce se Kdaj napotite
v mesto Celle stopite še
nekai korakov po Tom-
šičevem trgu do šte-
vilke 8 v notrajost
niše Tam coste videli,
kakšne predsednike ima
mo. Baikom fasada — to
je že skoraj vse odpadlo.
Stranke so v nevarnosti,
da se streha ne podere.
Vsaki stranki teče v sta-
novanje. Na več mestih
drži streho še samo prhel
lesen žebelj Da ne govo-
rim o hišnici Take svinja-
rije, kakor Je tukaj, v
naši hiši. nikjer ш
BRALKA
NOVEGA TEDNIKA
ODGOVOR: Nismo vse-
ga objavm, ker se nite
podpisali
NELEPO
RAVNANJE
Z BOLNICO
Prećitajte to pismo, ki
je zeio žalostno, saj opi-
suje težko smrt moje 76-
letne sestre. Lani avgusta
Je sestra hudo zboleia m
sem večkrat klical zalrav-
niKa, pa ga ш bilo. Ko je
vendarle prišei, je rekel,
naj odpeljemo sestro v
celjsko oomišmoo m tako
se je tudi zgodilo. Rešilni
avto z enim ležiščem jo
je Odpeljal 14. avgusta, to-
da moja sestra je morala
sedeu, ker je na ležišču
ležai nekdo drug V bol-
nišnici so sestro postavih
na nodniK, Kjer je čaKaia
na pomoč Prihodnji dan
je sestra popoldne umrla.
Misiim, da bi morali z
DouiiKom lepše ravnati,
saj je biio še več. drugih
napak v odnosu strežnega
oseoja m drugih do nje.
IVAN ROVSNIK,
Podvrh ¿4. Braslovče
»JOK
v SPübUJENIH
PLENICAH«
2e je DUO пекај besed
napisanih o tem joku v
izposojenih plenicah. Ne-
kdo najde sožalje za oba.
poseono se za otroke, diu
ge najdejo samo grajo za
ooa PuiaÄOva. čeprav se
jim smilijo malčki, če so
recs iacni Ш oa mrz»em.
Ni lepo, da prerruevamo
tuje stvan, pa vendai vsak
raje pometa pred tUjim
pragom Kot pred svojim
VsaK ima параке — nek-
do manjše, drugi večje
Poiakova se spommjam
še od takrat. Kot sta priš-
la v Gotovije Ne vem, ah
sta isKaia stanovanje ali
ne Verjetno pa ga msta,
saj stanovanje ne bi mog-
la plačevati, кег sta ona
oba nezaposlena Nastam-
la sta se pn starejši zeni-
ci v Gotovljah, a ne v sta
no vanje, ampak na ske-
denj Takrat sta oiia ooa
še orez otrok in lahKo bi
nasia zaposlitev m sa pri
pravila topei domek za
otroke, če sta 51 Jih tako
žeieia
Se preden pa sta bila
Poiakova v časopisu, je
PoiaK iskai siužbo w Žal-
cu, a službe ш dobil
LERl
ZA ROJSTNI DAN
MAMI ŠOPEK
K temu pisanju so me
napotile vrstice v eni iz-
med vaših prejšnjih šte-
vilk. kjer ste med dru-
gim tudi pisali, da lahko
bralci pošiljajo svoje pri-
spevke In ker že dolgo
časa nosim v sebi precej
vprašanj oziroma mojih
mišljenj, vam bom tok-
rat le napisala kaj se po-
raja v moji glavi
Te dni bom postala pol-
noletna, praznovala bom
SVOJ 18 rojstni dan.
»Lepo,« boste rekli, am-
pak jaz se ob tem dogod-
ku sprašujem še kaj dru-
gega Vem, da bom kot
vedno in kot vsi dobila
darila, a meni ni do njih.
Zdi se mi namreč, da Jih
nisem zaslužila Jaz, pač pa
mama, ki mi je podarila
življenje. Ne mislite si ob
teh besedah, da sem do-
mišljavo dekle ali karkoh
že.
Dragai bralci m bralke!
Ali ste ob takšnih dogod-
kih že kdaj pomislih na
tiste. Ki so ob določenem
času trî>ell za nas, a mi se
sedaj le veselimo m časti-
mo sebe. na vse ostalo pa
pozabljamo Res je. da
imajo žene svoj praznik,
vendar ah ne bi bilo le
po, ko bi ob takšnih dneh
{xxiarili mamicam vsaj
droben šop>ek cvetja, ki
naj bi bil dokaz, da mi-
slimo tudi na takšne stva-
ri. Zda se mi torej, da je
rojstm dan »mamin veliki
dan«, ne pa samo naš.
Toliko za danes m žeHm
si, da bralci povedo, svo-
ja mnenja, da bom videla,
kaj o tem menijo ostah.
MIŠA
ODGOVoH: Draga Miša,
če si že praznovala — že-
lim ti mnogo radosti v
življenju, ln vellKo delaî
Tvoja misel o tem, kaj
naj nam pomeni rojstni
dan, je Pa zelo zanimiva.
Upam, da se bodo bralci
oglasili.
POŠLJITE RAČUN
23. 12. 1972 sem posiaia
protestno pesem, ki pa je
niste objavTjj v Novem red-
nifcu Ker pa je Amerika
le izguDua dolgoletno voj-
no z Vietnamom, je pre-
pozno, da t>i še mojo pe-
sem objavili m zato, prav
zato nočem več biti naroč-
nica omenjena lista Za
številke, ste mi Jih v
letu IÖ73 poslali, pa še po-
šljite račun
Enajst, strahotnih let,
zdaj vojne je minilo ш
vendar, se takole je zgodi-
lo, da zmagalo je ljudstvo,
ki je pravično, zato ocena
njim je le — odlično!
Betka Kregar. Celje,
Odgovor: Ce samo zaradi
tega ne boste več naroč-
nik, ker vam nismo obja-
vili ene pesmice, potem tu-
di doslej najbrž niste bili
med našimi zvestimi pri-
jatelji. tVlalce prehitro se
zjezite! Storili pa bomo
tako, kot želite.
KAKŠEN
ŠTEDILNIK?
Bralce NI prosim, da
mi svetujejo. Kakšen ^»e
dilnik naj kupom, da bo
plošča dobro grela m da
bo peiiać dobro рекш Pr-
va šitedilnik sem Kupila
19oa leita ßu je poaooen
sedanjemu iz Gorenja m
jfc Dil zares dober àt:n
krat sem se z njim seula
m je vseeno vzdržai čez
20 let Tudi v zadn:em
stanovanju mi je odiično
grel. Po toliKin selatvan pa
se nu je obtolkei, aatc
sem ga prodaia m Kupala
štedilnik Goran, ki je še
каг nekaj peicei, samo pio
šča, Ш bila mkoli aelo
vroča m v loncih m note-
le zavreti. Imela sen ga
pet let m sem ga daia na
odpad. Kupiia sem ekire
nje, pa tudi nisem oiia
najbolj zadovoljna z njim.
Rada bj Kupila novega, pa
ne vem, KaKsnega. ßi mi
lahko svetovali?
Prizadeta gospodinja
ODGOVOK: Vidite, vaše
pismo sem precej krajšal,
ker ste do neke tovarne
zelo kritični, niste pa se
podpisali Iz sodnih dvo-
ran bomo poskušali, več
pisati, upam pa tudi, da
ste se sedaj že odločili za
nov štedilnik, saj jih ima-
jo v naših trgovinah do-
volj in to različnih vrst.
OBNAŠANJE
MLADINE
V VLAKU
v današnjem času
smo navajem marsiče-
sa. Vendar kar sem do-
živela v vlaku Celje—
Rogatec, je primer, ki
je vreden graje
V mesecu januarju
sem se peljala s tem
vlakom, na katerem se
vozi pretežno mladina.
Skupina deklet v va-
gonu je jedla banane.
Olupke so metale na
tla, kot da je to Kaj
vsakdanj^a. Neko de-
kle z očah Je s pravim
užitkom metalo olupke
banan kar pod klop.
Ni pa pomislila na sna-
žilke, ki za majhen de-
nar čistijo to nesnago.
Malo za tem se Je
isto dekle zlekniio s
čevlji vred na klop.
Neko drugo dekle zra-
ven ji je rekla: »Kaj
bo pa takrat, če bo
prišel sprevodnik m te
bo videl?« »V rit ga
t)om sunila!« je odgo-
vorilo dekle in se za-
smejalo, da so Jo čuh
VSI v vagonu. Ljudem,
Ki so se peljali v ti.
stem vagonu, je bilo
nerodno, a nihče ni ho-
tel mčesar reči.
Kako bi bilo mate-
ram, ki SI mislijo vse
najlei>še o svojih hčer-
kah. če bi zvedele za
to neprunerno vede-
nje. Žalostno je, da se
verjetno tako grdo ob-
našajo hčerke premož-
nih Staršev.
J. L. Sia^JUR
O »SOLATARJIH«
Danes nu je dolgčas ir
Ker nas vedno spodbujate,
naj jemljemo pisaia v ro-
ke, sem vas ubogaia m va-
ša mapa bo zopet zajet-
nejša za en dopis
Ce sem se zadnjič izra-
zila, da je življenje ena
sama borba, naj vam da-
nes povem, da sem daleč
od tega. da bi bila na za-
viuljivem položaju. Pa če
sem še tak optimist, me
včasih le obide maioduš-
je. In kadar me, se pod-
krepim z mishjo, da sem
pravzaprav lahko ponos-
na, da sem Sentjurčanka.
Pa ne zaradi sebe, marveč
zaradi velikih mož, ki so
sloves Šentjurja ponesli
daleč v svet
Rada imam tudi lepo
sončno Vrbno, od koder
imam tako ugodne pro-
metne zveze Hudomušne-
ži pravijo, da smo vrbani
»solatarji« Ta opazka nas
prav mč ne žaU, saj do-
bro vemo. da bi preneka
tera gospodinja odšla s
celjske tržnice brez vita-
mmov. Katere Vrbani ta
ko pridno gojijo. V Vrb-
nem pa ne raste samo so-
lata Tudi živine je precej
Morda se bo čudno sliša
lo, pa Je vendarle res, da
ljudje tod tožijo, da ne
morejo prodati mleka.
Odkup je bil v redu ure
jen samo za ćasa obvezne
oddaje Potem pa leta ne
več v trgovmah pa smo
tolikokrat priče, da mle-
ka zananjka še oi našle
krave stojišča v nilevih, če
bi Jim bila zagotovljena
perspektiva. Kaj, ko bi se
merodajm mak) popraska-
li za ušesi?
Urška Oroš, Vrbno 47
Šentjur
PLANINA VČERAJ
IN DANES
v mim reportaži Nove-
ga tednika štev 50 z dne
14.12. 1972 pod naslovom
»Žalostna obletnica« se po
dolgem času omenja Pla-
nina, ki je v času NOB
toliko pretrpela, da se
moramo spomniti na ti-
ste težke dm.
Starejši prebivalci se še
prav gotovo spomanjajo
nekdaj slovitega naselja
E>od Bohorjem, ki je zelo
slovelo zaradi živinoreje
m turizma, danes pa je to
kraj le še toliko, da se
omenja, kot zibelka upo
ra na Kozjanskem. Vse
drugo je šlo v pozdbo.
Dane obljube so šle v za-
ton, tako da danes starej-
ši ijudje nekdaj življenja
polne Planine pn Sevnici
obujamo spomme na revo-
lucionarna boj.
Mnogo se piše ш govo-
ri o nerazvitem Kozjan-
skem, vemo pa samo to,
da se sredstva za nercizvi-
ta področja uporabljajo m
mvestirajo tam, kjer niti
sledov na o požiganju ш
ropanju ter množičnem
poKolu takrat najbolj za
vednega predela slovenske
zenuje
Res je, da se danes ve-
liko gradi in dela, ali
najmanj se dela tam, kjer
je bil začetek vstaje m
kjer so padle prve žrtve
naše revolucije. Naš dela-
vec še nima sedemurnega
delavnika, ker mu craja
vožnja m deio tudi do 10
ur dnevno. Naši socialno
šibki nič ne vedo o dota-
cijah za manj razvite, da
bi SI lahko brez strahu od-
rezali vsakodnevni kos
kruha. Vedno je še nujen
premisleK, ali si ga sme
odrezati po potrebi Lahko
pa poudarimo, da so ta-
krat ti ijudje, ko so še hi-
bi čvrsti in mladi, dali
zavetje marsikateremu
ranjencu m borcu Kozjan-
skega odreda ter si iz ust
pritrgah, da se je na te-
ritonju Planine preživelo
na tisoče in tisoče borcev
za svobodo. Vse to se sko-
ZÜ desetletja pozablja, kar
je graje vredno Mnogo jih
res ni več med živimi, ne-
kateri pa še živijo in jim
je bolje kot nam.
Vprašajmo se, zakaj gra-
dijo objekte za zaposlova-
nje z nerazvitega področ-
ja po 20 km zunaj Plani-
ne, da je njegovo delovno
mesto ja še bolj odmak-
njeno od stalnega bivanja,
da ga s tem delo bolj od
trga od toplega doma. Ce-
sta Šentjur—-Planina—Sev
nica je res v gradnji, ah
omembe vredno je ¿api-
sata., da cesto gradijo po
polževo. Ce bo šlo tako,
bo cesta morda gotova
čea iO iiet. Nikakor ne
smemo biti lokaipatrioti.
A če primerjamo delo na
drugih odsekih, na pruner
cesto Šentjur—Sele, se je
ta asfaltirala v celoti, pro-
ti Planini, na žalost, pa
niti metra. Danes sega ne-
razvito Kozjansko vse tja
do Dramelj in Ponilkve.
J. S.
POJASNILO
K sestavku »Zakaj zago-
varjati nepravilnosti«, ki
ga je napd^ Bogdan Pod-
platan, bi rada dodala
Sledeče.
Moj sestavek m naspro-
toval mnenjem Bogdana
Podpiatana, prav tako tu-
ne članku novmarja Mi-
lenka Straška Z nJim s^^m
hotela opozoriti potnike
na nepravilnost. V sestav-
ku z naslovom »Neupravi-
čena Kritika« sem naved-
la, da se lahko z^odi, da
se ti ponesreči pri zapira-
nju vrat. In tu je tista
kritična točka, pn Kateri
se začno izrekata žalitve-
Ce začne šofer oziroma
sprevodnik potnika zaliti,
bi se moral le-ta opraviči-
ti, ker m pravilno ravnal
Nato pa bi se moral opra-
vičiti tudi šofer oziroma
sprevodnik, ker je prehi-
tro iza-ekel neupiravicene
besede. Vendar pa se pri
tem zgodi, da sta nervoz-
na oba — potnik in voznik
— in se diTjg drugemu ne
vdata, ker mislita, da ima-
ta oba prav.
Iz vseh sestavkov, ki so
biU napisano na račun šo-
ferjev, sprevodnikov in
potnikov, pa lahko najde-
mo vsd kaj koristnega.
Marta Golež
MOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Ljubezen je najlepša, če človek človeka ljubi s ar-
cem tn telesom, gorje pa je, če ga ljubi samo s telesom
in ¿e to morda samo navidezno.
Bil sem v dobi, ko vsak fant začne misliti o ljubez-
ni. Mislil sem, da je prva ljubezen to, kar ti nihče ne
more vzeti.
Spoznala sva se v klubu, pri katerem sva igrala.
Ljubezen pa se je začela, ko sva šla ob rahlem
domov, s polno topline m željo za .jubeznijo. Stopala
sva po uhcaii, se tv in tam poljubila, s puijaoi pu äoa
hotela dokazati svojo ljubezen Želel sem si, da oi mi
postala dekle m enkrat žena. Meni je bilo osemnajst,
njej pa šestnajst let Ko sem pomislil. Kakšen nnarn
dom, ki je poln žalosti, ker Je oče pijanec, sem jo še
bolj stisnil k sebi m hotel pozabiti na težave. Večkrat
sva se sestajala, st šepetala goreče besede ljubezni, se
poljubljala, a ker je hotela ohraniti svojo deki šicj sta-
nje, m prišlo ao arugcga. t^oiem sem oasei o soiu v
Maribor. Pisal sem ji. ona pa je odpisovala poredko.
Ko sem prišel nazaj v domači kraj, sem uvidel, koliko
mi pomeni to dekle Zato sem jo še bolj ljubil.
Pnšla je med slabo družbo deiciet, s katerimi je za-
čela popivati in kaditi. Ob večerih, ko me ni bilo pri
njej, pa je začela hoditi v moško družbo. Ko sem uvi-
del. kam to vodi, sem jo prosil in moledoval, naj pre-
neha s tem.
Po enern letu takšne ljubezni sem iz njenih ust, zve-
del da me vara že pol leta s poročenim moškim, ki ji je
vzei dekliškost in ;» prikazal čar ljubezni, za katerim
sem jaz tako koprnel
Odšla je od ment, meni pa je ostal v spominu dan,
ko sem jo prvič poljubil, in dan, ko je pokazala svojo
pravo stran Ostala mi je samo bolečina v srcu, ki pa
se ne zaceli, dokler človek ne pozabi za preteklost.
Sedaj pa f'topam sam po ulicah, po katprih %ra se
nekoč sprehajala Sam v sivomaslinasti obleki. Sedaj
sem vojak. Po enem Letu se mi še vedno vrača spomin
na prm poljub in šepet besed:
^Ljubim te, ljubim te zvesto!«	Karly
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV
8. februar 1973 — Št. 5
Bralci pišejo
PIŠEM PESMI
Zelo rad pdšem pesmi,
ziato vas prosim, da mi ti
dve objavite.
Imam okoli trideset pes-
mi. V časopisu jih še ni-
sem objavil, natisnili pa
so mi spis Srnica. V šol-
skem glasilu sem objavil
eno, to je bilo v 7. razre-
du. Zdaj pa se učim za
strugarja.
POGLED
Ko gledam skozi okno,
pogled mi šine na tovarno,
na to veliko železarno.
Daleč tja v nebo
se dvigajo dimniki
in iz njih vali se črni dim,
ki počrni vse nebo.
GORICE
Nad reko dvigajo se griči,
na niih pa raste
žlahtna trta ta, —
to so gorice.
Oktobra grozdje že zori,
škorci in otroci
veselijo vsi se po vrsti.
že iz vinograda otroci
bežijo,
ker starši jih podijo,
škorce pa
preseneti ta klopotec,
ki venomer poje
klip klap, klop.
MOJA VAS
Prožinska vas, lepa in
mila,
si zame najbolj.
Tamkaj me je mati pre-
draga zibala
in tamkaj moj rodni je
dom.
V dolini ob cesti Voglajna
se vije,
njem valovi se v soncu
blešče,
na levem in desnem bregu
so polja
zoreča, na njih pa vse
polno ženic.
Krog tebe, vas moja, so
hribi Venec
zvili od Šentjurja do Stor.
Naa njimi ponosno Resev-
na kraljuje,
mati vseh prelepih vrhov.
Na gričih cerkve ponosno
sede,
krog njih bele vasice so
vse,
za njimi vrhovi in njive
v zelenju dehte
in mogočni gozdovi šume.
Zvečer se pesem veselo
fantje zbrani na vasi pojo,
razlega,
vsa dekleta na oknih slo-
nijo,
kraj njih pa nageljni rdeči
cveto.
Prelepa dolina si mnogim,
a meni najbolj,
vedno ljubila bom tvoje
gore,
gozdove in polja — svoj
dom.
Manja Klanjšek, 6. b
razred
DOBRA ZAMISEL
S KOVINOTEHNO
Zelo dobro ste F>ogrun-
tali sobotno oddajo, v ka-
teri ste Se odločih, da ste
v trgovin? Ideal spraševali
potrošnike, kaj najraje ku-
pujejo in katere plošče so
jim najbolj všeč. Mislim,
da bo oddaja zelo priljub-
ljena,
ŠTEFI PAJS,
Uniše 11, Ponikva
Alma M. Karlin
PARTIZANSKA
LJUDSKA
PESEM
Lepa SI slovenska
'zemlja
v svoji tihi
molčečnosti,
čez tvoje zasanjane
gore.
čez tvoje doline in
nevarne
grape, vzpetine,
so v tjuoezm
razcvetene
in od žalosti
s krvjo prepojene
raztresene rože.
Toda, ko bodo ti čast
že davno minuli,
bodo od otrok otroci
še vedno obstali
in skozi pokrajino, v
meglo zavito,
zagledali partizane
In rože domovinske
ljubezni
bodo še enkrat v srcih
vzcvetele
in v zahvalo mrtvim
junakom
duše živečih na novo
ogrele.
(prevedla Ana Darinka
(Strebcnk)
VSE MORA SPATI
Umira dan, med spečim
žitom se budi večer,
v modrem mraku krili
drobni netopir;
na polju, daleč od luči, v
speči trati
pričeli črički svoj so že
napev igrati . . .
Dišeče trave nežno v ve-
tru so klonile,
naj dih noči zaziblje jih
v svet prepoln sanj,
v ranem jutru, tik pred
zoro bodo se zbudile,
pozdravile v soncu bodo
novi dan
Vse mora spati, tudi tru-
dna reka,
mrak naj jo s prsti sivimi
uspava
in prav nalahno naj na-
prej odteka,
le val se z valom naj ne-
mirno poigrava...
Vse naj počiva, kakor to-
pol truden,
visoko, v vrhu list posled-
nji mu trepeče;
ker v prvem svitu mora
biti topol buden,
to veter ponočnjak mu
zdaj šepeče . . .
To so trenutki polni tihe
sreče,
ko človek ljubi, se smeji
in joče;
ko nežno šepeta, ustvarja
želje koprnele,
ubija bol, nazaj v brid-
kost več noče . . .
Branko Zupane
AU JE ISKAL
IGRAČE
Bil je precej mrzel
zmiski popKJldan, ko sem
šla skozi Vrbje v Griže.
Na koncu vasi Vrbje je
precej veliko smetišče.
Kdo ve, od kod vse vozi-
jo stvari, ki so že davno
odslužile svoj namen.
Med temi smetmi je šaril
Tinček, fant, ki je že
pred leti prestopil šolski
prag. Kaj je iskal? Nje-
gova postava je na po-
gled še otroška, a to še
ne ркмпеш, da je iskal
igrače. Med temi odpad-
limi smetmi je še vedno
našel stvairi, ki so zanj
še dobre. Njegova torba
je bila polna in boječe se
je ozrl na cesto, kot da
bi delal nekaj, česar ne
bi smel. V šoli so nas
učili higiene, na vsakem
koraku jo želimo, po dru-
gi strani pa pustimo, da
še marsikdo išče med
smetmi tisto, kar ne mo-
re kupiti
Kje taki 17-letni fantje
preživljajo nedeljske po-
poldneve? Vidimo jih v
kinu. v kavarnah s ciga-
reto v rokah, z močnimi
pijačami, potikajo se po
mestu, vidimo jih vsepo-
vsod. Tinček pa je nede-
ljo preživel na smetišču.
Starejši ljudje mnogo-
krat obsojajo mladino, če
jo vidijo v lokalih. -Ali
bi obsojali tega mladega
fanta, če bi ga videli
iskati med smetmi stva-
ri, ki so mu potrebne?
Vprašajmo se, ali je
vreden obsojanja? Nisem
ga še videla, da bi se po-
tikal po mestu ali da bi
tratil čas v lokalu, če ni
iz mesta, če je odmak-
njen do glavne ceste, to
še ne pomeni, da mora
biti prepuščen sam sebi,
UUBICA HRIBER&EK
ŠE »O NAŠIH
ZLATIH
ŠOFERJIH«
Na članek, ki Je bil ob-
javljen v vašem časopisu
dne 18. januarja 1973 od-
govarjam sledeče:
Marijo Kolnik opozar-
jam, da če se že želi uk-
varjati z novinarstvom,
oziroma s pisanjem član-
kov v časopis, bi bilo za-
ieleno oziroma potrebno,
da piše resnico in ne upo-
rablja nepotrebnih zbad-
ljivk Fant. ki je na mojo
zahtevo moral izstopiti iz
avtobusa, je na tej relaciji
nekaj posebnega. Vsak dan
pretepa svoje sošolce. Ta-
ko je bilo tudi ta dan. To
lahko potrdijo vsi šoferji
in sprevodniki ter ljudje,
ki se vozijo vsakodnevno
v Celje. Da sem podvzel
tak ukrep, se mi zdi po-
polnoma pravilno, saj se
je fant od tedaj že pobolj-
Marija Kolnik trdi. da se
Je fant vrnil in ni šel v
šolo To je laž. Ko sem
se takoj vračal proti La-
škemu. sem ga srečal pri
šoli, oziroma pri postaja-
lišču Po lule. Zato upam,
da zaradi nekaj 100 m pre-
hojene ceste ne bo trpela
niesrova poznejša kariera.
TiJdi to ni res da sem se
drl na vw grlo. kot trdi
Mariia Kolnik, Pač pa sem
govoril z normalnem srla-
?-f>m. Ce ima Mari.ia Kol-
nik res t?iko srce do ta-
kih otrok kot je omenje-
ni, in ji le b'io žal. da ,ie
moral fant iti nekaj met-
rov oeš, se PT>rqšii.iprn. kaj
se bo zgodilo ? Ma ri io
Koln^Vovo. i^e ciučaino iz-
vfi. da na tfcri^p otrok v
STovenüi no^^p^' v íolo DO
P'Ho uro in vp-'^ Prav bo-
lim 4P. da M od široko-
gnidr^-^t.i rvo^M^-, 5гсе,
ХТт-чпк^г Ivqn. Laško
NAPAKE SE
PONAVLJAJO
Ni še dolgo tega. Bilo
je to v jeseni preteklega
leta, ko sem vam poslal
dopis enake ali vsaj po-
dobne vseb-ne. Zares me
čudi, da se lahko dogajajo
takšne r>omote. Saj razu-
mem, da se tu in tam
primeri, da tednik izosta-
ne, To. kar se je primeri-
lo ori št. 3 NT z dne 25. 1.
1973. da smo ostali vsi
naročjiiki, katerim imena
se začenjajo s črko A^ B
m C, brez NT, je pa le
preveč. 2e pri zadnjem
mojecn dopisu ste se mi
oprdvičiU, da izpadi niso
po vaši knvdii, ampak po
krivdi tiskarne, oz. stroja,
ki lepa naslove. Vsem je
znano, tudi tiskarni v Lju-
bljana, ki časnik tiska in
vam ga pošlje, da se prvo
šolarčki v šoli najprej zač-
nejo učiti abecede. Torej
že vsak prvošolček ve, da
se abeceda začne z A, le
v tiskarni, kjer tiskajo ča-
sopis in lepijo naslove, te-
ga ne vedo. Zakaj pa bi
se enkrat ne zmotili, da
bi izpad lista veljal za
naročnike z začetnimi čr-
kami iz sredine ali zad-
njih črk abecede, kar bi
bilo bolj razumljivo, ka
kor da izpadejo ravno pr
ve začetne črke naročni-
kov. Prosim, da to sporo-
čite Ljubljana. Ce se je
prej dogajalo, da je ted-
nik izostal, ste mi ga vsaj
naslednji dan pK>slali. V
tem primeru pa se tudi
tx) ni zgodilo, kar je slaba
reklama NT sem videl v
prodaji že v sredo, 24. t. m.
Hotel sem ga kupiti v pe-
tek, 26. t. m., pa je bil že
razprodan. S tem, da secn
se tructìl časopis NT kupi-
ti. je dovolj povedano, da
sem kot star naročnik zelo
navezan nanj in m^e vsak iz-
pad ali neredna dostava
prizadeneta. Vem, da mi
boste NT naknadno pK3Sla
li, vendar zame ne bo več
interesanten, ker sem si
ga že sposodil od soseda
Poskušajte urediti zadevo
tako, da bi pomotoma NT
v prodajo prišel z zamu
do, da se bo več ljudi raz-
burjalo. ne samo prizadeti
naročniki, ki naročnino re-
dno plačuiemo. Ooraviču-
jem se. če .sem v moji
razburjenosti šel predaleč
Upam. da se mi zaradi
takšnih primerov ne bo
treba v bodoče razburiati
Anton Arh,
Šentjur 125
ODGOVOR: Edini ste ki
ste se pritožili, zato vabi-
mo vse bralce, da nam
sporočijo, kakšne težave
imajo z dostavo NT. Ven-
darle pa je vseeno nemo-
goče, da bi imeli kjerkoli
NT v proda.|i že v sredo,
kajti takrat časnik v Ljub-
ljani šele tiska.jo. Veseli
bomo, če nam boste vse-
lej sporočili, kakšne teža-
ve imate. Mi pa se borno
z adremo v Ljubljani do-
govorili.
lOVi^ñf
VINSKA GORA
v 2. številki Novega
tednika je novinar B. S.
v članku »Zakaj vedno od-
lašamo«, objavil stališče
sekcije za kmetijstvo in
gozdarstvo pri občinski
konferenci SZDL v 2alcu
in zahtevo občinske kon-
ference SZDL v Žalcu, da
občinski skupščini Celje
in Velenje omogočita usta-
novitev lovišča Vinska go-
ra s tem, da lovski dru-
žini Velenje in Dobrna
odvzameta dele lovišč, ki
upravno politično spadajo
v območje občine Žalec.
V članku pa je vrsta ne-
točnih trditev in stališč,
mimo katerih pa Lovska
zveza Celje z 48 včlanje-
nimi lovskimi družinami
ne more in zato nekaj po-
jasnil.
Niti ena lovska družina
na območju Lovske zveze
Celje, ki zajema osem ob-
čin, ni bila razformirana
zaradi sprememb upravno-
političnih mej in tudi no-
ben F>ovojni lovski zakon
ni tega dopuščal. Bivša
lovaca družina Št. Janž se
je zaradi nezmožnosti sa-
mostojnega dobrega go-
spodarjenja in ker je bilo
lovišče premalo za resno
gojitev razšla, lovišče pa
razformiralo. Dele lovišč
so prevzele sosedne lov-
ske družine Žalec, Dobr-
na in Velenje devastirane
in prazne, člam tedanje
lovske družine pa so se
včlanili v te družine."
Že pred ustanovitvijo
nove lovske družine Vin-
ski vrh je micitor usta-
novitve te družine in isto-
časno tajnik občinske
skupščme Žalec dipl. po-
litolog Lesjak Stane vpra-
šal za strokovno mnenje
Lovsko zvezo Slovenije,
republiški lovski inšpekto-
rat in Lovsko zvezo Ce-
lje. Povsod mu je bilo tol-
mačeno. da vsi strokovni
razlogi govore proti for-
miranju tako malega lo-
višča, kot je Vinska go-
ra. Lovska zakonodaja v
naši socialistični državi iz-
haja s stališča, da je pro-
sto živeča divjad kot deJ
živega sveta in človekove
ga okolja splošno 'j'-id-
sko premoženje posebne-
ga pomena, ki ga družba
zaradi varstva in gojitve
daje v upravljanje organi-
ziranim in lovsko strokov
no usposobljenim koiek
tivom. Osnovni interes j«-
torej gojitev in ohranitev
divjadi. Organizacijske o D
like .gojiteljev — lovcev
morajo biti podrejena iz-
ključno interesom divjadi.
To so stališča social:
stične lovske zakonodaje
in enotna stališča vseh
lovskih organizacij v Slo-
veniji, potrjeria tudi na
zadnjem občnem zboru te
organizacije.
Na seji sekcije za kme-
tijstvo in gozdarstvo pri
SZDL v Žalcu naj bi ob-
sodili neodgovorno pona-
šanje nekaterih institucij
in neodgovorno obnašanje
nekaterih neodgovornih
predstavnikov Lovske zve-
ze v Celju ter lovskih dru-
žin v Dobrni in Velenju.
Menimo, da bi tak forum
predno karkoli in kogar-
koli obsodi, moral vse-
stransko raziskati pro-
blem in ker je Lovska zve-
za Slovenije z vsemi svo-
jimi organizacijami tudi
članica SZDL, bi verjetno
bilo prav, da bi vprašah
za mnenje tudi najvišji fo-
rum te organizacije. E!no-
stransko sklepanje in ob-
sojanje kogarkoli pa pn
ča o slabem političnem
posluhu in pristranosti,
česar pa si i)olitična or
ganizacija, kot je SZDL v
Žalcu ne bi smela privo
ščiti.
Očitki na neodgovorno
obnašanje i>osameznikov
so toliko bolj neutemelje
ni, ker so stališča vseh
predstavnikov organizacij
od lovskih družin do Lov
ske zveze Slovenije le sta
lišča celotnega članstva
lovske organizacije, kar je
dokumentirano v zapisni
küi in ostalih dokumentih
Strinjamo se, da je up
ravljanje in gospodarjenje
z divjadjo širša družbena
zadeva in se zato lovska
organizacija v Sloveniji
enotno bori za takšne or
ganizacljske oblike lovske
gojitve, ki bodo predvsen-j
onTiOgočale uspešno in
erotno gojitev in čimbolj
zavirale lokalne težnje, ki
nis( v korist divjadi, am
pak sc- le osebne težnje
imet' lastni lov na svoj;
ohišnici.
Zahteve po vrnitvi lo
višča, »ki bi ga naj lovska
družma že imela«, so ne
samo s strokovnega tem
več tudi s političnega sta
.išču nevzdržne in bi v
takšni obliki pomenile pn
mtizacijo lovišč m s ten.
n.oćnc izkrivljanje sociali
stične mish. Vsak občan
je lahko član kateregakoli
samoupravnega kolektiva
lovske družine m njegov.i
ustaл^la pravica je, da v
tem samoupravnem kolek
tivu razvije svojo dejav
nost. Družba pa je dolžna
vztrajati na takšni obliki
lovišč m v takšni lovsk'
organizaciji, ki bo sposob
na gojiti divjad in z njo
gospodariti po vseh sodob
nih načelih m brez ozi-
ra na osebne interese, Z¿.
to upamo, da je razumlji
vo naše odločno stališče
zoper vsako novo drobi-
tev lovišč in to kjerkoli.
Jasno je, da bo tudi bo
doči lovski zakon moral
še dosledneje uveljaviti na
čelo nadaljnjega združeva-
nja lovišč in lovskih dru-
žm, saj velja tudi za go-
sfKxiarjenje z lovišči isto
načelo kot pri ostalih go
spodarskih panogah.
Lovska zveza Celje
»••••••»••••••••••••••••oaaaeadaaa^««
MOJA UUBEZENSKA
ZGODBA
Hladen, drhteč stisk najine roke — poslednji stisk
voščilnice za novo leto. To je bilo najino zadnje sre-
čanje, najino slovo za Silvestrovo. Takrat sem v uuhu
podpisala smrtno obsodbo mojega koprnečega srca
Postala šem živa legenda Tavčarjevih junakov.
Sanila sem, sama s tvojo senco, ki me neprestano
spremlja na vsakem koraku Postala sem avtomat
robot. le v najinem gozdu, na najini livadi se spro-
stim, rešim vseh spon. Veter mi mrši lase in mi
nenehno šepeče besede spomina, veter najinih davnin.
Le on mi je še ostal, on, edina uteha.
Ne prosim te oproščen ja. dragi moj. Vedi, nisem
imela več moči. Najina ljubezen je bila prekrhka, da
bi se lahko odrekla tirnici mojega življenja, kjer igra-
jo veliko vlogo ponos, čast, denar, kjer je strah greh.
Nisem mogla s prvega tira prestopiti na drugega,
čeprav si bil tam ti. ljubezen moja. Morala sem se ti
odpovedati, odpovedati tvojim poljubom, objemom,
tvojim dolgam črnim lasem. Morala sem. Moje srcc je
mrtvo. Sem svečenik kulta, tebe, še vedno — dragi
moj. Ne, spomina mi ne morejo uničiti, ne!
Ne obtožujem vas ljudje, ne prtim vam krivde
Toda čutite jo ob vsakem vašem breizraznem pogledu
na moje telo, moj obraz, v moje medle oči. Preganja
vas ^^s vašega govorjenja, ki je lahko tako otročje,
če bi le kdaj občutili, kaj se pravi ljubiti, potem bi
mi dali prosto pot. Ne bi me obsojali. Molčala bi
Zdaj molčite, zdaj ko je prepozno. Molče prenašate
svojo krivdo, vsaj enkrat ste tiho. Moje trpljenje vam
je končno zavezalo jezike.
Izgubila sem smisel za življenje, izgubila srce,
izgubila sem njega, toda zmagala sem. zmagala, čeprav
s trpljerijem, zmagala nad to brezglavo množico ljudi.
Dea
St. 5 — 8. februar 1973
WOVÌ TEDNÏK —7: sfraíi
Na vprašanje o učinkovito-
sti socialnega varstva v obči-
ni Celje, ki ste ga postavili
centru za socialno delo odno-
sno vodji zavoda, želim naj-
prej odgovoriti z ugotovitvijo,
da je bila politika socialnega
varstva v naši občini že vsa
leta usmerjena k čimbolj učin-
kovitemu odpravljanju social-
nib razlik med ljudmi. To
nam potrjujejo podatki o vsa-
koletnem naraščanju sredstev
za socialno varstvo, o razvija-
nju in izgrajevanju zavodov
za varstvo otrok, domov za
starejše ljudi, o razvoju so-
cialne družbe — centra za so-
cialno delo, razvoju drugih
strokovnih institucij, ki op-
ravljajo pomembne preven-
tivne naloge za vzgojo otrok
ter širjenje prostovoljnega
socialnega dela v krajevnih
skupnostih. Naj to ilustriram
z naslednjimi podatki:
V zadnjem petletnem ob-
dobju (1968—1972) je občin-
ska skupščina namenila za
razne oblike družbene pomo-
či 21,939.931,00 dinarjev; in-
deks porasta v letu 1972 v od-
nosu na 1968 znaša 190. V ok-
viru družbenih pomoči je bi-
lo največ sredstev namenjenih
socialnemu varstvu starejših
občanov, bodisi v obliki red-
ne denarne pomoči, ki jo pre-
jema 476 občanov, ali pa za
regresiranje oskrbnine v so-
cialnih zavodih za 159 oseb,
ki živijo v domovih za starej-
še ljudi.
Višina rednih denarnih po-
moči znaša od 150 do 340 din
mesečno, odvisno od tega, ali
ima oseba, ki prejema po-
moč, poleg tega še tudi druge
dohodke. Najvišji znesek do-
bivajo občani, ki jim je ta po-
moč edini vir za preživljanje.
V letošnjem letu bodo denar-
ne pomoči valorizirane za 21
odstotkov, vendar ne linear-
no Za vse, ampak v večjem
znesku za občane, ki se pre-
življajo samo z družbeno pod-
poro. Seveda se ob tem nene-
. hno sprašujemo, kako je mož-
no živeti s tako skromnimi
prejemki in iščemo še različ-
ne dodatne oblike pomoči, kot
so: sosedska pomoč, posebni
dodatek za nabavo kurjave,
pomoč organizacije Rdečega
križa v obleki, pa obdaritev v
krajevnih skupnostih za novo
leto.
Da bi izboljšali pogoje za
domsko varstvo starejših ob-
čanov, smo opus.ili oddaljeni
dom v Graščini na Polzeli in
uredili zavod v Novem Celju,
ki je glede prostorov in oko-
lja primernejši za oskrbo lju-
di, ko zaradi starosti in bo-
lezni ne morejo več skrbeti
zase. Na novo pa je zgrajen
sodoben dom za upokojence v
Celju, ki bo nudil ljudem na
starost udobno oskrbo. Poleg
tega bo zavod postal center
za izvajanje tudi dirugih oblik
pomoči na domu za starejše
ljudi. Prav zdaj v krajevnih
skupnostih zaključujejo popis
vseh ljudi starih nad 65 let,
da bodo socialna služba in
krajevne skupnosti imeli ce-
loten pregled o potrebah dru-
žbenega varsLva starejših lju-
di in tako lažje programirali
razvoj socialnega varstva za
to skupino občanov.
Na p>odročju varstva otrok
je bilo v zadnjih letih vlože-
no precej napora za izboljša-
nje pogojev za družbeno skrb
za otroke. Zgrajeni so bili no-
vi prostori za dnevno varstvo
predšolskih in šolskih otrok.
Število predšolskih otrok v
dnevnem varstvu se je po-
dvojilo, prav tako tudi varst-
vo — podaljšano bivanje —
otrok v osnovni šoli.
V družbeni prehrani otrok
v osnovni šoli smo uspeli za-
gotoviti šolske malice za 99.7
odstotka vseh otrok, šolska
kosila za 20,6 % od vseh otrok
v osnovni šoli. Regres za šol-
ske malice prejema 1350 ot-
rok, za šolska kosila pa 320
otrok, katerih starši ne zmo-
rejo plačila. V lanskem letu
smo uvedli stalno denarno
pomoč za 400 otrok iz social-
no šibkih kmečkih družin, ki
prejemajo po 60 din mesečno.
Za letošnje leto predvidevamo
zvišanje na 80 dinarjev. Po-
čitniška letovanja je lani ko-
ristilo brezplačno 300 otrok.
Za dnevno varstvo predšol-
skih in šolskih otrok regresi-
ra ceno v zavodih socialni
sklad za 80 otrok. Raznih dru-
gih oblik pomoči: rejništvo,
rehabilitacija otrok, skrbni-
štvo, domsko varstvo pa je
bilo deležnih v letu 1972 kar
300 otrok.
Te številke navajam pred-
vsem zato, da bi bili občani
čimbolje seznanjeni o tem,
kako socialna služba skupno
z občinsko skupščino, krajev-
nimi skupnostmi in drugimi
samoupravnimi skupnostmi
deluje za ustvarjanje boljših
družbenih pogojev za tiste
skupine prebivalstva, ki živi-
jo v težjih socialnih razme-
rah in ne nazadnje tudi zato,
da so delovni ljudje seznanje-
ni o trošenju sredstev, ki jih
s svojim delom ustvarjajo.
Ko sem dejala, da je bilo v
naši občini storjeno precej tu-
di za razvoj institucij, ki se
ukvarjajo s problematiko so-
cialnega varstva, sem mislila
predvsem na družbene dejav-
nosti, ki so zrasle na pobudo
organov socialnega varstva in
jim je skupni cilj pomagati
človeku. Pri centru za social-
no delo je bila pred leti usta-
novljena vzgojna posvetovalni-
ca, ki obravnava in daje po-
moč osebnostno prizadetim
šolskim otrokom (več o tem
prihodnjič): pri dispanzerju
za predšolske otroke je bila
ustanovljena posvetovalnica
za predšolske otroke, ki so
moteni v razvoju; v okviru no-
ve posebne šole deluje odde-
lek za dnevno varstvo in vzgo-
jo težje duševno prizadetih
otrok. Delo, zlasti prvih dveh
ustanov, je izrazito preventiv-
no, to je pomagati otrokom
pri odpravljanju težav, ki ovi-
rajo njegov razvoj.
Socialni delavci na centru
se dnevno srečujemo s pro-
blemi vzgojno ogroženih ot-
rok, ki se kažejo v neprilago-
jenem vedenju — odpor do
učenja, pobegi od doma, kra-
ja — ki so najpogosteje po-
sledica neodgovorne vzgoje
otrok, porušenih odnosov med
starši, pa tudi neznanja, kako
vzgajati otroka. Naši uspehi
v delu so predvsem odvisni
od pripravljenosti staršev na
sodelovanje s socialnim delav-
cem in tudi od pravočasnega
obravnavanja prizadetega ot-
roka in njegovega okolja.
Prav zato se naš zavod še po-
sebej zavzema za zaposlova-
nje socialnih delavcev na os-
novnih šolah, za čimboljše so-
delovanje s socialno-varstve-
nimi komisijami v krajevnih
skupnostih, za dobro sodelo-
vanje z zdravstveno službo za
otroke, to pomeni z vsemi ti-
stimi ustanovami, ki najbolj
neposredno prihajajo v stike
z otrokom in njegovo družino.
Zgodnje obravnavanje in nu-
đenje pomoči otrokom je naj-
boljša preventiva v socialnem
varstvu. Čeprav smo v Celju
zadnjih nekaj let precej sto-
rili v družbeni skrbi za lju-
di, z'lasti za otroke, pa nas ča-
ka še veliko dela prav na tem
področju, če naj hitreje od-
pravljamo socialne razlike
med otroki, da bodo zrasli v
enakopravne člane naše druž-
be. V mislih imam otroke, ki
rastejo v zaostalejšem kul-
turnem okolju, saj imamo tu-
di mi nerazvite kraje v obči-
ni. Otrok, ki živi v Crešnji-
cah ali na Svetini, Socki itd.
nima možnosti obiskovati vrt-
ca in ni deležen vseh drugih
možnosti različnih kulturnih
dobrin in pridobitev tehnike,
ki jih ima večina mestnih ot-
rok. živo pred očmi so mi ot-
roci polni željnega pričakova-
nja in hvaležnosti, ko smo
jim organizirali v Pionirskem
domu lutkovne predstave. Za-
to se zavzemam, da bi v pro-
gramih razvoja otroškega var-
stva prišli čimprej na vrsto
tudi ti otroci, saj so prav
tako naši in imajo pravico do
enakih pogojev za vstop v živ-
ljenje kot njihovi vrstniki v
mestu.
ZOFKA STOJANOVIC
Pretekli teden je imelo svojo redno letno konferenco
največje kulturno prosvetno društvo v občini — ŽPD Fran-
ce Prešeren. Ta konferenca sovpada z jubilejem 25-letnice
delovanja društva in o delovanju vseh sekcij je izčrpno po-
ročal društveni predsedmk Janko Hočevar. V preteklem
letu je imelo pet društvenih odsekov skupaj 66 nastopov,
naj aktivnejša pa sta bila pevski zbor in godila.
Razprava na konferenci je pokazala, da je delo v društ-
vu polno problemov. Glavni je pač problem pomanjkanja
mladine. Ugotovili so, da je vzrok predvsem v silabi poveza-
vi s šolami, zlasti strokovnimi, izrečena pa je bila tudi kri-
tika na račun organizacje zveze mladne, ki se za aktivno
vključevanje mladine v prosvetne organizacije vse premalo
zanima. Premalo aktivno v tej smeri po mnenju razprav-
ljavcev deluje tudi sindikalna organizacija, ki bi naj v pri-
hodnosti vsaj tolikšno pozornost, kot športni, posvetila tudi
kulturni rekreaciji delavcev. Odločilno vmesno vlogo bi mo-
ral pri tem odigrati občinski svet ZKP03, ki bi se moral bolj
oprijeti kulturno prosvetne aktivizacije naše družbene sredi-
ne.
ROMAN DR.
LESNIKA
Ko sva si sedela nasproti
v kuhinji njegovega stano-
vanja in mi je pripovedo-
val o svojem življenju, sem
mu zrl v obraz z živahni-
mi očmi ter si v mislih
predstavljal tisoče bolni-
kov, ki so zrli vanj v pri-
čakovanju in upanju, da
jim pomaga v bolečinah,
da jim povrne zdravje ...
Dr. Roman Lesnika se je
rodil v učiteljski družini
v Slovenskih goricah. Na
študije se je odpravil v
Gradec, kjer je v tistih le-
tih zavoljo inj lad je lažje
izhajal z denarjem, ki mu
je bil za študij bolj skrom-
no odmerjen. Po enolet-
nem službovanju v Grad-
cu se je vrnil v Maribor
in kot vsi mladi fantje nje-
govih let, je tudi njega za-
tekla prva svetovna vojna.
Padel je v ujetništvo na
italijanski fronti. Eno leto
je bil v ujetništvu, potem
je minilo tudi to.
Pisalo se je leto 1929, к^
je prišel v Mozirje. Imel
je možnost izbire dveh
službenih mest. Odločil se
je m Mozirje. Prišel je
med Savinjčane in tu ostal.
Ustvaril si je družino, spo.
znal ljudi, ki so se kmalu
navezali nanj, nanje pa se
je navezal tudi sam in ta-
ko je bila njegova pot prav-
zaprav dokončno začrtana.
Delo podeželskega zdravni-
ka, ki je imel povrhu vse-
ga še široko klientelo ter
v časih, ki so bili nekaj
popolnoma drugačnega, kot
so današnji, je bilo vse
prej kot lahko. Zgodilo se
je da se je komaj vrnil
domov z nočnega obiska,
da je komaj идс^Ч luč
v svoji sobi ter legel k za-
služenemu počitku, že je
zapel zvonec na vratih, zo-
pet so ga klicali k bolniku.
Treba je bilo vstati, pa če-
prav je bil utrujen, treba
je bilo vzeti zdravniško
torbo in se podati v noč-
na pomoč bolnemu člove-
ku, ki je potreboval pomo-
či, zdravniške utehe, skrat-
ka k bolniku. Zdravniki
tistih časov so opravljali
vse od porodništva naprej.
Koliko je bilo prečutih no-
či, koliko deževnih in za-
sneženih potov od šmihela
do Bočna, od Rečice do
Smartnega ob Paki.
In zopet je prišla vojna.
Dvakrat so mu Nemci
grozili, da ga bodo prese-
1Т. Ko so odpeljali ma-
gistro, je bil kmečki voz
zvečer pripravljen tudi že
zanj. Ostal je. Pustili so
ga, da je delal med ljud-
mi, ki jih je vzljubil med
ljudmi, ki so ga cenili in
spoštovali, med ljudmi,, s
katerimi se je tako živo
povezal. Pomagal je tudi v
odporu proti okupatorju,
deloval na osvobojenem
ozemlju Gornje Savinjske
doline kot zdravnik in zo-
pet pomagal, ko so ponov-
no privihrali Nemci, pred-
rto niso dokončno odšli.
odkoder so prišli.
Gledal sem ga v obraz
ter si predstavljal njegove
številne poti od bolniške
postelje, do ambulante.
Poskušal sem pretehtati
njegove misli v tisti noči,
ko je pri njem pozvonil
moški, češ da je bolna že-
na in rabi pomoč. Dr. Les-
nika pa je v moškem spo-
znal osebo^ ki ga je pred
meseci sredi noči ob ne-
kem kozolcu napadla s ko-
lom, ko se je vračal iz bol.
nice. Ni pomišljal^ prisedel
je na voz in šel pomagat.
Brez besede je ponudil po-
moč, tudi človeku, ki mu
je hotel prizadejati zlo ...
Takšen človek je bil in os-
tal, zvest ljudem in pokli-
cu, delu in etiki, ki ga je
vezala nanj.
Te dni slavi 75-letmco
rojstva in tudi mi mu v
imenu vseh tisočev hvalež-
nih bolnikov, vseh, ki se
jim je s svojim delom za-
pisal v nßh srca, izrekamo
kličemo: še na mnoga le-
ta!
BERNI STRMČNIK
Obisk na Golteh
LEPI NAČRTI
Kodektiv Izletni'ka je ravnal prav, ko je krmilo turi-
stičnega centra na Golteh zaupal Ivanu Drolcu. Lansko
jesen je upravniške posile prevzel človek, iki živi in deda
nan Golteh že od vsega začet;ka in že od tisega časa, ko so
se pripravljali na ovoritev novega rekreacijskega scredišča
pod Medvedjakom.
»Četudi se nisem nikoli boril za to delovno mesto,
sem ga sprejel z veliko odgovornostjo in željo, da nekaj
napravim. To pa se seveda ne da čez noč. Začetek je bil
težak. In tudi danes položaj ni rožnat, čepraiv je neprimer-
no boljši. Predvsem se bom zavzemal, da se bo število za-
poslenih ustalilo, da bo stalen kader. Potem bo lažje de-
lati in rezultati bodo boljši,« je dejal Ivan Drolc.
Golte so sredi zimske sezone, ki pa je prišla veliko
prepozno. Ta zamuda se bo poznala tudi v končni finančni
bilanci. Izpad bo na vsalk način boleč, še zlasti, ker Godte
tudi sicer ne poslujejo z dobičkom. Položaj se bo lahko
popravil le v primeru, če bo zimska sezona trajala tja do
začetka maja. Sicer pa najlepši čas za Golte je od februar-
je dalje, ko posije sonce in nudi gmuk drugačne užitke kot
v trdem mrazu.
»Toda, Golte ne živijo samo v zimskem času. Kakšne
so priprave za naslednje obdobje?«
»So že stekle. Zdaj se zlasti obračamo na sindikalne
organizacije in jih opozarjamo na možnosti letovanja nji-
hovih članov. Naša vabi-la so šla tudi v obmorske raje i>a
v Slavonijo in drugam.«
»Ali je letošnji sistem žičnic dokončen, ali morda
pripravljate še kaj novega dodatnega?«
»Poleg sedežnice obratuje letos še pet vlečnic. Njihova
skupna zmogljivost je 3.600 smučarjev na uro To je veliko,
zato čakanja, vsaj dolgotrajnega, ni. Takšno je stanje. Le-
pi pa so tudi načrti Zlasti si prizadevamo, da bi še bolj od-
prli pobočje in smučišča, ki ležijo proti Ljubnemu. Zato
nameravamo že prihodnjo zimo zgraditi od Starih stan
proti Klanju dvosedežniico v dolžini okoli 1.300 metrov.
Gre namreč za teren, kjer sta tako imenovana turistična
in tekmovalna proga. Medtem ko je turistična lahko dolga
do 8 km, ima tekmovalna nekaj čez dva. Na tej, severni,
strani, so namreč odlični tereni pa tudi sneg se dlje časa
obdrži kot na drugih pobočjih.
IVAN uROLG, upravnik turističnega centra na Golteh
Naloga je seveda izredna in je vezana še na druge na-
ložbe kot na cesibo v dohni in ne nazadnje na bife più Sita-
rih stanih. Ali jo bomo zanogli sami ali ne, je teâko reči.
Na vsak način je v našem načrtu, čeprav se bomo zavze-
malli še za sodedovanje drugih partnerjev.
S tem pa načrtov ni konec. Prav taiko nameravamo po-
staviti sedežnico od hotela do Starih stan. Trasa je že na-
kazana, naprava pa bo dolga okoli 500 metrov.
Drugi načrti se nanašajo na povečanje samopostrežne
restavracije vsaj za tretjino, zatem na povečanje kuhinje
pa tudi na ureditev kuhinje, vsaj manjše, pri bifeju v 2e-
kovcu, pri spodnji postaji gondoilsfce žičnice.
Vrh tega nameravamo odkupiti nekaj deipaindans, ki
jih imamo zaenkrat v najemu, v načrtu pa je še uredStev
oziroma izboljšanje telefonsike povezave.«
»Kaj pa smučišča, njihova priprava in lepialni stroji?«
»Tu nas čaka vsako leto dosti dela. To je namreč tudi
tisto delo, ki se ne pozna dosti, je pa odgovorno in nujno.
Vsako leto namreč čistimo terene in jih razširjujemo.
Trenutno imamo samo en teptalni stroj, ker smo
manjšega prodali kolektivu zrešikih kovačev, ki urejujejo
svoj center pri Rog'li. Dokler ne bomo postavili sedežraoe
od Starih stan do Klanja, bo en teptaOni stroj zadostoval,
pozneje pa. si bomo morali omiäliti še enega.«
Golte živijo svoje polix) življenje. Sneg in soeice pe
prijetna smučišča vabijo...	« -
M. ВоШ
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV
8. februar 1973 — Št. 5
^ola in samoupravljanje
o tem, da šcda г vzgojo in izobraževanjem mora
izoblikovati takšno osebnost, кг ji bo samoupravlja-
nje v najširšem pomenu besede osnovni življenjski
smoter, smo v zadnjem času velikokrat povedali.
Ker o tem v zadnjem času še nekoliko bolj intenziv-
no premišljujemo, smo si v šolah edini, da je to
edina prava pot. Včasih tu in tam celo »pogodmja-
mo«, da bi lahko marsikaj bolj določeno in čvrsto
povedati skozt vzgojne smotre. Pa to je samo takrat,
ko smo bolj slabe volje. Ker smo si torej teoretič-
no vsi edini o pomembnosti tega smotra, ostane se-
veda še samo vprašanje, kako v praksi vse te smot-
re, besede usmerjenost, uresničiti.
Nekako dve poti sta, ooe potekata vzporedno.
Ena je na nižjem, druga bi lahko zapisali na višjem
nivoju, po obeh pa je treba hoditi istočasno. Višja
pot je ureditev šolske zakonodaje, za katero bi celo
lahko zapisali, da marsikje oži pravice učencev,
ter posodobitev vseh šolskih smotrov, ki včasih ne
izhajajo iz sedanjega časa tn trenutka. Memmo,
da sedal, ko se je tudi v našem pedagoškem vrhu
marsikaj uredilo zlasti ylede vloge naše šole, ne
bi smele obstajati ovire, da tega ne bi mogli reali-
zirati čimprej. Druga pot pa je pot uresničevanja
teh smotrov v šolskih kolektivih. V tem najpomemb-
nejšem uresničevalcu vseh, ter zlasti samoupravnih
vzgojnih in izobraževalnih elementov, vidimo dvoje
nalog.
Prva je organizacijska utrditev, ki bo na eni
strani dala čvrstejši okvir samoupravnih odnosov
vsem, ki so zaposleni na tem področju in bodo tako
pravilno prenašali svoje izkušnje in dejanske raz-
mere na učence, tn drugič organizacijsko samo-
upravno delovanje učencev od najzgodnejših let. do
zaključka šolanja na katerikoli šoli v povezavi s
kolektivom m sodelovamem navzven. Res je. da
organizacijske oblike niso najpomembnejše, res po.
je tudi, da so te za konkretno delo nujno potrebne.
Deloma bo na te oblike dala odgovor nova šolska
zakonodaja, večino organizacijskih oblik pa bodo
izoblikovali šolski kolektivi sami v njihovih nepo-
srednih dogovorih in razumevanju usposabljanja za
samoupravo, in drugo. Vzgoja za samoupravljanje
je bila doslej na šoli bolj izpostavljena pri »prosto-
voljnih aktivnostih« v najširšem pomenu besede.
Veliko pedagogov meni, da je to dovolj. Taksno
mnenje bo nujno potrebno spremeniti, saj smo sto-
rili še korak dalje, ko sme zapisali, da je samo-
uprava učencev — temeljno pedagoško delo —. kjer
torej ne gre več samo za vzgojne elemente, ampak
se to sodelovanje kaže predvsem v soustvarjanju,
odločanju in oblikovanju mlade osebnosti. Ob spre-
jemu tega pa se bo odprla vrsta konkretnih zahtev
po soustvarjanju, katere rezultati pa bodo — spre-
menjeni odnosi v šoli. V te spremembe odnosov
lahko stopimo hitreje in odločneje, ker v tem ni
kaj izgubiti, saj so izboljšam odnosi sestavni del
vzgoje za samoupravljanje.
J. ZUPANČIČ
V
Na petkovi skupm seji iz-
vršnega odbora občinske kon-
ference SZDL Celje in celj-
ske kulturne skupnosti sta
oba organa razpravljala o
vsebini pisma Bojana Stiha,
ki ga je ta lani poslal trem
tujim režiserjem, zaposlenim
v ljubljanski Drami. V pismu,
ki ga je nedavno objavil Ko-
munist, je Bojan Stih očital
Janu Bratkowskemu, André-
ju-Louisu Perinettiju in Pe^
ru Lotschaku, ker so sprejeli
zapKjslitev v Drami, ne da bi
jim to prej dovolili slovenski
gledališki ustvarjalci. Pisec
jih v pismu tudi vprašuje:
»Ali so vam povedali, da so
vas pK>klicali zato, ker večina
slovenskih režiserjev začasno
ne želi delati v Drami SNG?
Pač zategadelj, ker je bila
trojica njihovih kolegov
(France Jamnik, Mile Korim,
2arko Petan), ki so nrnogo
storili za razvoj slovenske
gledališke kulture, pred ne-
kaj meseci brezobzirno, suro-
vo, nezakonito in nedemokra-
tično postavljena na cesto?
Ali veste, da so se z omenje-
no trojico režiserjev solidali-
zirali skoraj vsi slovenski re-
žiserji in tako protestirali zo-
per akt socialnega, cehovske-
ga in birokratskega nasilja?
Ali se zavedate, da vaša de-
lovno navzočnost zdaj podpi-
ra ta akt nasilja? Odgovorite
mi na vprašanje, ali je moč
režirati v razmerah in v situ-
aciji, ko s svojim delom —
volens nolens — odjedate
kruh slovenskim režiserjem?
Ali se zavedate, da s svojim
delom ukinjate kulturno svo-
bodo in preprečujete ustvar-
jalne možnosti slovenskih
gledaliških delavcev?«
V pismu je tujim režiser-
jem očitano, da imajo v ro-
kah nezakonito dovolilnico za
delo. Povedano pa je prav ta-
ko, da se v Sloveniji nihče
ne želi zapirati in da so na
Slovenskem ustvarjalni duho-
vi »pristaši širokega sodelova-
nja med narodi.« Naslovljen-
cem postavlja Bojan Stih še
več drugih vprašanj, da o
njih razmislijo in se odločijo,
če želijo, da bo njihovo ime
»ostalo čisto in neomadeževa-
no.«
Več razpravljalcev na skup-
ni seji izvršnih odborov ob-
činske konference SZDL in
celjske kulturne skupnosti je
izrazilo začudenje nad potjo,
ki jo je Bojan Stih ubral, da
bi reševal probleme sloven-
ske kulture. Se posebej zara-
di tega, ker je v Celju pri od-
govornem, pomembnem in
dobrem opravljanju dolžnosti
ravnatelja SLG Celje ravnal
samoupravno in demokratič-
no ter tvomo sodeloval v sa-
moupravnem organiziranju
kulture v celjski občini. Vsi
razpravljale! so odklonili vse
bino in način pisma ter meni-
li, da ima vsakdo v sedanjih
družbenih razmerah, ko se
kultura samoupravno orgam-
zira in tako že tudi deluje,
možnost, da na ustvarjalen,
samoupraven način pomaga
razreševati aktualne proble
me, splošne in konkretne, slo-
venskega kulturnega življenja.
Zaradi vsega tega sta oba
organa sprejela izjavo, ki jo
v celoti objavljamo:
»V slovenski izdaji Kor^u-
nista št. 3, glasila ZKJ, z dne
19. januarja t.l. je bilo objav-
ljeno pismo, ki ga je februar-
ja lani napisal Bojan Stih tu-
jim režiserjem kot protest
proti njihovemu angažiranju
v Drami SNG v Ljubljani
Avtor je v uvodu napisal, da
piše le v svojem osebnem
imenu. S tem je hotel nedvo-
umno poudariti, da je vsebi-
na protesta le plod njegovih
ocen in hotenj, kar pa v tek-
stvu pisma večkrat demanti-
ra in samovoljno nastopa v
vlogi reprezentanta slovenske
kulturne javnosti, katere del
smo tudi mi.
Zato sta v pismu razprav-
ljala izvršni odbor občinske
konference SZDL Celje in iz-
vršni odbor kulturne skupno-
sti Celje na skupni seji dne
2. februarja 1973. Oba organa
sta soglasno odklonila pismo,
ker je po načinu in vsebini
nesprejemljivo za našo samo-
upravno prakso in je v na-
sprotju s prizadevanji, da sa-
moupravno organizirana kul-
tura samostojno in tvorno na
samoupravni način rešuje
svoje aktualne probleme. Po-
sebno še, ker tudi v Celju-
urejamo vsa vprašanja po tej
poti.
Čeprav ne poznamo v celo-
ti razmer, ki jüi obravnava
del pisma Bojana Stiha in se
nanašajo na odnose med
Dramo in nekaterimi režiser
ji, pričakujemo, da bodo
družbeni m kulturni dejavni
ki v Ljubljani po samouprav
ni poti uredili te odnose v in-
teresu celotne slovenske kul-
ture.«
Na tej seji sta oba organa
razpravljala še o izboru slo-
venske državne himne. Odlo-
čila sta se, da dasta prednost
Zdravljici. Pri tem pa sta
predlagala, da bi se pela le
zadnja kitica z nespremenje-
nim besedilom tn da bi mor-
da kazalo melodijo nekoliko
spremeniti (bila bi naj bolj
pevna).
J. V.
Živeti
z glasbo
Dr. Rajko Fenc, ko sem vas
poslušal ob vašem nastopu in
vaših komentarjih, sem po na-
rečju vaše govorice spoznal,
da niste od tod.
Ja, ha, ha, ha, doma sem iz
Zeline »kraj« Zagreba.
Vi ste doktor. Cesa?
Zdravnik
Rekli ste, da ste iz Zagreba.
Kako pa da živite zdaj v Pe-
sju?
Ko sem v Zagrebu doštudi-
ral medicino, sem se moral
zaposliti. Vsa mesta so bila
zasedena ali pa je bilo v Kak-
šnem kraju toliko prošenj,
da raje nisem kandidiral Pa
me je neki prijatelj napotil
1932. leta v Krško češ da je
tam prosto mesto Brez tak-
šnega velikega upanja sem se
odpravil tja in šel k uprav-
niku bolnice
In ste bili sprejeti?
To je Pa posebna zgodba.
2e doma smo se vsi otroci
morah učiti klavirja, to je bi-
lo pod »mus«! Ce ne drugače,
je tudi palica pela. Tako sem
že kot otrok znal igrati klavir,
orgle m še kaj. že kot dijak
gimnazije sem vodil svoj pev-
ski zbor, i>a tudi kot študent
sem sodeloval v zborih, kjer
se je le dalo. No, in ko sem
prišel v Krško k upravniku,
me je najprej vprašal, če
znam igrati kakšen inštru-
ment, Ko sem dejal, da obvla-
dam klavir, sva šla takoi na
njegov dom in sem tam nare-
dil avdicijo ter bil s tem spre
jet v službo kot zdravnik Hec
je bil to! . potem sem delal
рк) Dolenjski, v novomeški
boLnošnici Ш drugod. Zadnjih
deset let pred »penzijo«
sem bil v Zagrebu, zdaj pa
sem spet tu. V Pesju sem si
kupil hišico.
Kako Pa ste našli sodelav-
ce, da ste ustanovili komorni
ansambel?
Sosed Emil Hofinger igra
kitaro. Seznanil me je z ljud-
mi. Najprej sem pridobil oče
ta Poldeta Planka pa še sina
Vlada. Tako smo bili že trije
Potem sem videl, da igra so-
sedova deklica Alenka harmo
niko in sem pričel še njo uči
ti. Zdaj se živo zanima za zgo-
dovino glasbe, hoče spoznati
vse klasike, videti njihove sh-
ke .. Potem je prišel še Goš-
гмк, rabili smo še eno violin«
pa smo povabili še Andreja
Toršiča, Ima končano vojaško
glasbeno šolo v Vršcu. zdaj
pa poučuje glasbo na RSC.
Toda on ni unel čela, je pa
čelist, pa mu ga je dal Planko
m sam pričel igrati viohno.
Rje pa vadite?
Pn meni doma, v dnevni so-
bi. Zato igramo največ sere-
nade in uspavanke, da nismo
prehrupm Saj veste, žena ..
In kakšen bo v bodoče vaš
repertoar?
Vidite, mladi bi radi igrali
Bacha, Hay dna in druge Po-
vsem pa so se odpovedali ope-
retam m raznim opernim
uverturam, to bi pa radi igrali
starejši. Nobenega pa ne pri-
pravim za Straussa To jim je
presladko. Pravijo, da naj to
igrajo tam v P¿ki.
Je vaše delovanje povezano
s kakšnimi materialnimi iz-
datki?
Seveda je. Toda finansira-
ramo se sami. Prepisujemo
note, aranžiramo. Vse instru-
mente smo si kupili sami
Na vašem koncertu je bilo
precei mladih. Cemu pripisu-
jete to?
Veseli smo bili tega, ne pa
ne vem kako začudeni. V Ve-
lenju gostuje dvakrat v sezo-
ni ljubljanska tilharmoriija.
Pred nastopi imajo zelo kvali-
tetne komentarje. To zelo do-
bro vpliva na mladino in
vzljubijo tudi resno glasbo.
Vaši načrti?
Večkrat bi morali vaditi.
Toda delamo honorarno, va-
dimo komaj enkrat v dveh
tednih. Morali bi se bolj
uigrati Radj bi imeli kakšen
instrument več. Ce pa bi se
še bolj razširlh, bi se pojavil
še problem prostora. Veste,
moja dnevna soba ni ravno
galerija
Je bil to vaš prvi javni na-
stop?
Enkrat prej smo že Igrali
za Rdeči križ.	D. M.
Jutri o kulturi
Jutn opoldne se bo na 14. seji sestal komite ob-
činske konference ZKS Celje. Na seji bodo sprego-
vorili o angažiranosta Zveze komunistov za uspešno
izvajanje kulturne akcije. Člani komiteja so sprejeli
za razç>ravo troje gradiv: samoupravne možnosti
kulture in idejni tokovu (dr. Boris Majer), program
kulturne skupnosti Celje o izvajanju kulturne akcije
T letu 1973 m programska usmeritev kultiime skup-
nosti Celje za löto 1973. Z jutrišnjo sejo žeH komite
spodbudita najširšo angažiranost in povefzanost vseh
dniáíbenih organizmov v izvajanju kulturne akcije.
V. abonmajski koncert
Za V. abonmajski koncert 14. 2. 1973, je ljubite-
ljem resne glasbe v (üelju konoertna poslovalnica
pripravila pisan spored vokalne in instrumentalne
glasbe. Izvajali ga bodo ljubljanski umetniki: sopra-
nistka Ileana Bratuž — Kacijanova, basist Jože Sta-
bej, violinist Rok Klopčič in pdanást Andrej Jarc.
Na spo(redu bodo samospevi Schuberta in Mu-
sorgakega, opeme arije Cajkovslkega, Pucodmja, Per-
golesija, Dvofaka In Rossdndja ter vioUnske in fcla-
virske skladlbe Brahmsa, Bartoka, CSiopina in lisata.
Dobra bilanca
Na zadnji seji Prosvetnega
društva Loče pri Poljčanah so
pregledali finančni uspeh Po-
letnih prireditev, ki so bile v
gradu Pogled.
Uspeh le zadovoljiv, saj si
je Poletne prireditve ogleda-
lo približno 8.000 gledalcev V
blagajni prosvetnega društva
se je nabralo preko 20.000 di-
narjev čistega, kar je name-
njeno za novi kulturni dom v
Ločah. Da je bil dosežen tako
lep finančni uspeh, so pripo-
mogla številna podjetja, ki so
z reklamama prispevala finan-
čno pomoč in prav bi bilo, da
jih omenimo ter da se jim
javno zahvalimo. Ljubljanska
banka podružnica CJelje, tr-
govsko podjetje Tkanina Ce-
lje. občin^a skгфščina in ob-
činski svet Svobod Slovenske
Konjice, nato podjetja Ko-
nus, Kostroj, Elektro center,
Inorad. Gosidni obrat, Pekama
in slaščičarna, gostinsko pod-
jetje Jelen, vsi iz Slovenskih
Konjic ter Opekarna Loče.
Zaradi vedno večjega zani-
manja za loške Poletne prire-
ditve, ki so postale tradicio-
nalne, saj so nekateri gledalci
prihajali na prireditve iz Ma-
ribora, Celja in z ljubljanske-
ga območja, moramo FK>sebej
čestitati celotnemu odboru za
lep usijeh prireditev.
Ciani odbora za Poletne pri-
reditve so bili: Mara Prašni-
kar, Adolf Klokočovnik, Fra-
njo Frim, Vili Kovačič, Rudi
Furman, Anton Pavšer, Ekii
Hvale, Slavko Skrinjar, Rezi-
ka Stuklek, Anica Spes ter
Emil Zupane kot idejni vodja
prireditev.
Na seji so sprejeli tudi
sklep, da bodo letošnje Pole^
ne igre posvečene 400. letnici
kmečkih uporov.	S. T.
Za praznili
Sinoči je bila v celjskem Narodnem domu osred-
nja proslava v počastitev kultiuiiega praznika slo-
venskega naroda. Nastopil je mešani pevski zbor
France Prešeren pod vodstvom EJdija Goršiča, tam-
buraški orkester pod vodstvom Janka Hočevarja,
pihalni orkester pod vodstvom Antona Kumra in
zabavni orkester pod vodstvom Edija Goršiča. S
plesnim orkestrom je nastopil tudi Oto E*estner.
Prireditev je bila tiidi v počastitev 25-letnice dela
železničarskega prosvetna društva »France Pre-
šeren«.
Jutri bo osrednja proslava v Slovenskih Konjicah.
Ob tej priložnosti bo tudi koncert najboljšega ju-
goslovanskega mladinska pevskega zbora pod vod-
stvom Branka Rajšterja. Na slovesnosti bo konjiška
občinska skui>ščina podelila posebno priznanje
Maksu Pimiku, mladinskemu skladatelju, konjiške-
mu rojaku ob njegovi 70-letnici. Praznovanje bo v
kulturnem domu v Slovenskih Konjicah ob 19.30.
Danes pa bo v stranski dvorani Narodnega doma
v Olju svečanost, ki jo Je pripravila celjska ob-
činska skupščina v počastitev kulturnega praznika
slovenskega naroda in življenjskega jubileja književ-
nika Frana Roša.
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —9. stran
KULTURA - S PiEDESTALA MED NAS
Res nekoliko nenavaden na-
slov ob zapisu — posvečenem
kulturnemu prazniku Sloven-
skega naroda. Pišemo leto
1973. Smo v dvajsetem sto-
letju, stoletju, ki je potrdilo
človeštvu nekatere do včeraj
komaj slutene pojave, ki pa
je odkrilo tudi nekaj neiz-
prosnih, surovih in razgalja-
jočih resnic. Plesnic o člove-
ku, ki je graditelj največjih
stvaritev v prostoru, v kate-
rem živi in dela, ki pa jih
je tudi sposoben v trenutku
uničiti. Tudi sebe.
Toda današnja priložnost
naj služi tistemu, ki gradi.
Naj kulturni praznik sloven-
skega naroda pomeni posve-
čeni trenutek tistemu ustvar-
janju, ki ga definiramo po
resnici — kultura. Osvešče-
valka človeka. Brezkompro-
misna priča vesti nekih tisoč-
letij. Neizbrisen zapis člove-
kove poti skozi vesolje. P^-
prosta beseda, ki vzklije kot
zrno.
Dejanja, trdna in neomaj-
na zavest, ki je vzdržala po-
litične in vojaške pritiske
preteklosti. Ne paragraf, ne
jeklo, je nista mogla, te za^
vesti, streti in prisüiti na
kolena. Od tod tudi stoletna
izročila naših pradedov. Njih
beseda in pesem.
Danes pa smo v času, ko
smo ponovno prevzeli obve-
zo ob spoznanju, da se nam
kultura odmika in da posta-
ja privilegij privilegiranih,
prevzeli smo obvezo, da te-
mu ne bo tako, ne sme in
ne more biti tako. Vrata je
treba odpreti. A to še ni do-
volj. Potrebno je tudi vabilo,
poziv, spodbuda. Ali ndso to
p>oskušali že naši v dobi re-
formacije? Pa prosvetljenstva.
In danes ponovno polagamo
knjigo v delavčeve roke, po-
nujamo vstopnico za v gle-
dališče, vabimo na koncerte.
To so prizadevanja, ki v da-
našnjem času izhajajo iz
boljših pogojev in razmer
kot kdajkoli prej. Zato smo
ta prostor v časopisu name-
nili besedam tistih, ki se ne-
posredno ukvarjajo s pribli-
ževanjem kulture človeka.
Njihove besede naj bodo sa-
mo del tistega veUkega sku-
pnega dela, ki nas še čaka.
Kajti povsem zmotno je mi-
sliti, da so edino poklicni
kulturniki tisti, ki morajo
opravljati to delo. Izvajati
kulturno akcijo. Prebujati v
ljudeh tiste vzgibe, ki vodijo
k občutkom potrebe po kul-
turnem življenju.
JURE KISLINGER, direk-
tor strokovne službe celjske
kulturne skupnosti: »Slej ko
prej je temeljna naloga vsa-
ke kulturne skupnosti in se-
veda tudi naše, uresničevanje
lijenega osnovnega programa.
Ta pa je v omogočanju nene-
hnega razvijanja v kulturni
skupnosti združenih kultur,
nih dejavnosti in sanacija
razmer v stistih dejavnostih,
ki jih je ustanovitev kultur-
nih skupnosti zatekla v ne-
urejenih ali neustreznih raia-
merah.
Usmeritev programa za leto
1973 predvideva dodatne na-
loge, predvsem pa uresniče-
vanje kulturne akcije. Na tem
področju pa ne bomo uspe-
šni, če bo kulturna skupnost
pri takšnih prizadevanjih
ostala osamljena. Zaradi tega
predlaga celjska kulturna
skupnost družbeni dogovor o
Uresničevanju kulturne akci-
je, ki naj bi bil podpisan v
začetku letošnje jeseni. Do
takrat pa naj bi se v javni
razpravi pri vseh udeleženicih
družbenega dogovora izobli-
kovala jasna stališča. Hkrati
Pa naj bi tudi vsi in ne sa-
mo kulturna skupnost imeli
izoblikovane lastne programe
kulturne akcije, ki bi postali
sestavni del bodočega dogo-
vora o njenem izvajanju.
Za spoznanje smo napredo-
vali pri sodelovanju medkul-
turnimi skupnostrni v celj-
ski regiji, vendar bo treba
sistem sodelovanja še dogra-
jevati. Po mojem mnenju pa
bi na tem področju lahko od-
igrala bistveno vlogo sloven-
ska kulturna skupnost.«
ŠTEFAN 2VIŽEJ, tajnik
občinskega sveta Zveze kul-
turno prosvetnih organizacij
Celje: »Popolnoma jasno je,
da ne more nihče predstav-
ljati popolne osebnosti brez
kulturne razgledanosti. Nekoč
je bila kultura domena ozke-
ga kroga ljudi, danes pa po-
trebujemo kulturno razgleda-
nega in izobraženega delavca
samoupravljavca. Tega se za-
veda tudi naša družba (zla-
sti v zadnjem času), zato
smo sprejeli vrsto dokumen-
tov, ki bi naj postavili vpra-
šanje kulture kot sestavni del
vsega dogajanja. Sprejeli smo
zakon o financiranju kulture.
O tem se je veliko razprav-
ljalo tudi v političnih krogih
itd. Z izboljšanjem finančnih
vprašanj smo dosegli le ugo-
dnejše pogoje za delo samih
kultuimih delavcev in rešili
tisto, kar je oviralo rast vseh
zvrsti kulturnih dejavnosti
vsa leta nazaj. Stališče, da
uvedemo v kulturo kar naj-
popolnejšo samoupravo in v
samoupravljanje čimveč kul-
ture, mora biti sveto vsem,
ne samo relativno ozkemu
krogu kulturnih delavcev.
Klima je za realizacijo teh
načel več kot ugodna. Tu ne
gre za imietno ustvarjanje
mnenja o kulturi, temveč za
spontano privzgajanje kultur-
nih potreb in navad, saj spre-
mlja kultura (ali nekultura)
človeka od rojstva do smrti.
Vrednost tako široko zastav-
ljeni ideji narekuje današnji
čas in ni stvar samo kultur-
nih zavodov, društev in indi-
vidualnih ustvarjalcev. Kul-
tiu-o približati delovnemu člo-
veku — to ne sme ostati sa-
mo fraza, temveč moto sle-
hernega kulturnega, prosvet-
nega, gospodarskega in poli-
tičnega delaarca.«
PAVEL ALDNIK, predsed-
nik izvršnega odbora kultur-
ne skupnosti Laško: »Kultura
je brez dvoma širšemu kro-
gu občanov še zelo odtujena.
To je posledica preteklosti,
ko vprašnju potrebe občana
po kulturi nismo posvečali
dovolj i>ozomosti in ko smo
kulturo na sploh precej za-
nemarjali. Da bi to stanje
popravili, da bi kulturne do-
brine približati širokemu kro-
gu občanov, bo potrebno ve-
liko truda in konkretnih ak-
cij.
Na področju ustvarjalnositi
in podajanja kulturnih do-
brin bo treba poiskati takšne
oblike, da bodo sprejemljive,
razumljive in privUačne zares
čiim več ljudi, da ne bodo že
v osnovi odbijale. Le v ozikih
krogih priznana kulturna
ustvarjalnost, četudi na viso-
ki umetniški ravni, družbeno
ne more biti priznana, če je
narod ne sprejme.
Kulturnemu osveščanju pre-
bivalstva velja tudi posebna
pozornost. Pri naših ljudeh je
treba ponovno vzbuditi zani-
manje za kulturno ustvarja-
nje ter oživiti potrebo рк)
vseh oblikah kulture. Ker pa
je bik) kulturno življenje za-
nemarjeno, je tudi potreba
po kulturi, po kulturnem
udejstvovanju in uživanju za-
mrla, zakrnela in je treba to
potrebo v človeku ponovno
predramiti.
Akcije v tej smeri pa mo-
rajo podpreti ix>leg kultur-
nih za,vodov in kultuimih sku-
pnosti tudi delovne in druge
organizacije, saj lahko ravno
te veliko pripomorejo, da bo-
do kultume ix>trebe p>ostale
vsakdanje potrebe občanov.«
FRANC ŠELIH, predsednik
kulturne skupnosti v Sloven-
skih Konjicah: »Program, ki
si ga je temeljna kultuma
skupnost Slovenske Konjice
načrtovala, bi lahko označil
v štirih osnovnih točkah: pri-
bližati slovensko knjigo čim-
širšemu krogu delovnih lju-
di — zato akcija in podpora
delu matične knjižnice v
Slovenskih Konjicah pri ure-
jevarnju knjižnic v središčih
kot so Loče, Vitanje, Zreče
in seveda v samih Konjicah.
Drugič, približati in i>okaizati
skozi takšno akcijo čimširše-
mu krogu ljudi dosežke pro-
fesionaLne kulture gledališč,
gaierij in dmgih institucij.
Zaradi tega je potrebno bolje
financirati gostovanja gleda-
lišč v močnejših področnih
središčih, ki so bila že prej
omenjena. Tretjič, kadrovski
problemi, ki jih ne smemo
ixxzabiti, ki so povsod, p<a
tudi pri nas, zelo pereči. Za-
to bo naša temeljna kultuma
skupnost razpisala nekaj šti-
pendij za pri'dobivanje stro-
k»vDo usposobljenega kadra.
In četrto, nova naloga pa je
povezovanje z delovnimi or-
ganizacdjama, da bi pojem
kulture prenesli iz ozkih kro-
gov med delavce proizvajal-
ce. Ta naloga, mislim, je po-
sebej težika, vendar obetav-
na, ker je ravno to torišče
dokaj neobdelano.«
MILAN HORVAT, predsed-
nik izvršnega odbora kultur-
ne skupnosti Šentjur pri Ce-
lju: »Od ustanovitve kultume
skupnosti v Šentjurju pa do
danes se je marsikaj spre-
menilo. Pa ne le glede na
vodstva, s katerim smo raz-
polagali, ampak v delu sa-
mem. Ncfvi na,potki, instruk-
cije, seminarji in priznanja
tistim, ki so delali, so poka-
zali nove pKiti in razvoj tudi
v kulturi.
Zavedamo se, da spada kiü-
tura k delovnim ljudem, tu-
di k preprostemu človeku in
zaradi tega je pxotrebno, da
jo dobe. Poskušal; «mo z raz-
nimi kulturnimi akcijami, da
bi kulturo približali tudli v
našo nerazvito občino. Vse
probleme, s katerimi se sre-
čujemo pri našem delu, ima-
mo nakazane v srednjeroč-
nem načrtu. 2al tu ničesar
ne moremo, ker nam zakon
določa, da podpiramo aktiv-
nost in dejavnost kulturnih
činiteljev, nimamo pa sred-
stev za inrvesticije. Potrebno
p>a bo tesnejše sodelovanje s
sindikati po kolektivih v
Šentjurju, ker so ravno njiim
najbolj namenjene kultume
akcije, če hočemo približati
kulturo delovnemu človeku.«
Tako delavci, ki so pokli-
cno ali nepoklicno neposre-
dno udeleženi pri kulturnih
institucijah. Ugotovitve so
nedvomno enotne: sedanje
stanje je posledica preteklo-
sti, novi programi pa vsebu-
jejo kultume akcije, ki naj
bi animirale tudi same obča-
ne pri oživljanju kulturnih
pKJtreb. Kaj naj zapišemo na
osnovi izjm ob slovenskem
kulturnem prazniku? Vseka-
kor zastavljamo trditev, da
vstopamo z ustanovljen'imi
kultumimi skupnostmi v no-
vo obdobje, ki za samo kul-
turo pomeni veliko. Morda
več, kot si v tem trenutku
lahko predstavljamo. Toda,
kot je že bilo rečeno, bo je
domena vseh nas in ne samo
tistih, ki se po službi ali zgolj
ljubiteljski plati ukvarjajo
s kulturo.
DRAGO MEDVED
Posvet o filmu
v torek popoldne je bil v hotelu Celala posvet o problemih slovenske kinematografije.
V okviru Tedna slovenskega filma so posvet organizirali redakcija Novega tednika iti
Radia Celje, celjsko Kinopodjetje m Kulturna skupnost. Zelo reprezeritančna udeieženba
filmskih delavcev iz Ljubljane, pHDSveta so se udeležili France Stiglio, Matjaž Klopčič,
Boštjan Hladnik, Jane Kavčič, Demeter Bitenc, Toni Tršar, Milan Ljubic, Mako Sajko in
drugi, je omogočila tehtno in kakovostno razpravo. Vanjo so se ustvarjalno vključUi tudi
kulturni delavci celjskega območja. Največ razpravljalcev je predvsem poudarilo nujnost
enakopravnega vrednotenja filma z vsemi kulturnimi dejavnostmi, povezovanja proizvod-
nje, reproduktivne kinematografije in distribucije filma, zaščite domačega filma in spre-
minjanja družbenega odnosa do filmske tvornosti. Povzetek in zaključek posveta bodo
organizatorji poslali slovenskim skupščinskim in kulturnim organom. Na posvetu je bil
podan tudi predlog, da bi Celje postalo organizator tradicionalnih filmskih srečan).
Nekako še v osnovnošolskih klopeh
smo zvedeli, da so nekateri naši mož-
je, umetniki, od jetike umirali v Ijv-h-
Ijanskt stari cukrarni za Ljubljanico.
Vsi skupaj so bili večkrat lačni kot si-
ti, da o njihovih honorarjih sploh ne
govorimo. Nič bolje se ni godilo ne^-a-
terim upodabljajočim umetnikom tn
glasbenikom.
Toda tisti časi so minili, v Celju smo
prišli že tako daleč, da je bila kulturna
skupnost sposobna ustanoviti sklad za
pospeševanje individualnega umetniške-
ga ustvarjanja in znanstvenega dela.
Res pa je, to je bil šele začetek. In ker
so bila, sredstva zagotovljena sicer to
niso astronomske številke, bili pa so
vendarle spodbudni zneski, je bil objav-
ljen v Novem tedniku in Večeru raz-
pis za ta sredstva. V osrednjem sloven-
skem dnevniku »Delu« objave ni bilo,
ker bi bila predraga. Sicer pa — Zadeva
je celjska ali v najširšem smislu —
njene regije, pa so bile zato tudi ob-
jave v ustreznih informativnih medi-
jih. Toda nekega lepega dne je na se-
dežu kulturne skupnosti zazvonil tele-
fon.
— Haio, je tam kulturna skupnost?
— Da, tukaj kulturna skupnost.
—	Zakaj pa mi nič ne poveste, da
imate nekakšen denar za nas umetni-
ke? Vedno vse prepozno zvemo, ko je
že razdeljeno!
—	Tovariš, toda v Novem tedniku in
Vecéru je bil javni razpis! Morali bi
ga prebrati.
—	Kdo pa še bere Novi tednik in
Večer? Novi tednik berejo stare mame.
Večer pa tete. Za nas normalne ljudi
pa je Delo. Tam pa ni bilo nobene ob-
jave. Jaz čitam osrednji slovenski dnev-
nik:
—	Veste, tam so objave predrage, pa
bi premalo denarja ostalo za vas,
umetnike.
—	Lahko bi mi osebno sporočili, da
imate tisti denar. Saj kadar kaj delite,
zame vedno zmanjka. Se že tako zme-
nite?
_ ! ?
—	Sicer pa, prej je bilo veliko bolje,
ko še ni bilo te vaše kulturne skup-
nosti. Ko je bilo še vse na občini.
—	No, tovariš, če pa kaj rabite, pa
pojdite na občino!
—	škljoc . . . ,
10. stran ~ NOVI TEDNIK
8. februar 1973 — St. 5
Vrtiljak
dogodkov
CELJE
Ludvik Golob v ZRN
Pred dnevi je odpotoval v Zahodno Nemčij v pokrajino Baden—
Würtenberg, upravnik mladinskega kluba, Ludvik Golob. V Zahodno
Nemčijo je odšel .skupaj z devetimi člani slovenske delegacije, ki
bo teden dni gost nemške komunistične mladine. Na obojestranskih
l^ngovorih in izmenjavah mnenj ter izkušenj se bodo pogovarjali
o temi, kako najbolj pametno izkorLstiti prosti čas mladih.
Ob vrnitvi domov bo Ludvik Golob prenesel izkušnje zahodnonem-
Jkih mladincev v celjski mladin.ski klub.	—nvst—
Študentska skupščina
Prvo srečanje celjskih študentov, ki ga je pripravil prvi letnik
VEKS, že dostiga svoj namen. V Celju se začenja študentsko življenje.
Pred dvema letoma je namreč prenehal v Ljubljani delovati Klub
oel'sđcih študentov. Tako se celjski študentje, ki študirajo v Ljub-
ljani, niso mogli nikjer sestajati. To in začetek delovanja študentov,
ki študirajo v Olju, je bila osnova za ustanovitev iniciativnega
iMlbora, ki bo zopet oživel delo kluba. Odbor se je že dvakrat se-
stal in določil sestav kluba. Sedež bo v Celju, študent^ pa bodo
delovali tudi v Ljubljani, in če se bodo odzvali še mariborski štu-
dentje, tudi v Mariboru. Narejen je že osnutek statuta, ki ga bodo
študentje lahko doiïolnili in izpopolnili na prvi skupščini cteljskih
študentov, ki bo jutri, v petek, 9. februarja 1973 v Narodnem do-
mu. Da bi bila skufličina čim u.spešnejša, vabi odbor vse študente,,
da se je udeleže v čim večjem številu in da o spodbudo novoiz-
voljmemu odboru za nadaljnje delovanje in organizacijo kulturnih
in športnih srečanj med študenti.	DUS.A.N
VELENJE
20. letnica krvodajalstva
Odbor Rdečega križa Velenje sklicuje za 9. februar v sejni dvo-
rani občinfike skupščine Velenje -širši posvet v zvezi z letošnjo krvo-
dajalsko akcijo. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi o programu
proslave v zvezi z 20-letnim jubilejem prostovoljnega krvodajalstva
pri nas.
Na posvet »o povabili tudi predsednika republiškega odbora RK,
predsedniika skupščine občine Velenje Nestla Zganka in nekatere
načelnike, kakor tudi predstavnikt nekaterih večjih delovnih kolekti-
vov v občini. Seveda pa bodo posvetu prisostvovali tudi predsedniki
osnovnih organizacdj RK in družbeno politični funkcionarji. V tem
letu bodo morali v občini Velenje zbrati kar preko 3000 prostovoljnih
krvodajalcev, kot to narekujejo letošnji plan in potrebe.
Prve TOZD
Vsejovsod v velenjski občini se čuti živahna dejavnost na pod-
ročju samoupravljanja in ustanavljanju temeljnih organizacij zdru-
ženega dela. To velja tako za Goren e kot tudi z trgovsko podjetje
ERA.
V rudniku lignita so minule dni ustanovili sedem temeljnih or-
ganizacij združenega dela. Vsaka bo imela s-voj delav.ski svet, za
povezavo s centralnim delavskim svetom pa bodo ustanovili poseben
urftlajevalni organ.	—v—
Kultura v Gorenju
Pomemben prispevek v kulturni de^vnosti v velenjski občini bo
dal tudi kolektiv Gorenja. Tu je začel delati pripravljalni odbor
za ustanovitev posebnega kulturnega driLŠtva. Občinski svet zveze
kulturno prosvetnih organizacij je zamisel podprl, saj ne gre samo
za kolektiv v Velenju, marveč tudi za jiriključene enote iz drugih
mest.
Program, ki so ga pripravili v Gorenju, obeta vsestransko de-
javnost. Sicer pa so prvi rezultati že vidni. V tovarni je že zaživel
pevski zbor. Zelo resno se ukvarjajo z organizacijo sobotnih zabavnih
¡večerov za mladino, kino klub (iorenje pa je že organiziral prvi
festival amaterskih filmov. Nadalje želijo organizirati še gledališko.
Imovno, radijsko in TV j» tud humoristično in folklorno dejavno.st.
Za razvoj kulturne dejavnosti т Gt^renju so pripravili tudi sred-
njeročni načrt.	—v—
VRANSKO
У. Kroflič upravitelj
Na zadnji seji skupščine občine 2alec so na podla^ii razpisa in na
predlog konusije za volitve in imenovanja izvolili za novega upravi-
telja osnovne šole na Vranskem, JANEZA KROFX.IÛA, predsednika
občinske konference Zveze mladine občine Žalec. Janezu Krofliču
namreč poteče mandat in na .seji konference, ki bo predvidoma 6.
marca, bo razrešen dolžnosti pred.sednlka mladine. Dolžnost na novem
službenem mestu bo na.stopil s 1. avgustom.
Predsed.stvo občinske konference pa je že dalo v javno razpravo
predlog možnih kandidatov za novo voidstvo občinske konference
ZMS. Za možnega kandidata za novega predsednika žalske mladine
je predlagan BRANKO PO VSE, ki je doslej opravljal delo sekretarja
občinske konference in sicer kot volonter, uldomI«! pa je v Gorenju.
Naše šole vsepovsod
HlOŠniRSKA STISKA
Pravijo, da je odločujoči prvi vtis, ki ga človei< dobi o človeku ali
ustanovi, kamor se odpravi. V Zrečah se je to zgodilo že prej, predno smo
prestopili šolski prag. Namenili smo se namreč na obisk v osnovno šolo
Borisa Vinterja.
Ko smo si utirali pot do šole, so nas otroci pozdravljali. Se vam zdi
čudno, če pišemo o tem? Nekdaj lepa slovenska navada, ki je bila last
vsakega otroka, da tujca pozdravi, je namreč že zdavnaj utihnila v pozabo.
Tu, v Zrečah, pa smo jo še srečali.
Otroci so nas zvedavo ogledovali in pozdravljali. Prisrčno, lepo!
Malce zgodovine ne bo
škodilo, kajne? Današnja šo-
la je bila zgrajena za praz-
nik republike 1965 leta. Cez
cesto še danes stoji odsluže-
na šola, ki je bila zgrajena
1934. leta in zažgana istega
leta, obnovljena pa je bila
1945.
Prvo organiziran pouk zna-
nja pa v Zrečah nasledimo že
leta 1815, in sicer kot je bil
takrat običaj, so »uösnost«
pridobivali v »farovžu«. Kako
je bilo podkrepljeno, si lah-
ko zamišljamo.
Pravo šolsko poslopje pa
je bilo sezidano 1835 leta. Ta
enorazrednica se je preko
dvorazrednica prelevila 1890 v
trorazrednico in končno 1906.
leta v štirirazrednico. Vse to
se je dogajalo V prostorih
današnje pisarne krajevne
skupnosti, dokler niso pričeli
z gradno šolskega poslopja
leta 1935, kot smo že omenili.
Danes je šola v Zrečah, ka-
mor hodi 550 otrok iz Zreč,
Resnika, Gorenja Skomarja
in drugih zaselkov, premajh-
na. v celoti imajo tu dvoiz-
menski pouk, ki je otežkočen
zaradi vozačev. Ti so na šoli
vsekakor največji problem.
Od petega razreda naprej se
mora zaradi njih pouk vršiti
samo dopoldan in to izgleda
tako, da imajo v dopoldan-
skem času pouk v dvanajstih
oddelkih po tri paralelke in
to — v devetih učilnicah. Ka-
ko, se bo vprašal vsakdo, pa
je resnica čisto enostavna.
V tem času planirajo urnik
tako, da jih pri telovadbi ne-
kaj ni v učilnicah. Ostanejo
na hodnikih ali če jim je
vreme naklonjeno, odidejo
na prosto.
Da je šola še bolj korišče-
na, imajo v njej še vzgojno
varstveno ustanovo s kombi-
niranim podaljšanim poukom.
Okoli 40 otrok 'je tako pre-
skrbljenih, pri čemer je pri-
zadevnost učiteljskega kadra
izredna. V stiski pomagajo
še tistim, ki so v stiski še
bolj.
Danes ravnatelj BOGOMIL
VOGELSANG, s katerim je
tekla beseda, več ne toži o
prepotrebnosti telovadnice,
saj se bo ta že ta mesec pri-
čela graditi. Zdaj teče bese-
da o prepotrebnosti učilnic,
vsaj štirih, ki so prva nuja,
saj število otrok v teh kra-
jih narašča. Na občini v Ko-
njicah so njihove potrebe že
vnesli v svoj program, ki ga
bodo realizirali s podaljša-
nim samoprispevkom. Pa
učitelji v Zrečah ne tožijo ve-
liko, čeprav jih tare nekaj
velikih nalog.
»ŠTALCE« NI ZA
UČITELJE
v Zrečah ni učiteljskega
bloka, ni stanovanj, kamor
bi se ijedagoški kader vselil
in normalno s krajem delal.
Vedo i>ovedati, da so edini
kraj v občini brez učiteljskih
stanovanj. Upajo na najbolj-
še, verjamejo v to, da bodo
prišli enkrat na vrsto. Veči-
na predmetnih učiteljev je
zato danes prisiljena, da se
vozi. štirje prihajajo iz Ko-
njic, dva iz Stranic, eden iz
Strmca. Pri tem pa jüi še ve-
čina študira in v zagonu
srednih let, ki na šoli pre-
vladujejo, zmorejo vrsto
stvari iz izvenšolskega dela,
da šele po daljšem dojema-
nju spoznaš, kakšen napor je
to.
Rezultati, čeprav je zavze-
tost in energija dela podvo-
jena, so izredni. Tu je osip
neprecenljivo manjši kot v
drugih šolah. Uspeh lanskega
leta, izražen v ostotkih, je bil
98 odstotkov, v nekaj letih
nazaj pa ni nikoli padel pod
95 odstotkov. Kje iskati vzro-
ke za tolikšen uspeh? V za-
vzetosti pohorskega šolarja,
ki je vsak dan zdoma tudi
deset ur in več, pri tem pa
nima brezplačne malice? V
KRMILO IMA V ZREŠKI
ŠOLI V ROKAH BOGOMIL
VOGELSANG
ljubezni in poklicu predane-
ga i>edagoga, ki poleg sodob-
nega pouka, ki temelji na
zdravih modernih temeljih,
upošteva tudi realno stanje
v katerem dela in vzgaja?
Ce na vsa ta vprašanja od-
govorimo z DA, potem lahko
verjamemo številkam, ki so
zabeležena v šolski kroniki.
SKORAJ
STOODSTOTNI
USPEH
Vzdušje v razredih, oprem-
ljenost hodnikov, skratka
ambient, v katerih se vzgaja
rod pohorskih kmetov, nam
pripoveduje, da jim verjame-
mo. Vsem tistim pozitivnim
silnicam, ki delujejo na šoli
in jih kroji 23 učiteljev in
učiteljic, od tega je polovica
komunistov. Vsi imajo za sa-
bo že trdo pot podružniških
učiteljev, z ravnateljem vred.
Zato jim ni neznana usoda
otroka, ki na poti v šolo in
nazaj mudi tudi tri ure. žal
jim je zlasti za tiste talente,
ki jih m malo, zlasti pevci
so odlični, ker se zaradi dol-
ge poti ne morejo udeleževa-
ti v izvenšolski dejavnosti.
Na šoli deluje toliko krož-
kov, da zmanjkuje prostora
zanje. Samo nekaj jih na-
štejemo, tiste, ki so v zad-
njem času najbolj uspešni:
gasilski, strelski in trije pev-
ski zbori.
Še in še bi lahko govorili
o vtisih, ki oblikujejo za-
ključno sliko o neki šoli. O
zreški šoli, ki ima kot vsaka
šola svoje probleme, velja
eno — s svojimi težavami se
srečuje realno in jih ne obe-
šajo na veliki zvon. Morda je
to v današnjem času celo hi-
ba, saj tisti, ki je glasan do-
bi hitreje. Tudi stanovanja,
telovadnico, prostore. V Zre-
čah znajo čakati in zato bodo
tudi dočakali. Upajo oni in
upamo mi, ki smo se na nji-
hovi šoli prijetno počutili.
In otroci tako lepo po-
zdravljajo.'Prisrčno in lepo!
Z. STOPAR
ZREŠKA ŠOLA, NA ZUNAJ NIC POSEBNEGA
V petem razredu so ponavljali snov iz družbe in narave
PRIKUPNA PIONIRKA TA-
NJA MEGLIC IZ ČETRTEGA
RAZREDA
Za MARJANA JAZBECA iz
4. a razreda smo zvedeli, da
je odličen šahist
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —11. stran
Njihovo življenje je materinstvo
šE VEDNO VEDRA, VESELA
No, recite kar hočete, to.
da verjemite mi, da rwsem
bil malo začoiiden. ko sem
se oglasil pri Pužirjevih r
Teru nad Irfubjem ter po-
vprašal pO Fjžirjevi mami
pa sem dobM odgovor, da
je odšla na smoičanje ...
Lahko si misaite, da sem
si kar tezQîo predstavljal,
kak» se po tistih bregeh
nad Ljubmco podi po smu-
čeh ženica skoraj sedem-
desetih let. Pa se je izácaza-
io, da je odšla le gledat,
kakio se drugi smučajo,
med njimi tudi eden iz-
med sinov, ki je doma pre-
vzel posestvo.
Kar p>ošteno sem se na-
čakal, predno se je vrnila
od soseda više gori, ka-
mor je skoraj pol ure
hoda. Sicer pa se tako
zgodi vsakomur, ki svojega
obiska ne najavi. Nauk za
prihodnjič.
ANGELA PODKRIŽNIK,
ali na kratko kar Pužirka,
je rodila 16 otrok, enajst
je bilo fantov in pet dek-
let. Trinajst jiih še živi.
Umrli so trije od fantov
in največ žalosti je Irlo
pri hiši, ko je v Ljubljani
v prometni nesreči izgubil
življenje 19-letni sin_ ki se
je malo pred tem izučil
poklica v Zavodu za gluho-
nemo mladino ... Nekako
som si kar težko predstav-
1јаД, da je mató Pužiirjeva
vsa rojstva opravila kar
doma, v bolnici pa sploh
še ná bHa. še pri zdravniku
bolj redkx), če ji ne bi na-
gajale krčne žile na nogah.
Kako je bilo včasih, ko je
še gos^podinjila in se uba-
dala s tolikimi otroki, seen
jo pobarail. »Kako, slabo
je bik), pa še težko povrha.
Sicer pa vse mine in mi-
nilo je tudi to. Otroci so
porasli, se razgubili po sve.
tu, jaz pa sem doma ostala
za sitnobo. Sicer pa stari
ljudje itak moramo biti
sitni, sicer bi mladi prav
ničesar ne znali v redu na-
rediti____« Tako in podob-
no se je šalila, kajti kot
vse kaže, je za šaile vedno
prav dobffo raap>oložena.
Rada je v veseM družbi, ra-
da zapoje in бе pri'hka
nanese, tudi še zapleše. Na-
zadnje je plesađa, tako mi
Je p>ovedaila, na svečnico,
torej nekaj več kot pred
tednom dni. Zdravja je tr-
dnega in le redko zdrži
doma, če je kje v bližini
»gavda!( kot tod hriibovci
radi imenujejo svoje do-
mače zabave.
Kar precej dela smo ime-
li, predno smo naèteflfci nje-
ne vnuke in ko smo jih
končno s piomočjo sina
spravili skupaj, smo ugo-
txyvtìli, da jih je noč več in
nič manj kot 29, pa še diva
pravmika povrhu .,.
Deset let bo t^a, kar je
vdova, ko ji je umrl mož
Janee, srtar 63 let. Takrat
je biQa družina tudi nazad-
nje skupaj, sicer pa se le
težko zberejo vsi, preveč
so raztreseni, čeprav vsi
prav radi zahajajo domov.
Polna šale in vedrih besed
Je za trenutek obmolkni-
la le, ko sem omenil voj-
no in jo pobaral, kako je
bik) v tistih nesrečnih le-
tih. Tako kot povsod, je
povedala. Prihajali so par-
tizani in radi so jim dali,
kar so mogli, in prihajali
so Nemoi ter pobrali vse,
kar je bilo pri hiši, pijačo
pa, ki je niso mogli spiti,
pa so pustili teči po kleti.
Težka in žalostna leta, ki
se jih nihče ne spominja
rad in tudi Pužiirjeva ma-
ma se j'ih ne.
Sicer pa je 2drava, vese-
le narave in veseM se živ-
ljenja, ki ji je vsesikozi
pyomenilo delo in delo, se-
daj na stara leta, pa je na-
šla svoj zasluženi počitek
in rada ga uživa!
BKRNI STRMÖNIK
Fužinarjeva mama
IN VINO VERITAS
(Slovenci pravimo tem'i:
V vinu je resnica, Gabro-
dolčani pa so v to trdno
prepričani!)
Ze nekaj časa se г Ga-
brodolčanoma Amekom in
Poldačem godijo čudne re-
či: potrta in poklapana
sta, da nikoli tako. Roke
jima brezmočno bingljajo,
glavi povešata tako, da
sta podobna oveneli jesen-
ski cvetlici, o nogah pa
skoraj bolje ni govoriti.
Vlečeta jih za sabo kot
ona stara Neža, stotim se
bliža tn da se ne bi le
preveč muč^i z opisom
gabrodolskih junakov, lah-
ko rečemo še to, da sta
prava pravcata podoba ene
same, velike nesreče. Ta
potrtost ima svoj vzrok,
zakaj vse potrtosti imajo
smj vzrok.
Kot rečeno, postaja Ga-
brov dol nekakšno mesto.
O ulicah sicer še ni bilo
spregovorjene niti ene be-
sede, čeprav tovarišica Ifi-
genija Trpotec o teh zade-
vah že razmišlja (čisto va
tihem upa, da bodo eno
posvetili pred smrtjo
njej), dejstvo pa je, da se
med hišami Gabrovega do-
la skriva precej bifejev,
gostiln, krčm, vinotočev in
kar je še takšnih lukenj,
kjer bog ven roko moli.
Nedolgo tega so prepo-
vedali odpirati gostilne ob
nedeljah in tragedija spo-
štovanih gabrodolskih me-
ščanov se je začela. Prav-
zaprav, najprej se je za-
talcnUo pri Anzeku m Pol-
daču. Njuna stara nava-
da, ali bolje rečeno uso-
da ju je vrgla ob plot, ta
plot pa ni nič drugega kot
to, da se oba redno ob ne-
deljah skregata s svojima
plemenitima soprogama,
to pa pomeni, da ob nede-
ljah m kosila, ni večerje
in ne vinčka po kosilu.
To pa niti ne bi bilo ta-
ko hudo, če ne bi prišla
še druga prepoved: pred
sedmo uro zjutraj je pre-
povedano točiti alkoholne
pajače. Stvar je izbila so-
du dno, Anzek in. Poldač
pa ne bi bila rojena Ga-
brodolčana, če ne bt po-
gruntala. Od takrat nap-
prej vsake dva dni Kupita
v trgovini liter vinjaka, ki
ga potem družno uničita
med delovnim časom. Ste-
klenico skrijeta pod stroj,
pri katerem delata in do-
movina je rešena. Pove-
dati je treba še to, da si
tega nista izmislila sama,
pač pa sta podoben način
videla pri sodelavcih. Na-
vada je železna srajca in
steklenice v trgovinah v
Gabrovem dolu kar kop.
nijo. Kaj pa se to pravi,
tako prizadeti Gabrodolce,
kriminal pa takšen!
Le kje bt potem iskata
resnico, če ne bi bilo vi-
na? Milenko StrüSek
Intervju na sindikalni ravni
Miro Hutinski, lani v novembru izvoljeni predsednik osnovne organizacije sindikata v »Tehno-
mercatorju«, je tipični predstavnik letos na občnih zborih vznikle »mlade garde« v vrstah sindikata.
Star je 30 let, z njim vred šteje njegova družina 3 člane. Žena je zaposlena v istem podjetju, ima
Stanovanje, nima še avta, sicer pa dovolj dobre volje in vere v prihodnost. Je trgovski poslovodja
z dokončano trgovsko in poslovodsko šolo ter v novi veleblagovnici vodi oddelek s tehničnim bla-
gom v tejevi kleti.
NOVI TEDNIK: Smo se
prezgodaj oglasili? V mislih
imam kratka dva meseca, od-
kar ste predsednik sindikata?
MIRO HUTINSKI: Odvisno
od tega, kaj hočete. Bom po-
vedal na koncu razgovora.
NOVI TEDNIK: Ste v sin-
dikalnem delu novinec ali
imate že izkušnje?
MIRO HUTINiil'CI: Kot sin-
dikalist sem novinec. K sreči
sem bil pred tem predsednik
mladine in ker je kolektiv
zvečine mlad, sem se znašel
pred večino istih obrazov,
vendar v novem svojstvu.
NOVI TEDNIK: Vas zaupa-
nje kolektiva oziroma sindi-
kalnega članstva osrečuje?
MIRO HUTINSKI: Osreču-
je ravno ne. Nameraval sem
se posvetiti študiju na višji
šoli za organizacijo dela. Mi-
slil sem, da spričo mladosti
ne bom izvoljen, pa sem se
ustel. No, ne smem reči, da
zaupanja nisem vesel in da
ne bom delal. Politično sem
aktiven od mladih let. To se
človeka prime.
NOVI TEDNIK: Biti pred-
sednik sindikata v kolektivu,
kakšren je vaš, ni preprosto,
saj kolektiv združuje zveči-
ne delavce visoke kvalifikaci-
je in nadpovprečne izobrazbe.
Vam je spričo t^a tesno pri
srcu?
MIRO HUTINSKI: pravza-
prav ne. Mislim, da je raz-
gledanost v kolektivu za druž-
beno delo in samoupraTOO
prakso le koristna. Seveda
Se je treba bolje pr pra-^^at',
kajti večina pri nas razmiš-
lja in je kritična.
NOVI TEDNIK: Ima orga-
nizacija, oziroma kolektiv,
akcijsiki in stabilizacijski pro-
gram?
MIRO HUTINSÍKI: Ima.
Tvorec programa je bila or-
ganizacija ZK, sprejel ga je
ves kolektiv in tudi sindikat
na občnem zboru. Ko je bil
potrjen, smo ga tiskali v gla-
silu kolektiva, tako da ga
ima vsak zaposlen. Razaimlji-
vo, da program vsebuje sta-
bilizacijske ukrepe v kolek-
tivu, uresničevanje ustavnih
dopolnil, družbeno in stro-
kovno i2»braževanje, poglab-
ljanje neposrednega samo-
upravljanja in seveda varče-
vanje.
NOVI TEDNIK: Lahko po-
veste kaj več o stabilizacij-
skih načrtih?
MIRO HUTINSKI: V prvi vr-
sti smo osvojili ukrepe za
poslovno stabilizacijo, to je
zmanjšanje poslovnih stro-
škov, boljšo organizacijo de-
la, varčevanje itd. Pol'^ tega
je bila pobuda kolektiva »Pla-
men« iz Krope pri nas dobro
sprejeta. Sprejeli smo sklep,
da bo vsak delavec v našem
kolektivu prispeval za stabi-
lizacijo 60 delovnih ur.
NOVI TEDNIK: OmeniU
ste varčevanje. Imate v mi-
slih tudi varčevanje v obliki
odvajanja dela osebnih do-
hodkov na hranilne knjižice?
MIRO HUTINSKI: Tudi to.
Na množičnih sestankih smo
že osvojili sklep, po katerem
bomo Ž9 v fe'^ruarju d-^h^de-k
na 1.000 novih dinarjev vlo-
žili na knjižice.
NOVI TEDNIK: Politična
akcija za uveljavljanje nepo-
srednega samoupravljanja je
naloga sindikata. Kako si za-
mišljate čim boljše uresniče-
vanje te naloge?
MIRO HUTINSKI: Pred-
vsem z dobro 'Inforimranoet-
jo, s čim tesnejšimi stiki in
razgovori po odelkih in sku-
pinah pred in po sklepanjih
v okviru samoupravnih orga-
nih. Ob važnejših zadevah si
moramo zagotoviti politično
raapraivo prek političnih or-
ganizacij v kolektivu, da bi
člani samoupravnih organov
prihajali na seje oboroženi s
staldšči in voljo večine delav-
cev.
NOVI TEDNIK: Poudarja-
te besedo delavci. Zakaj?
MIRO HUTINSKI: Mar mi
v trgovini to nismo? Tudi mi
smo delavci, kaj pa drugega?
Zakaj se vam zdi to vredno
vprašanja?
NOVI TEDNIK: Tako. Za-
radi preprostega naslavljanja
potrošnikov z gospodi in go-
spèmi. Pa pustiva to. Ste
predsednik sindikata in ko-
munist. Kaj sodite o družbe-
nem položaju, vrednotenju
delavcev v trgovski stroki?
MIRO HUTINSKI: Rekel
sem, tudi mi smo delavci, v
ničemer izvzeti iz celokupne-
ga delavskega razreda. Menda
je to dovolj jasen odgovor?
Tisto z gospodi pa za večino
trgovskih delavcev ne velja.
NOVI TEDNIK: Kaj pravi-
te na oč-tke t rovini v jav-
nosti. tudi v tisku?
MIRO HUTINSKI: Precej
je nejasnosti, precej pavšal-
nih stališč. Moram pa prizna-
ti, da vsi očitki niso brez
osnove, če je trgovina podalj-
šana roka v procesu proiz-
vodnje, oziroma njene reali-
zacije, p>otem je ,po svoje se-
stavni del proizvodnje ...
NOVI TEDNIK: Drži. Pred-
vsem v zadnjem delu proiz-
vodnja procesa je trgovina
nesporno prisotna. Kaj pa v
njenem prvem delu, planira-
nju, vlaganju?
MIRO HUTIiNSKI: ... Pre-
hiteli ste me. Hotel sem reči,
da se je trgovina 2nrečine res
preveč avtohtono obnašala,
skrbela predvsem za svojo
lastno reprodukcijo. Z inte-
gracijskimi ukrepi bo trgovi-
na, tako predvideva 2. ustav-
ni amandma v 8. členiu, v bo-
doče udeležena tudi v proiz-
vodnji sami, z naložbami, kot
najbolj zanesljivo področje
trfciih raziskav.
NOVI TEDNIK: Se vam ne
zdi, da integracijski tokovi v
smislu, ki ga odpirate, niso
najbolj bleščečih rezultatov?
MIRO HUTINSKI: Morda
res. Trgovina bi se morala
poskrvnotehnično, pa tudi fi-
zično integrirati mnogostran-
sko; s kovinsko predelovalno,
prehrambeno, tekstilno, kon-
fekcijsko, elektro industrijo
itd. Že tako bo moralo bitì
povezovanje mnogostransko.
AU trgovini odločitev ne bo
lažja, če bo tudi industrija
sama bolje inte-gr' ^ma v svo-
jih proizvodnih panogah?
NOVI TEDNIK: Zanimive
mdsli, tovariš predsednik.
Upam, da jih bomo slišali
tudi pred širšim avditorijem,
kot je tale rai^ovor v dvo-
je... Preskočiva k začetku.
Funkcija predsednika vam je
torej začasno zagrebla misel
na študij?
MIRO HUTINßlKI: Ne, ni.
Vseeno bom na jesen začel.
Treiba bo. Seveda na račun
nečesa. Najbrž bo tx3 spet
moja druižinica. In če grem
še jaz na začetek ra:^vora;
niste se oglasili prezgodaj, če
je to vse?
NOVI TEDNIK: Zaei^ra*
ree vse. Hvais lepa in obilo
áspela! JURE KRAiSOV^

Včeraj dopoldne se je v
zdraviliški dvorani na Dobmi
začel seminar za vodstva sin-
dikailnih organizacij celjske
občine. Seminar organizirata
celjski občinski sindikalni
svet in Delavska univerza. V
štirih dnevih se bodo sluša-
telji seznanili z naslednjimi
temami: družbeno politična
vloga in pomen sindikata,
sprememba političnega siste-
ma, stabilizacija gospodar-
stva, razvijanje samoupravnih
družbenih odnosov, TOZD
kot osnovna celica diruž/beno
ekonomsikih odnosov, doho-
dek TOZD, izobraževalna in
kadrovska politika v delovnih
organizacijah, življenjski in
delovni pogoji delavcev, sa-
moupravno sporazumevanje o
delitvi dohodka in osebnih
dtohodikov, socialno razliko-
vanje in pota za njegovo pre-
seganje, priprava in vodenje
sestankov in organizacija ter
način delovanja sindikatov.
mini reportaža
Vsak človek ima kaj pove-
dati. Zgodilo pa se mi je, da
sem srečala takšnega oziro-
ma takšno, ki ni imela kaj.
Bilo je nekega lepega, sonč-
nega zimskega dne, ko sem
vsa zasopihana premagovala
zadnje metre strmega klanca,
preden sem se ustavila pred
pošto in krajevnim uradom
v Dobju pri Planini. Razgre-
ta in komaj loveč sapo sem
odprla vrata pošte in se se-
sedla na najbližji stol. V tes-
ni sobici je na oni strani
»pulta« zvedavo dvignila gla-
vo iz kupa pisemskih pošiljk
in vsemogočih obrazcev in
papirjev mlada ženska in se
mi nasmehnila. V očeh sem
ji prebrala: »Kaj sopihaš re-
vica! Ko bi ta klanec preho-
dila vsak dan, tako kot ga
jaz, potem bi ti šele teklo po
hrbtu.«
Takoj sem se odločila, da
povprašam Nado Ivenčnik,
kako preživi svoj delovni dan
takole v samotnem kraju na
Kozjanskem, kjer je poleg
cerkve in gostilne le še malo
hiš.
Vsa rdeča se mi je nasme-
jala in odgovorila: »Nimam
kaj povedati.«
»Kako da ne?« sem jo
vzpodbujala, »prav gotovo se
v delovnem dnevu poštarice
tudi kaj zanimivega zgodi.«
»Zeee,« je dejala, »ampak
jaz res ne bi imela kaj pove-
dati. Zjutraj se pripeljem iz
Dramelj v Dobje do avtobus-
ne postaje, potem pa sopi-
ham vsako jutro natovorjena
z vrečami pisemskih pošiljk
in paketov po tem vražjem
klancu do pošte. Poleti še
nekako gre, pozimi pa je pre-
cej hudo. Cesta v Dobje je
zgodaj zjutraj bolj redko plu-
žena, pa gazim, naložena kot
osel, en kilometer do vrha.
No, pa to še ni najhujše. Po-
zimi imajo avtobusi zaradi
snega in slabe ceste večkrat
zamude. Tako se mi zgodi,
da popoldan pridem prepoz-
no v Šentjur, Nemalokrat mi
avtobus za Dramlje uide pred
nosom m potem mi ne pre-
ostane drugega, kot da jo
mahnem peš domov. Ni pri-
jetno, posebno kadar je že
tema. Strah me je. Doma so
v skrbeh zame. Imam nam-
reč družino in majhnega
otroka.
No, pa sem se že kar na-
vadila. Že več let sem tukaj
v službi. Ne morem dobiti
dela kje bliže domu. Saj kar
gre. Dela je res dosti, če-
prav kraj ni tako velik, je pa
tod okrog raztresenih precej
vasi, tako da sta pošta in
krajevni urad, tudi tega vo-
dim sama, skoraj vedno pol-
na. Dopoldne tako kar hitro
mine.
Ja, tako je. Hudo je, pa tu-
di ne. Ne bi imela kaj pove-
dati,« je zaključila s sramež-
ljivim nasmehom.
Ta je pa dobra, sem si mi-
slila, ko sem zaprla vrata
pošte za seboj. Ženska, ki se
utrudi že do takrat, preden
sploh prileze do svojega de-
lovnega mesta in katero čaka
delo še doma, »nima kaj po-
vedati in se nad čim prito-
ževati«. Takih je malo. Kaj
pravite?
D POS
SEMINAR
ZA ŠOLNIKE
Pred dnevi je bil na Dobr-
ni seminar za pedagoške de-
lavce iz šmarske občine. Ude-
ležilo se ga je okoli dvajset
slušateljev, seminar pa je or-
ganizirala šmarska Delavska
univerza v skladu s progra-
mom, ki si ga je zastavil ak-
tiv prosvetnih delavcev pri
občinski konferenci ZK Šmar-
je pri Jelšah.
Na seminarju so razpravlja-
li o idejnosti pouka, sprego-
vorili pa so še o družbeno po-
litični ureditvi naše države in
o zadnjih spremembah v naši
družbi.
Seminar na Dobrni je uspel,
čeprav bi se ga lahko udele-
žilo več prosvetnih delavcev.
VESELO V GORE
Konec prejšnjega meseca so
v Rogatcu ustanovili planin-
sko društvo, za predsednika
pa so izvolili ing. Karla Ce-
sarja. Novoustanovljeno pla-
ninsko društvo v Rogatcu ima
sedemdeset članov, imeli pa
so že prvo sejo, na kateri so
sprejeli finančni načrt in pa
načrt dela za tekoče leto.
Planinska dejavnost v Ro-
gatcu ni neznana stvar, saj se
na osnovni šoli že precej časa
ukvarjajo s tem športom. Pio-
nirji in mladinci osnovne šole
Rogatec imajo svoj planinski
odsek, ki prireja samostojne
izlete in vse, kar je v zvezi
s planinstvom. Predsednik te-
ga odseka je prizadevna mla-
dinka Metka Škerjanc.
Mladinski odsek planinske-
ga društva pripravlja tudi pla-
ninsko šolo, na kateri bodo
predavali predavatelji iz Celja
in okolice. Predavanja bodo
brezplačna, iz solidarnosti do
mladih v Rogatcu pa tudi pre-
davatelji ne ^aihtevajo niče-
sar.
KUHARSKI TEČAJ
v novoobnovljeni podsre-
ški šoli se je že v prejšnjem
mesecu začel kuharski tečaj,
ki je trajal do 4. februarja.
Na njem so se kmečka dekle-
ta spoznala z umetnostjo ku-
hanja, saj bo večina njih os-
tala doma na kmetijah, kjer
bodo lahko koristno uporabi-
le pridobljeno znanje.
Tečaj je obiskovalo Ití mla-
dih deklet, vodila Pa sta ga
tovarišica Janova in Gabrono-
va. Dekleta so se v šoli dobro
počutile, šola pa je hkrati tu-
di edini prostor, kjer se lahko
zbirajo podsreški občani. De-
kleta skupaj s tovarišico Me-
žičevo pripravljajo igro Po-
slednji mož, ki jo bodo po-
klonile ženam za njihov praz-
nik, osmi marec.
ORGANIZIRANOST
KOMUNISTOV
v preteklem tednu se je v
Šmarju pri Jelšah sestala ko-
misija za organizacijo in raz-
voj pri občinski konferenci
ZK. Govorili so o organizira-
nosti komunistov v občini in
o nekaterih spremembah v
zvezi z organizacijo v posa-
meznih aktivih ZK po gospo-
darskih organizacijah in na
terenu. V razpravi so se do-
taknili še sprejema novih čla-
nov v ZK in ugotovili, da bo
treba sprejemati samo naj-
boljše in najsposobnejše.
»TIM« TUDI
URADNO
Minuli teden je bil iz regi-
stra gospodarskih organiza-
cij izbrisan Rudnik rjavega
premoga Laško, na novo pa
registrirana orgaiizacija zdru-
ženega dela »TIM« Laško s
tremi temeljnimi organizaci-
jami združenega dela. Proiz-
vodnja premoga se bo v le-
tošnjem letu zmanjšala za
tretjino, torej za okoli 30.000
ton. V teh dneh je iz rudni-
ških oken prišla v novo to-
varno izolacijskega materiala
nova skupina rudarjev, ki za-
menjujejo kramp in lopato
z lažjim, vendar tehnološko
bolj zahtevnim delom.
VODOVNIK JE BIL
MED UPOKOJENCI
Iz pivovarne nam je bilo
sporočeno, da je bil direk-
tor Ivan Vodovnik navzoč na
novoletnem sprejemu in po-
gostitvi upokojencev. Naše
prvotno sporočilo je bilo v
tem pogledu nepopolno, za
kar pa nismo krivi mi, mar-
več tisti, ki so nas o sreča-
nju obvestili.
Z EVIDENTIRANJEM
V ŠIRINO
Občinska konferenca SZDL
bo ta teden pripravila po-
svet s predstavniki vseh p>o-
litičnih organizacij, delovnih
organizacij n samoupravnih
organov o stalnem evidenti-
ranju občanov za pomembne
družbene funkcije na vseh
ravneh v občini. Ta aktivnost
ni potrebna samo zaradi red-
nih in občasnih kadrovskih
sprememb, marveč tudi zara-
di potreb po večjem številu
samoupravno aktivnih obča-
nov, kar bo zahtevala uvedba
delegatskega sistema v druž-
bi.
VANDALIZEM
V ŠOŠTANJU
čeprav smo v šoštanju že
vajeni, da nekateri objestne-
ži ponoči prestavljajo smero-
karae ali pa celo ruvajo iz tal
prometne znake, je to, kar
se je zgodilo na pokopališču,
le malo preveč.
šoštanjsko pokopališče za-
ra.di selitve rudniško ogrože-
nega področja v Podkraj pri
Velenju že tako l^že klavrno
podobo. Ljudje so že itak več
ali rnanj nejevoljni, ker se
pri pKJsameznih prekopih ne-
kateri spomeniki tu in tam
tudi poškodujejo. Višek neje-
volje pa je povzročilo neda-
vno nočno podiranje nagro-
bnih spomenikov, izmed ka-
terih so nekateri precej viso-
ki in so se pri padcu seveda
poškodovali.
Prizadeti so vandalizem,
kakršnega v šoštanju še - ne
pomnimo, upravičeno obso-
dili, saj gre za sknmitev gro-
bov, da o gmotni škodi sploh
ne govorimo. Nekateri priza-
deti so zadevo prijaivili tudi
postaji Ljudske milice Šo-
štanj.
TOPLI OBROK
V ŽELEZARNI
v štorski železarni, kjer
so se dolgo ukvarjali z reše-
vanjem toplega obroka, so
problem ugodno rešili. Do-
gradili so novo centralno ku-
hinjo pri internatu poklicne
šole na Lipi. Ukinili so do-
stavo toplega obroka v p>or-
cijah in namesto tega uvedli
delitev hrane v posebnih je-
diliicah. Tako so ukinili mr-
zlo malico in uveljavili dve
vrsti toplega obroka.
Tak.šno razdeljevanje tople-
ga obroka je vneslo več re-
da in omogočilo točno eviden-
co nad razdeljevanjem. Seve-
da pa je tak način prehrane
med delom tudi bolj higieni-
čen in kulturen. K malicam
prüiajajo zaposleni v določe-
nem zporedju. Zato ni izgub-
ljanja dragocenega časa. Za-
dovoljni so delavci, ki se hra-
nijo pa tudi oni, ki hrano
pripravljajo.
KONEC
SMUČARSKE ŠOLE
V ŠTORAH
Tudi letošnje zimske šolske
počitnice je smučarska sekcija
Partizana-Kovinarja v štorah
izkoristila za organizacijo
smučarskih tečajev, šolo smu-
čanja so izvedli v osmih sku-
pinah, tri so vadile pri Celj-
ski koči, ostale pa na terenih
pri domu železarjev na Sve-
tini. V tečaju so bili tudi
mladi smučarji, ki se pri-
pravljajo na tekmovanja.
Pri Celjski koči je vadilo
40 otrok, na Svetini pa 66.
Zaključek šole je pokazal, da
je vadba uspela. Mnogi so se
naučili prvih elementov smu-
čarske šole, drugi bolj izur-
jeni pa so potrdili, da bodo
tudi letos krepko posegli v
borbo za najboljša mesta na
občinskem in drugih tekmo-
vanjih.
VOLILNE
KONFERENCE
v teh dneh so v žalski ob-
čini v teku redne letne volil-
ne konference aktivov zveze
mladine v delovnih organiza-
cijah in v krajevnih skupno-
stih. Mladina na teh konfe-
rencah ocenjuje svoje dose-
danje delo in aktivnost, oce-
njujejo položaj mladih v kon-
kretnih pogojih ter sprejema-
jo programe o bodoči aktiv-
nosti. Na konferencah sode-
lujejo tudi predstavniki Ob-
činske konference Zveze mla-
dine ter skupaj z mladimi iz
aktivov načrtujejo bodoče
akcije in naloge mladih v de-
lovnih organizacijah in v kra-
jevnih skupnostih.
mali intervju
Vprašuje: Dominika Poš
Odgovarja; Cveto Mahko-
vce
Našla sem ga pri delu.
i v delovni obleki in ves
Î črn od motornega olja se |
; mi je malo nezaupljivo .
približal. Ura je bila že
skciraj dve in mudilo se
mu je končati delo, ki ga
je v - delavnici podjetja
Avto Celje vedno dovolj.
Stopila sva v bližnji bife
in ob kavici prijetno po-
klepetala. Njegova zadr-
žanost je kmalu izginila,
vendar pa sem tega
skromnega človeka komaj
pripravila, da je povedal
kaj več o sebi in svojem
delu.
Bi mi lahko povedali
kaj več o svojem delu?
Ja, kaj pa naj povem?
Vi kar sprašujte, jaz bom
že odgovarjal, če bom
znal. Ste Celjan? Sem,
Celjan sem, iz Gaberja.
Poročen sem tudi, hčerka
je že v petnajstem letu.
Koliko ste pa potem vi
stari? 43 let imam, pa
zgledam mlajši, kajne?
Kaj ste po poklicu? Po
poklicu sem kvalificiran
mehanik, pri tem podjet-
ju pa sem že 17 let. Ima-
te veselje do tega dela?
Ja, to pa to. 2e od ma-
lega sem rad »šraufal«
vse, kar mi je prišlo pod
roke. Najprej kolesa, po-
tem motorje, zdaj pa av-
tomobile. Dela je pri vas
gotovo zelo veliko. Ga je,
seveda ga je. Za tisto, kar
naredimo, smo čisto pre-
malo plačani. Vas stran-
ke kaj priganjajo? Mene
ni treba. Jaz se sam zave-
dam, da je treba veliko in
hitro delati pri nas, če ho-
češ kaj zaslužiti. Kdor de-
la, ta zasluži. Ste s svoji-
mi izkušnjami in znanjem
v vseh teh letiii kaj na-
predovali tu v podjetju?
Ne, nisem, pa tudi ne mi-
slim. Z izkušnjami in zna-
njem pa je pri nas tako:
v tem poklicu se človek
vedno kaj novega nauči,
tudi »mojstri« ne znajo
vsega. Za napredovanje pa
so potrebne šole. Prej, ko
sem bil mlad, nisem mo-
gel študirati, zdaj sem pa
že prestar. Naj se učijo
mladi. Slišala sem, da ste
bili tudi športnik. Bil. Ze
v stari Jugoslaviji sem te-
lovadil pri Sokolu. 11 let
sem igral nogomet pri
Kladivarju, pa tudi smu-
čal sem. Ste kdaj tekmo-
vali? Kar povejte, ne bo-
dite no tako skromni.
Veliko sem tekmoval V
povojnih letih sem na dr-
žavnem prvenstvu na šar
planini zasedel drugo me-
sto. Zdaj se s športom ne
ukvarjam več, amp>ak »tri-
mam« pa še. Kako pa je
z vašo aktivnostjo v de-
lavskem samoupravljanju
podjetja Avto Celje? Ja,
bil sem v delavskem sve-
tu in sindikatu, zdaj pa
nisem več. Naj delajo mla-
di.	D. POŠ
RAC
V	okviru društva Ijud^
tehnike je 1954. leta prič«
delovati prva samostojna ]
kalna radijska postaja v Si
veni ji. Pričeli so skromno,
oddajali so namreč samo ,
nedeljah. Posloišalci, ki so ]
U v veliki večini kmetje,
program radia Šmarje pri j
šah zelo dobro sprejeli, ¡
so se jim takratni uslužb^
radia znali dobro približa
Na pobudo poslušalcev
mnogih družbeno političj
delavcev so takratni progri i
razširili in oddajali tudi ,
četrtkih Vendar tudi to ;
zadostovalo. Želeli so ved
več, želeli so še podrobni
seznanjati ljudi z novicami
vseh okoliških občin. Tako
je čez nekaj časa progn
preselil še v torkovo pop
dne. Trikratno oddajanje
teden je poslušalcem prina
lo mnogo zanimivih oddaj.
V	letu 1973 so šmarski
dijci sklenili razširiti progri
na pet dni v tednu. To poi
ni, da bodo pričeli z novo
liko stalnega programa. ]
je dejal Caci Cerjak, napo
dovalec in urednik zabai
glasbenega programa, bo<J(
februarju pričeli oddajati
di ob ponedeljkih in petkih
vsak dan po eno uro. Bist
Na redni progi se po
kaj gladki cesti premika
tobus. V njem se tarejo p
niki. Le-ti so po večini šol
ji, ki se vozijo v mesto is
znanja. Njih čaka bodočni
V šoli jim bo vsaka do
ocena zagotovila, da jim p(
življenje ne bo žuljava.
Redki med njimi so ]
niki, ki se že leta voziji
tovarne na delo. Po »šihtu«
izmučene dobrotni avto
zopet popelje na njihove
move. Med temi sedi m»
ki na pol spi. Naprej S
njena glava skriva nagul)
lice. Le ostarel klobuk in
nošena obleka pričata, ds
pripadnik turistov, ki po<
jo na oddih.
Tesno poleg njega st(
dva precej košata fanta.
na dogodivščin si domis
Prijatelji gledališča I
zagotovo spoznaU osebi
vam jo danes predstavi
To je dokaj znana ce
amaterska gledališka ig:
Metka Vidmarjeva, ki î
najbolj ' uveljavila z vlog<
ronike v 2ui)ančlčevi V<
ki I>eseniški. Da bi izi)
kaj več o njej, smo jo p
sili za kratek razgovor.
—	Koliko časa se že u
jate z igranjem?
Amatersko se ukvarji
igranjem že dalj časa, :
zivno pa 7 let.
—	Pri katerih amate
skupinah ste že vse igra
Največ sem igrala pri
svetnem društvu. ŠkofjJ
in pri Amaterskem gled
(bivšem Delavs^kem <
kateremu sem ostala ¡
vse do sedaj.
—	Katera je bila vaši
boljša vloga?
Brez dvoma, to je bil
ga Veronike v Župančiči
roniki Deseniški. S teû
lom smo igrali skoraj !
) ŠMARJE SIRI PROGRAM
^ bo spremenila vsebin-
^ema programa. Oboga-
ja bodo z nekaterimi in-
jjtivnimi oddajami z raz-
področij družbenega živ-
i».
f^o Strašek, glavni ured-
radia, je ob tem dejal:
¿vsem smatram, da je po-
po dati poudarek delu
jjenib organizacij, kulturi,
jportu in delu ljudi na
Potrebno je poudariti
jvo vključevanje v samo-
ivo v krajevni skupnosti,
mi morajo biti tudi bolje
rmirani o delu raznih us-
v: od komisij pri občin-
skupščinah do dela ko-
j pri družbenih organiza-
ba
;ebinska razširitev progra-
bo vsekakor zahtevala do-
né naloge, ki jih bodo mo-
delavci radia opravljati,
iti bodo morali nove so-
vce, ki bi posamezne od-
vodili, saj le-te terjajo
ino poznavanje določene
jlematike v i>osamezni
lini, ki bi jih naj oddaje
ivnavale.
•ri oblikovanju posamez-
oddaj,« je dejal Vinko
šek, »moramo doseči, da
bomo oddajali kot dialog
t ustvarjalcem oddaje in
sodelujočimi; to E>a bomo do-
segli predvsem s čim prist-
nejšim stikom s poslušalci.
Dialog mora biti sprejemljiv
in razinnljiv Za vse p>oslušal-
ce, saj je le na takšen način
možno najti pravi kontakt, ki
je v radijskem poročanju naj-
bolj FK>treben.«
Z razširitvijo programa se
bo morala razširiti tudi mreža
dopisnikov iz vseh občin. Ob-
javljali bodo vesti, ki bodo pi-
sane kvalitetno in bodo zani-
male širši krog poslušalcev.
Nove dopisnike čakajo tudi
primerni honorarji.
Na kratko se bom ustavila
ob pomembnejših oddajah
šmarskega radia. Ob nedeljah
je na sporedu osrednja infor-
mativna oddaja Od Pohorja
do Sotle, ki zajema dogodke
iz vsega tedna. Izpolnjena je
z intervjuji, kratkimi magne-
tofonskimi zapisi in reporta-
žami.
Kmetijska oddaja, ki je na
sporedu vsako nedeljo, je na-
menjena izključno kmetom. V
njej sodelujejo predvsem
strokovnjaki. Oddaja zajema
tudi rubrike kot so Za vrtič-
karje, Za čebelarje in Kaj pri-
naša Kmečki glas. To oddajo
financirajo kmetijski kombi-
nati iz naših krajev je od-
daja, v kateri na kratko po-
ročajo o zanimivih dogodkih
v občinah na vseh družbenih
področjih. Na sporedu bo ob
ponedeljkih, torkih, četrtkih
in petkih.
V programu radia Šmarje
so pogrešali sodelovanje mla-
dih in opisovanje njihovega
dela. Mladinska oddaja je pr-
va novost v razširitvi progra-
ma in bo na sporedu ob pone-
deljkih (vsakih 14 dni). Dru-
ga novost je oddaja Iz dela
naših kolektivov — v tej bo-
do skušali prikazati probleme,
s katerimi se srečujejo delav-
ci. Dotaknili bi se tudi dela
sidikaüiLh organizacij. Tor-
kova novost bo oddaja Torko-
va štafeta. V tej bi občani po-
stavljali vprašanja predstavni-
kom družbenega in politične-
ga življenja, ki bi nanje po-
skušali najizčrpneje odgo-
varjati.
športne oddaje doslej niso
imeli. Prav je, da bodo tudi
tu naredili korak naprej. V
njej ne bodo poročali le o
športnih rezultatih, temveč se
bodo dotaknili tudi aktualnih
vprašanj s področja športa.
Ob razširitvi programa bo-
do prišli na svoj račun tudi
mladi poslušalci. Poleg Vese-
lega juke boxa — zabavno-
glasbene oddaje za mlade, bo-
do le-ti dobili vrsto novih od-
daj. Ena izmed takih je šole-
šolam. V tej oddaji bi našli
svoje mesto učenci osnovnih
šol. V njej bi sodelovali s svo
j imi prispevki iz dela na os-
novnih šolah. Oddajo bosta
vodila učenec ali učenka os-
novne šole; priprava pa bo
potekala skupno z glavnim
urednikom. Oddaje šole-šolam
bodo na sporedu vsak petek.
Vsem poslušalcem radia
Šmarje pri Jelšah se torej
obeta mnogo novosti, mnogo
prijetnih uric ob radijskem
sprejemniku Prikaz nekaterih
oddaj je zelo skromen, kajti
včasih že glasba pove mnogo
več kot besede. V njihovem
programu pa je in bo mnogo
glasbe, zato jim prisluhnite.
Vsebinska in časovna razši-
ritev programa radia Šmarje
pri Jelšah je gotovo pomem-
ben dogodek. Napovedovalec
in urednik zabavnoglasbenega
programa radia, Caci Cerjak
je ob tem dejal: »Vse to je
le pohvale vredno. Upamo,
da nas bodo poslušalci v novi
preobleki še topleje spreje-
li .. .«
MARINA KOCEN

5 bi dremajočega spravila
ideža. Vsaj eden od njiju
bi sedel.
^eš kaj, dregni ga in mu
; da bom bruhal.«
lobro,« odvrne drugi, »ju-
iedem jaz.«
■življenju še nista občuti-
érpanosti. Ni jima še do-
edenja v šolski klopi,
idomušnost zmaguje ...
3žak se zdrami in skoči
»ici. V snu se mu je zde-
la ga sprevodnik opozar-
Ì postajo. Fante se usede
ijegovo mesto. Svoj porog-
nasmeh zastre z neureje-
Tivo.
zadnjega konca avtobusa
ačuje jokajoč glas sošol-
usti sedeti mojega dobre-
)četa! Le čakaj, bova že
löunala!«	S. M.
natakarica slavica
BIFE Novak Miro, Gotov-
Ije pri Žalcu.
Ne gre za reklamo pijače in
jedače. Gre za razgovor z na-
takarico SLAVICO, ki je v bi-
feju že okoli štiri leta. 2e res,
da sta pijača in jeda-
ča na dostojni, solidni vi-
šini. Še bolj res pa je,
da je prav natakarica SLAVI-
CA tista, ki pripomore k do-
bremu obisku, saj je včasih
v bifeju skoraj pretesno.
—	Koliko let teptate zem-
ljo?
—	Kmalu bo štiriindvajset.
—	Kje ste doma?
—	Nad Dobrno. Mlada sem
šla od doma. Bilo je premalo
kirulia Za vse in zgodaj sem
se postavila na lastne noge.
-— In se vam zdi ta poklic
težak?
—	Niti ne. Z veseljem ga
opravljam. Tudi gospodar je
dober z menoj. To mi veliko
pomeni. Zasliižek je srednji,
kar gre, ne morem se pritože-
vati. če je poklic natakarice
težak? Večkrat. V glavnem so
gosti mimi in disciplinirani.
So pa tudi izjeme, ki si dovo-
lijo več, kot se za gosta spo-
dobi. Takrat pač ukrepam po
lastni presoji. V štirih letih
je bilo malo takih primerov.
Bili Pa so. Potem se vse to
zgladi m spet smo dobri pri-
jatelji.
—	Kakšnim gostom najraje
strežete?
—	Tega me ne bi smeli
vprašati. Z enako vnemo po-
strežem vsakogar. Ne leta in
ne stan nista važna. Srečna
sem, če je gost s strežbo za-
dovoljen in da še pride. Sre-
čaš pa v gostilni vsaike vrste
ljudi. In v tem je naš poklic
zanimiv. Rada imam vesele,
sproščene ljudi. In takih je
tuka.] kar precej.
—	Seveda mislite tudi na
bodočnost?
—	To pa je moja skrivnost.
Rada grem tja na Dobrno, ra-
da se spet vračam. Nekaj pa
bi k temu le pristavila: Mno-
gi mislijo, da smo natakarice
vsakomur naprodaj. Pa temu
ni tako. Tudi natakarica je
človek, ki гл^есег z utrujenimi
nogami razmišlja o marsičem.
Tudi na jutrišnji dan.
—	Tako je. Slavica na
zdravje!	-dk-
^eniji, to je od Kozjega
j ® Savinjske doline. So-
[^li pa smo tudi na ob-
^ in republiški dramski
} i-
2 Kaj vam pomeni igranje?
' ^ besedo rečeno — mno-
' ^eni mi razvedrilo, za-
■ diiševno hrano.
» . Nameravate še naprej
ti?
e^lcakor, kolikoi Mt bodo
' u^^i do doma in službe
1 "^oljevale.
?	Darja Glančnik
Nagrajeni
reševalci
Za nagradno križanko
Novega tednika, ki je bi-
la objavljena v 3. številki,
dne 25. januarja, smo iz-
žrebali:
1.	nagrada 100,00 din:
FANI TOPLAK, Polzela 4;
2.	nagrada 50,00 din:
JAKOBINA PEJHA, Roga-
ška Slatina 143;
3. nagrada 50,00 din: SO-
NJA ŠPES, Strmec pri
Vojniku.
REŠITEV:
VODORAVNO: VOS, APZ,
ešalon, Ostržek, ena, sa-
mogovori, filiala, Lesko-
var, Šiptar, kaolin, emir,
Jalta, ogibi, deca, NO,
tov, lan, past, Kecal, JG,
prstan, Vera, roj. Eoi,
Atal, Jordan, stavba, čes,
ii, ati, komandos taktič-
nost, ajvar, EO Antarkti-
ka, lai, derivat, njorka,
sirek, drevoredi, ker, ar,
etaža, Anna, ocet.
SREČANJE
v soboto, 27. januarja je bi-
lo v šoli Kozje srečanje nek-
danjih in sedanjih učencev
8. razreda. Zbrali smo se zato.
da bi nam dijaki in učenci
šol v gospodarstvu pripovedo-
vali o svojem življenju in šo-
lanju, o težavah in lepih stra-
neh tega novega življenja in
nam tako olajšali odločitev,
pred katero stojimo, ko se
odločamo za naš bodoči po-
klic.
Za naš osmi razred je bila
ta oblika poklicnega usmer-
janja prijetna novost, ker smo
se lahko ob prijetnem kram-
ljanju z dijaki, ki so bili še
pred nedavnim na naši šoli.
povsem sprostili in dodobra
spoznali novo življenje, ki nas
čaka.
Srečanja mladih, ki sta ga
omogočila uprava šole in p>o-
verjenik za poklicno usmerja-
nje Vida Bizjak, so se udele-
žili naši prijatelji z gimnazi-
je, gimnazije pedagoške sme-
ri. ekonomske srednje šole.
gostinske šole in trgovske šo-
le iz Celja, steklarske šole iz
Rogaške Slatine; uprave obra-
ta Metka iz Kozjega ter šole
za laborante in kadetske šole
za miličnike iz Ljubljane.
Učenci 8. razreda smo postav-
ljali vprašanja o vsem, kar
nas je zanimalo o posameznih
pokaicih. Naši prijatelji so
nam iskreno odgovarjali, ta-
ko da smo se po dveumem
pogovoru razšli z željo, da bo
tako srečanje pvostalo vsako-
letna tradicija. Drugo leto bo-
mo tudi mi našim sedanjim
sedmošolcem odgovarjali na
vprašanja in jim tako omogo-
čili čim lažjo izbiro poklica.
Danes smo skoraj vsi že trd-
no odločeni, kam bomo šli,
ko končamo 8. razred kozjan-
ske šole.
Vsem prijateljem, upravi
šole in poverjeniku za pok-
licno usmerjanje se v imenu
8. razreda iskreno zahvalju-
jem in trdim, da nas bo taka
oblika srečanj še naprej veza-
la na šolo, v kateri smo preži-
veli osem prelepih let.
Ta 8. razred:
VLASTA ZUPANC, 8. r.
MLADI KOMUNISTI
Tik pred novim letom so na velenjski gimnaziji spre-
jeli v ZK enaindvajset dijakov. To je bil eden najpomemb-
nejših dogodkov v zadnjih letih. Mladi komunisti se bodo
morah odslej seznanjati tudi z marksizmom. Posebej v ta
namen so na šoli ustanovili marksistični krožek, ki ga bo-
do lahko obiskovali tudi ostali dijaki, medtem ko je za
komimiste obiskovanje krožka obvezno. Mentor te sekcije
je profesor Andrej Medič. Njegova naloga je, da mladim
priskrbi ustrezne predavatelje, ki bodo govorili o temi, ki
si jo bodo mladi marksisti sami izbrali. Krožek je po-
možno sredstvo za marksistično vzgojo, šola za komuniste
in priprava nekomunistov za vstop v ZKJ.
IZTOK HUDOMAL (dijak
2. letnika, predsednik mladin-
skega aktiva na šoli) Zakaj
si se vključil v ZK? Moj na-
men je, da čimbolje spoznam
naš družbenopolitični sistem,
državno ureditev in napake
ter težave našega sistema.
Vključeval se bom toidu v
razprave na raznih sestankih
in uveljavljal svoje mnenje,
kot ga ne bi mogel nikjer
drugje. To so glavni razlogi
.za moj vstop v zvezo komu-
nistov.
ALENKA CAMLEK (dija-
kinja 4. letnika, bila je pred-
•sednik mladinskega aktiva).
Kaj je po tvoje osnovna na-
loga mladih komunistov? O
tej nalogi ni potrebno raz-
mišljati. Vsi se zavedamo, da
je to učenje. Kajti le če bo-
bo dobri dijaki, se bomo lah-
ko tudi uspešno vključevali
v delo komunistov. Poleg te-
ga pa je za nas pomembno
tudi, da se vključujemo tudi
v druge organizacije in tam
aktivno sodelujemo.
TOMICA DUMANČIC (di-
jak 1. letnika). Kaj te je pri-
vedlo do tega, da si vstopil
v ZK. Spoznal sem svoj živ-
ljenjski cilj in približno živ-
ljenjsko pot. Želim pK)maga-
ti pri gradnji naše socialistič-
ne domovine, pri njenih raz-
vojnih stopnjah. Danés je
edini up za dobro gospodar-
stvo politika ZK, ki ji vsi
sledimo. Zelo nam bo pri teh
spoznanjih pomagal tudi
marksistični krožek, v kate
rem se bomo seznanjali s
svojimi nalogami.
DUŠKA TIZMONAR (dija-
kinja 3. letnika). Kako si
predstavljaš svoje delo v ZK?
Direktno se v zvezo komuni-
stov še ne bom mogla vklju-
čevati. ampak se bom potru-
dila tembolj pri delu v mark-
sističnem krožku, kjer bom
razčistila nekatere pojme v
zvezi s socialistično ideologi-
jo in mojimi pogledi na svet.
Prav gotovo se bo treba še
naprej ukvarjati tudi z dnev-
nim tiskom.
J02E HUDALES (dijak 3.
letnika). Kaj meniš o tako
množičnem vstopu mladih v
ZK? To je odraz smeri, ki jo
je zavzela naša ZK po Tito-
vem pismu. Mladi smo se za-
vedli napak, ki so v ZK in
tako tudi poskušamo pomaga-
ti pri odpravljanju teh ne-
pravilnosti v naši družbi.
Verjetno je bil to naš glav-
ni vzrok za takšno množič-
nost in zainteresiranost na-
ših dijakov pri vstopu v ZK.
Naša ZKJ se je tako obogatila z mladimi ljudmi, ki
so polni revolucionarnega duha, prežeti z idejami in mi-
slimi, če pa je treba zgrabijo tudi za lopato. Nekaj časa
še ne bodo direktno izpostavljeni vsem težavam naših sta-
rejših tovarišev — komunistov, ampak se bodo najprej
seznanjali s svojimi nalogami v ZK in pomembnimi do-
godki v svetu.	BORIS MLINAR
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV	8. februar 1973 — Št. 5
Gornjesavinjsko kmetijstvo
Ne mine mesec, tudi ne te-
den, ko bi v Zgornji savinjski
dolini ne imeli »oglednikov«.
Iz vse države prihajajo, pred-
vsem takšni, ki jim je do hit-
rejšega razvoja zasebnega
kmetijstva, skladno z na-
šim družbenim sistemom.
Prihajajo ljudje in ima-
jo kaj videti. V tej občini zbe-
rejo vsak dan po 12.000 litrov
mi^ka. V tej občini je od
3.300 krav in odraslih telic že
60 odstotkov takih, ki se pona-
šajo s potrdili, da so čisto-
pasemske živali. Po vsej doli-
ni, od Mozirja pa do Logarske
doline v eno in po Zadrečki
dolini v drvigo smer se kmet-
je ukvarjajo tudi s turizmom.
Nekateri imajo na voljo po
20 in več ležišč. Za vsako do-
bro stvar, ki se utegne dobro
obrniti v dohodek, imajo po-
sluh. Lani so na primer posa-
dili 5 hektarjev z jagodami.
Če poletje ne bo obrodilo
upov, bo kriva kopna zima,
pa tudi nekvalitetne sadike,
iz Ormoža. Statistika iizpred
dveh let našteva, da so kmet-
je imeli 221 traktorjev, 623
mo ornih kosilnic, 449 elek-
tričnih pastirjev, 173 puhal-
nikov, 92 molznih strojev, 33
naprav za prevebrovanje kr-
me, 41 samonakladalnih priko-
lic, 28 mlekamic, da ne šte-
jemo mnogih manjših in ko-
ristnih naprav. 28 kmetov je
pred dvema letoma imela mo-
deme hleve na odplakovanje.
Vse te številke so dandanes
še mnogo večje.
Kako? Od kod? Kje je
skrivnost tega vzpona?
Referent za kmetijstvo pri
občinski skupščini Vlado Mi-
klavc, podrobneje ste ga spo-
znali v prejšnji številki ted-
nika v rubriki »Obrazi«, nava-
ja med mnogimi vzroki tri po-
glavitne:
% Prvič, da niso predolgo
oklevali in c^ledovali, marveč
so pogumno že pred leti z
vsemi razpoložljivimi sredstvi
in oblikami podprli vsakega,
ki se je kot kooperant zadru-
ge želel preusmeriti v blagov-
no proizvodnjo, ki je bil pri-
pravljen tudi saan nekaj žrt-
vovati in investirati.
Ф Druga dobra stvar je bi-
la, da so v tej občini vsi, ta-
ko občinska skui>ščina z ust-
reznimi organi in službami,
kmetijska zadiriiga in politič-
ne organizacije družno sode-
lovale v procesu pospeševanja
sodobnega kmetijstva in dru-
žbenemu razvoju ustreznih
odnosov na podeželju. Danes
v tej občini na področju kme-
tijstva dela sedem ali osem
inženirjev agronomije, 11 kme-
tijskih tehnikov, poleg tega po
svoji strani veterinarji in se-
veda tudi ekcmomisti.
Џ Tretja stvar, ki pa se je
v tej dolini tudi zavedajo, je
bila startna osnova, ki jo je,
resnici na ljubo, dal les. Gozd-
no bogastvo je omogočilo, da
so kmetje uspešneje lahko
sodelovali in da so imeli svoj
začetni kapital. Tega dejstva
bi tisti, ki kje na Kozjan-
skem kažejo kmetom Gomje-
savinjčane za vzor, ne bi sme-
li spregledati.
Tole bi bile poglavitne
»skrivnosti« velikega naskoka.
Ki ga v razvoju kmetijstva be-
leži Gornja Savinjska dolina.
Mnoge druge stvari so pri-
šle same po sebi. To na pri-
mer, da osemenjevanje ni pro-
blem in da živinorejci hoče-
jo le zagotovilo, da je seme
v torbah osemenjevalcev res
kvalitetno. Tudi to, da kme-
tom še na misel ne pride, da
bi teličke, ki se povrže tn
kaže dobre lastnosti mlekari-
ce, jadmo ne privezali v do-
mači hlev. Ker jim gre tudi
za dobro ime, saiajo biti v tej
občini tudi rigorozni, kot so
bili v primem, ko je kmet bil
drugič zasačen pri oddaji mle-
ka, močno razredčenega z vo-
do. Pa ga ni toliko prizadela
kazen 150.000 starih dinarjev,
kot mesečna prepoved odpro-
daje mleka.
Seveda še niso vsi kmetje
v občini krenili po poti na-
predka, res pa je, da je ved-
no manj tistih, ki oklevajo.
J. KRAŠOVEC
Stanovanjsko-
komunalno in grad-
beno podjetje
LAŠKO
razpisuje
prosto delovno mesto
SALDOKONTISTA
POGOJI:
končana srednja ekonom-
ska šola ali nedokončana
srednja šola in tri leta
prakse v knjigovodstvu.
Nastop službe možen ta-
koj. Razpis velja do za-
sedbe delovnega mesta.
Govori odbornik IVAN VRANIC
KAKO SKUPŠČINA?
Izaned odbornikov žalske
občinske skupščine smo to-
krat na krajši razgovor pova-
bili odbomiika IVANA VRA-
NICA doma iz Prekope pri
Vranskem. Ivan Vranič je
kmet in je že tri leta odbor-
nik občinskega zbora skup-
ščine občine Žalec. Zanimalo
nas je, kako ocenjuje delo
skupščine, katere so naloge,
ki stoje pred njo in čemu
bo morala posvetiti še več
skrbi kot doslej. Poglejmo
kako je Ivan Vranič odgovo-
ril na postavljena vprašanja.
Vprašanje: Kako ocen^ije-
te aktivnost vaše skupščine?
Odgovor: Osebno menim,
da je naša skupščina zelo ak-
tivna Med drugim je to raz-
vidno tudi iz akcijskega pro-
grama, ki smo ga sprejeli la-
ni in katerega sproti uresni-
čujemo. Mislim, da se naša
skupščina sproti loteva vseh
tistih vprašanj, ki so najpo-
membnejša za še hitrejši raz-
voj občine, ki je v zadnjih
letih zabeležila na vseh pod-
ročjih pK>membne rezultate.
Stalno smo doslej spremljali
razvoj na vseh področjih in
do vseh važnih stvari tudi
zavzemali svoja stališča.
Vprašanje: čemu bi bilo
po vašem potrebno posvečati
še več skrbi in zakaj?
Odgovor: Na to pač vsakdo
gleda po svoje. Jaz mislim,
da je področje kmetijstva ti-
sto, ki mu bomo moraU v
bodoče odmerjati še več čar
sa, čeprav smo tudi doslej
redno obravnavali to proble-
matiko. Poglejte, naša indu-
strija je naredila skokovit
razvoj, rezultati so taki, da
se jih človek lahko resnično
samo veseli. Na področju
kmetijstva ne dosiamo tega.
zato se mi zdi, da se bomo
morali z njim precej več uba-
dati. Tudi vprašanju urbani-
stičnega razvoja bomo mora-
li posvetiti več F>ozomosti,
predvsem zaradi tega, da se
ohram kar največ rodovitne
zemlje, saj se lahko naselja
razvijajo tudi ob robu doU-
ne, kjer zemlje ni tako ško-
da. Kasnitve pri posameznih
urbanističnih programih pa
so slabo vplivale tudi na raz-
voj nekaterih krajev. Vran-
silco je že med njimi.
• Vprašanje: Kako ste pove-
zani z volilci in ali ima skup-
ščina posluh za probleme, ki
jih v njihovem imenu izraža-
te na sejah?
Odgovor: Odbomiško delo
ni ravno lahko, če bi seštel
ves čas, ki mi ga vzame ta
dolžnost, ga je skupaj prav
gotovo za najmanj en mesec
v letu. Hodim na zbore ob-
čanov in redno prenašam nji-
hove pripombe, predloge in
stališča na sejo skupščine.
Ne vem, kako je drugod. To-
da pri nas v žalski občini je
do teh vprašanj velik posluh.
Skupščina si vedno vzame
čas, da razčisti to ali ono
konkretno zadevo, M teži ob-
čane. Pohvaliti pa moram tu-
di upravne službe, ki si prav
tako zelo prizadevajo, da bi
kar najhitreje reševali zade-
ve, s katerimi se pojavljajo
pred njimi občani.
Vprašanje: Ste predsednik
sklada za pospeševanje kme-
tijstva. Kaj dela vaš sklad,
kakšne so težave?
Odgovor: Največji problem
delovanja tega sklada so res-
nično premajhna sredstva, ki
jih v glavnem potrošimo za
delo inšpekcijskih služb, ne-
kaj pa smo jih porabili tudi
za plemenjake. Denar je ve-
lik problem. Mnogo je vpra-
šanj, ki bi se jih morali lo-
tevati, pa ostajajo nerešena.
Sicer pa mislim, da je eden
osnovnih problemov v kme-
tijstvu vprašanje cene kme-
tijskih proizvodov. Najprej
bo potrebno urediti to, osta-
lo bo potem hitreje steiklo.
Vprašanje: In naloga za bo-
doče?
Odgovor: Na zadnji seji
skupščine smo sprejeli pro-
gram aktivnosti za vse leto.
Obsežen je in zahteven, seve-
da pa pridejo zraven še na-
loge, 1џ jih ni mogoče planirar
ti. Kmet sem, zato še enkrat
poudarjam, da bo treba kme-
tijstvo še bolje spremljati, še
bolj vplivati na njegov raz-
voj ter usmerjati to gospo-
darsko panogo. Tudi okoh
hmelja se porajajo problemi,
ki jih bo treba rešiti. Gre se-
veda predvsem za ceno. Si-
cer pa mislim, da smo z de-
lom doslej že marsikaj uspeš-
no rešili m tako bomo delali
tudi v bodoče.
B. S.
»Kje si ti doma?« Rahela se je zdrznila, dvignila je
çlavo in iskala z očmi po ravnini, kam bom pokazal. Sel
sem z očmi po oprani državni cesti skozi madžarske vasi.
»Vidiš Lakoš? Ta je od Črnega loga levo, v drevju je
nekaj hiš.«
»poleg je hiša г jagnjedi,« je živahno čebljala. »Vi-
dim.«
»Zdaj pojdi po cesti naprej, skozi šumo.n
»Da.«
»Tu je ovinek. V tem drevju je Hotiza, nato je cesta
ravna. Vidiš na koncu marof?«
»Vidim.«
»To so Grede. Na drugi strani ovinka je drugi marof,
marof Jula. Zdaj pojdi po poljski poti, ki se loči od ceste.
Vidiš tam vode?«
»Vidim.«
»To je Bistrica.«
Rahela je molče gledala vode, ki so žarele v soncu.
Nepremično je zrla in bal sem se jo zmotiti v tem svetem
molku. Ne da bi odtrgala pogled od kraja, kamor sva
prišla od Sv. Trojice, me je tiho vprašala:
»Tam rasejo bele tulpike?«
Njeno roko sem stisnil k sebi. Ničesar ji nisem od-
govoril.
Z velikih trtnih listov so padale debele kaplje. Sonce
je zašlo.
»Rada bi živela tam,« je odgovorila, kot da bi bila
sama va hribu. »S teboj bi bila in nič naju ne bi moglo
motiti«
Vedel sem, da misli na prestane bolečine, o katerih
nisva govorila niti besede. Kaj bi govorila. Vedela sva, da
morava pozabiti trpljenje.
Nekaj vran je plavalo po čistem zraku z ravnine sem
v hribe. Tu in tam se je obrnil klopotec.
Od Čakovca se je tu in tam slišalo grmenje. Iz Mure
preko neba čez hribe je bila razpeta mavrica. Vidno je
padal mrak.
»Pojdiva,« je rekla Rahela.
Zadržal sem jo. Hotel sem ji še nekaj povedati. Svoje
srce bi ji rad odkril do zadnjega kotička. Pogledala me je.
»Kaj bo z nama?« sem jo vprašal.
Ganila je glavo.
»Ne vem,« je rekla in me otroško pogledala.
Tako blizu nje sem se čutil varnega.
Počasi sva šla od cerkve proti klancu. Ciprese so stale
napojene z vodo. Križi so se že na pol posušUi.
Stala je tiha med križi in med nizkimi cipresami. Se
je bleda svetloba poljubljala njene stare, sive zidove.
Bil je temen^ hladen večer. Prišel sem tiho v farof.
Prepričan sem bil, da me ni nihče opazil. Tipajoč sem
poiskal divan. Moja veverica je skočila k meni
Takrat je potrkala na vrata dekanova sestra Treza.
Po trkanju sem jo spoznal.
»Naprej,« sem se oglasil in prižgal luč. Tistega smehlja-
ja m bom pozabil. Prinesla mi je večerjo. Na velikem
nelepem obrazu ji je igral nasmeh, pred katerim sem se
zgrozil.
»Večerjo sem vam prinesla,« je dejala in čakala, kaj
bom rekel. Večerje še nikoli nisem dobil v svojo sobo.
Zdaj se je to zgodilo prvič, odkaa- sem v Lendavi.
Jedli smo zmeraj skupaj v obednici, dekan, kaplan
Sernek in jaz. Zelo me je prizadelo, čeprav si dekanove
družbe nisem želel. Sezuval sem si čevlje in sem čakal, da
bo še kaj rekla.
»Dobro,« sem dejal in postavil čevlje pod posteljo.
Treza je odšla.
Nisem pričakoval, da se bo moje srečanje z Rahelo
ze danes zvedelo na farofu. V Lendavi ima ušesa vsaka
stena, vsako drevo in vsaka trava. Lendava je pravo
gnezdo.
To je torej moja najnovejša kazen: jedel bom v svoji
sobi. Ne^ prav nič mi ne more dekan. Ne bojim se nikogar.
Opore sem čutU v administratorju Grafiču. Kaj mi vendar
more dekan Jerebič.
Sedem sam za mizo, truden od hoje in viharnega
večera. Vzel sem žlico in se nagnil nad jed, iz katere se
je kadilo. Ni ml dišala. Vedno znova se mi je vsiljevala
misel, kako bom v bodoče živel na farofu pri Jerebiču.
Kaj mi mar, ko je vendar Rzhela mo^a!
Moja je in nobena človeška sila mi je ne more vzeti.
V njeni vazi, ki je polna suhih rož, bodo spet cvetele
dišeče vrtnice, škrlatne sončne rože, ki bodo pri meni,
ko Rahele ne bom videl. Drhtel sem od lepe misli, ki je
prodrla v ta kraj, kjer sem bil zasovražen.
Večerjati visem mogel. Luč je svetila na posodo in
hrano, ki mi ni bila mar.
Treza je potrkala pn kaplanu šerneku na vrata. Pokli-
cala ga je k večerji^ kakor je siorila sleherni dan pri
obeh. Sla je po cementu z nakovanimi čevlji, glasno, da
je odmevalo od sten.
Kaplan Semek je podrsal s stolom, zaprl knjigo in spet
utahnil. Mogoče je prisluškoval, kaj delam jaz: če večer»
jam ali se čudim izpremembam.
Kaplan je odprl vrata, jih zaklenil vn šel v obednico.
Najraje bi ugasnil luč in legel. Toda Treza bo gotovo
prišla po posodo. V vsem farofu se ni ganila živa duša.
Le iz kuhinje se je slišal pretrgan govor. Moje mesto pri
mizi je prazno. Vsi v hiši govorijo samo o meni, to sem
vedel. Le komu se je tako mudilo do dekana г novico o
mojem sprehodu, si nisem mogel misliti.
Na hrani se je napravila strd. Pustiti je nisem smtí,
ker bi t>si v farofu vedeli, da mi je šlo do živega.
Imel sem sicer lonček, v katerem sem si bil prinesel
zabelo. Toda lončka nisem mogel nikjer skriti, ker mi je
Treza pretaknila vse stvari, ko je pospravljala. V sili sem
pograbil krožnike in jih nesel na stranišče. Spustil sem
vodo in hitel nazaj v sobo. Do čudnih stvari pripelje člove-
ka tako življenje. Begam nikjer ne najdem mesta, dajem
si poguma. Nikogar se ne bojim, a se vendar tresem pred
dekanom, pred T rezo, pred vsakim človekom.
Žlico in vilice sem umazal, kot bi večerjal. Vse sem
tako pripravil, kot bi jedel. Vzel sem časopis v roko in
čakal, kdaj pride Treza po posodo.
Veverìca je skakala po časopisu. Nisem je odrinil ko
po navadi, kadar sem res čUal časopis. Gledal sem jo in
ona je gledala mene.
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —15. stran
Planinstvo
Irüstvo in težave
Jože Kučer je postal pred-
sednik Planinskega društva
v Žalcu leta 1970. Takrat je
imelo društvo v svojih vrstah
334 članov. Zaprosili smo ga,
da nam odgovori na nekaj
vprašanj.
Kakšne uspehe je društvo
doseglo v zadnjih dveh letih?
Predvsem smo uspeh, da
se občani Žalca posebno pa
mladina množično udejstvu-
jejo v planinski dejavnosti. V
društvo smo dobili precej no-
vih članov, V letu 1971 se je
število članov povečalo kar
za 127 odstotkov ali za 370
članov. Tudi v letu 1972 se
je število članov povečalo,
tako da imamo sedaj v dru-
štvu 810 članov. Nadalje smo
uspeli organizacijsko urediti
društvo. Prirejamo tudi mno-
žične izlete v planinski svet.
S kakšnimi težavami se sre-
čujete pri svojem delu?
Mislim, da je za uspešno
delovanje katerega koli dru-
štva potrebno troje: kadrov-
ski, materialni in tehnični po-
goji. V zveza s kadrovskimi
zadevami se tudi v našem
društvu srečujemo z določe-
nimi težavami. Primanjkuje
nam mentorjev, planinskih
vodnikov in inštruktorjev.
Glede materialnih razmer pa
bi omenil, da pri organizira-
nju izletov v planinski svet
potrebujemo tudi določena
sredstva, saj na primer pio-
nirji — planinci ne zmorejo
stroškov za enodnevne ali
dvodnevne izlete. Pri tem bi
nam morali nuditi večjo po-
moč v okviru OZTK in mor-
da v okviru Krajevne skup-
nosti Žalec, kjer telesnokul-
tume organizacije v krajevni
skupnosti Žalec med seboj
niso povezane. Nove možno-
sti vidim v novoustanovljenih
telesnokulturnih organizaci-
jah in na novo formiranem
aktivu zveze komimistov.
Znano nam je, da so pri
TVD Partizan v Žalcu formi-
rali aktiv zveze komunistov.
Kaj menite o tem v Planin-
skem društvu Žalec?
Upravni odbor društva je
na zadnji seji še sprejel sklep
o formiranju aktiva ZK v PD
Žalec. Pričakujemo, da bo re-
ševal tiste težave, s katerimi
se srečujemo — zlasti s ka-
drovskimi in materialnimi.
Aktiv ZK naj bi skrbel tudi
za to, da bodo telesnokultur-
ne organizacije v Krajevni
skupnosti Žalec delovale bolj
enotno in si medsebojno po-
magale pri delu.
T. TAVČAR
P. S. V zadnjem NT se
nam je pri objavi fotografi-
je Jožeta Ruperja v podpis
vtihotapil škrat in Ruperja
zamenjal v Kučerja. Obema
se opravičujemo in danes za-
to objavljamo kratek razgo- ,
vor še z Jožetom Kučerjem. |
Oseba tedna: JOŽE MAROLT
PROGRAMIRAN RAZVOJ
Kar skoraj sredi Mozir-
ja zavije cesta proti Brez-
ju. Po pK>ldrugem kiJome
tru lepe ceste, po rahlem
klancu, ki se vije ob robu
gozda pridete na kmetijo
z idilično lego pod vznož-
jem Mozirskih planin. Tod
je JOŽE MAROLT pred
štirimi leti prevzel kmeti-
jo in poprijel za delo. Spo-
četka je žena še hodila na
delo, po rojstvu druge
hčere je službo pustila in
tudi ona poprijela doma,
Jože Marolt je mlad in
sodoben kmet. Takoj po
prevzemu kmetije je ugo-
tovil, da po starem, ko se
je tod sejalo vse od ajde
do krompirja, pa ovsa in
koruze, ne bo šlo. Sodo-
ben čas terja tudi drugač-
no kmetovanje, živinoreja
ga je že od nekdaj veseli-
la, zato se je je poprijel z
vso silo. Najprej je bilo
seveda treba pripraviti
hlev, ki je terjal krepkih
posegov, preden bo dokon-
čno usposobljen da sprej-
me vseh 18 glav živine, ka-
kor ima Jože v načrtu. Ta-
kole je povzel:
»Moram reči, da so mi
na naši Zadrugi šli zelo na
roko. Njihova pospeševal-
na služba je nekaj izred-
nega. Tu delajo prizadevni
ljudje, ki jim je res veli-
ko do tega, da bi tudi
kmetje hitreje napredovali.
Pregledali smo kmetijo,
pregledali poslopja in pri-
pravili smo program speci-
alizacije kmetije ter načr-
te za preureditev hleva.
Ostalo pa seveda ni samo
pn tem. Ko sem spravil
skupaj ustrezen polog sem
pri Zadrugi dobil tudi kre
dit in pričel sem z de-
lom ...«
»Pa je steklo vse glad-
ko?« sem se pozanimal.
»O, tako enostavno pa ni
šlo. Precej težav sem imel
pri Gozdni upravi zavoljo
lesa. Prošnja je najprej
precej časa ležala v preda-
lih in končno sem dosegel,
da sem dobil dovoljenje za
les, pa čeprav sem moral
podpisati, da ga bom mo-
ral imeti 30 kubikov do-
volj Malo čudno je že, no,
pa tudi to je šlo.«
In tako ml je pripovedo-
val, kako so se lotili dela
In danes je že kaj videti.
Velik hlev je pod streho
in v njem je privezanih že
devet glav, štiri glave pa
bo privezal že v prihod-
njem tednu. Ukvarjati se
namerava izključno s pita-
njem živine in to v koope-
raciji z Zadrugo. Razmiš-
lja ï>a tudi o kmečkem tu-
rizmu. Obstaja možnost,
da bi uredil nekaj sob
kmetija pa ima prečudovi-
to lego, tako da je resnič
no moč pričakovati, da b:
se tudi s tem dalo v bodo
če, kot s postransko dejav-
hostjo, še kaj zaslužiti.
V hlevu pa stojita tudi
dva lepa konja — konji so
njegovo posebno veselje in
povedal je, da bo tudi ka-
sneje, ko bo kupil traktor,
enega še vedno obdržal.
Včasih ga bo tudi še po-
treboval, v glavnem pa je
z njim pač tako, da brez
konja ne bo mogel biti.
preveč je navezan nanje ..
Jože Marolt je krepko
zastavil in v kratkih štirih
letih, kar je kmetijo pre-
vzel že ima marsikaj iz-
kazati. Dober program in
veselje ter volja do dela
pa so porok, da bo kmeti-
ja v bližnji prihodnosti
doživela pravi procvit.
BERNI STRMČNIK
16. stran —NOVI TEDNIK
«.februar 1973 — Št. 5
Težave G RM EKO VE družine
Komaj sem stopil skozi
vrata v stanovanje GRMEKO
VE družine v Vnmč^vi 25 c,
že sem si bil na jasnem. Za-
tohel vonj po plesnobi in raz-
krajaj očem se apnu je zavel
iz prijaznega doma, v kate-
rem Grmekova družina že v
drugo leto prenaša hude te-
žave.
Jože Grmek je že 15 let za-
poslen v železarni Store.
Pred devetimi leti je v kolek-
tivu dobil stanovanje v ome-
njenem bloku, in sicer garso-
njero v i>etem nadstropju,
kjer živi z ženo in hčerko,
ki hodi v šesti razred. Kljub
temu, da stanovanje ni pro-
storno, meri le 36 kvadrat-
nih metrov, družina ni tar-
nala. Nasprotno, živeli so
skromno Ш. srečno, dok-
ler ... Da, dokler ni začelo
v novembru leta 1971 na vsem
lepem v kuhinji zamakati.
Blok ima ravno streho (!),
ki je na vsem lepem začela
puščati. Obvestili so stano-
vanjsko enoto v svoje-n pod-
jetju, ki gospodari s stano-
vanji. Prišli so, si ogledali
zadevo m intervenirali pri In-
gradu, ki je blok postavil. Po-
tem so se lotili popravljanja
na strehi, vendar vse skupaj
ni prav nič zaleglo. Ob vsa-
kem večjem deževju, je v ku-
hinji pričelo teči s stropa in
družina je postavljala poso-
do. Nove intervencije. Prišla
je komisija, toda vse skupaj
m zaleglo nič. Voda je še na-
dalje neusmiljeno prodirala v
kuhinjo in divan, na katerem
spi Mojca, tako je hčerki
ime, so morali pomakniti na
sredino majhne kuhinje. Po
miizi in po stolih pa ob vsa-
kem dežju razpostavi ja j o po-
sodo. v katero se nabira kap-
nica. Tako je bilo tudi ob
mojem obisku, ko je popusti-
la odjuga in je ,voda ponovno
jela prodirati v kuhinjo.
Stanje je bilo vedno slab-
še. Grmekova se je obrnila
na direktorja železarne. Ta
je izdal nalog stanovanjski
enoti, Jože Grmek pa se je
obrnil tudi na delavski svet.
Stanovanjska enota je v no-
vembru obvestila Grmekove
z dopisom, v katerem med
drugim pravijo: Glede prepu-
ščanja ravne strehe nad va-
šim stanovanjem smo že več-
krat popravilo strehe naročili
pri podjetju Ingrad. Vsa de-
la, ki so bila izvršena do zad-
njili deževnih dni, so se iz-
kazala kot neuspešna. Naša
enota je z dopisom 23. 11. po-
novno opozorila podjetje In-
grad, da mora zadevo v do-
glednem času uspešno r^iti.
Upamo, da bo do te realiza-
cije prišlo, ker bomo v na-
sprotnem primeru sprožili
pravdni postopek zoper pod-
jetje Ingrad. Do končne ure-
ditve pa vas prosimo za razu-
mevanje, (podčrtal avtor!)
Ne moremo trditi, da pri
Ingradu, ki je očividni kri-
vec za to, da streha zamaka
niso pokazali razumevaije za
problem. PrišU so, si (gledah
zadevo, tudi nekaj popravlja-
li, toda vse skupaj brez ha-
ška. Tudi ra Grmekovo sta-
novanje edino, v katerega te-
če. So še v tem nadstropju
tudi druga, le da je pri njih
najhuje...
In kako naj si sedaj po-
maga družina? Izhoda ne vi-
di! Kljub dobri volji posa-
meznikov pri Ingradu (Jor-
dan), kljub prizadevanjem
stanovanjske enote v železar-
m se zadeva ne premakne z
mrtve točke. Posegi, ki so bi-
li dosilej opravljeni, so brez-
uspešni m vse kaže, da bo-
mo v Celju morali v kratkem
zopet dobiti nov blok, ki mu
bo potrebno postaviti nad se-
danjo še eno streho. Nekaj
takih stavb v mestu ob Savi-
nji že imamo m vse kaže, da
je šola take prakse le še pre-
pooeni. S temi ravnimi stre-
hami pač nekaj ni v redu in
tudi projektanti bodo po vsej
verjetnosti morali spregleda
ti, da bo treba graditi tudi
drugačne strehe ..,
Kdaj bo r^en problem Gr-
mekove družine? Kako dolgo
bo Mojca še morala čakati,
da bo zopet lahko spala na
svojem divanu in kako dolgo
bodo morali še podstavi jati
posodo, ko prične s stropa
pritekati voda. Nekdo bi se
nad tem moral zamisliti in
sram bi ga moralo biti...

JAVNI TOŽILEC PODAL OVADBO ZOPER STROJEVODJO STANKA KOSA, KURJAČA
MIHAELA MARUŠKA IN PREMIKALNEGA VODJO FRANCA IPŠEKA ZARADI VČERAJŠ-
NJE NESREČE NA CELJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI, KO STA TRČILA DVA TOVORNA
VLAKA, PRI ČEMER JE BILO POŠKODOVANO 17 VAGONOV.
Včeraj zjutraj, malo po še-
sti uri se je zopet pripetila
železniška nesreča. Tokrat je
prišlo do bočnega trčenja
dveh tovornih vlakov na pot-
niški postaji v Celju. Na kraj
nesreče je nemudoma prispe-
la komisija UJV, JT ter ok-
rožni preiskovalni sodnik
Ludvilk Vidmar in javni to-
žilec Boris Kmet.
Po dosedanjih poizvedbah
in preiskavi bi naj do nesre-
če prišlo zaradi nesporazu-
ma med premikalnim vodjem
Francem Ipšekom, doma iz
Pijevce pri Šmarju ter kretni-
kom Aleksandrom Bezen-
škom, doma iz Celja, Tehar-
ska cesta l/a. Kretnik je vod-
ji premikov sporočil, naj stro-
jevodja parne lokomotive
Stanko Kos, doma iz Boleti-
ne pri Šentjurju potisne vlak
št. 5948 proti cestnemu preho-
du v Creti, da bi ga presta-
vili z 11. tira na 4. tir. Ipšek
je z lučjo dal signal stroje-
vodji, ta pa je začel z manev-
rom proti potniški postaji.
Vendar strojevodja vlaka pred
koncem tira ni ustavil, tem-
več je zavozil na kretnico št.
30. Iz Celja je v istem času
Karel Dečman pripeljal to-
vorni vlak Ve 12. Ko je Deč-
man zagledal, da proti njemu
drve tovorni vagoni, je pospe-
šil ter s tem uspel pred vago-
ni rešiti lokomotivo. Najbliž-
ji vagon jo je le oplazil ter z
vso močjo bočno treščil v pr-
vi vagon, pri čemer se je
kompozicija od lokomotive
odpela.
Pri trčenju je 12 vagonov
izjtirilo, sunek jih je vrgel
čez vse tire, del kompozici-
je pa je z vagonom obvisel
nad nasipom. Del vagonov je
bil natovorjen, drugi pa so
büi prazni. K sreči je bila
prazna tudi cisterna za pre-
voz kisline, ki jo je vklešči-
lo med steber električne na-
■peljave in razbite vagone. Pri
nesreči se je poškodoval tudi
strojevodja pame lokomotive
Stanko Kos, kateremu so nu-
dili prvo pomoč v železniški
ambulanti. Poleg iztirjenih
vagonov se je poškodovalo še
pet, skupno škodo pa ocenju-
jejo na 300.000 din. Zaradi iz-
tirjenih vagonov je bil one-
mogočen promet, potnike s
potniških in mednarodnih
vlakov pa so prevažali s celj-
ske na štorsko železniško
postajo in obratno. Takoj po
nesreči so začeli z očiščeva-
njem proge, prizadevnim de-
lavcem je čez dobre štiri ure
uspelo očistiti en tir.
Takšna je bila slika po trčenju dveh tovornih vlakov na
celjski železniški postaji.
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —17. stran
ZIMAW
Nasploh velja, da mlajši
ljudje prav malo razpravljajo
o letnih časih m o vremenu
Ce pa že beseda nanese na
vreme, recimo v tem zimsKem
času, potem to le v toliko, da
se medsebojno informirajo,
kje je več snega in itatera iz
letniška točka bi bila najbolj
primerna za smučanje, drugi
zimski šport m rekreacijo.
Cisto drugače gleda na vre
me človek v letih, ker je pač
nekje bolj občutljiv za vre-
menske spremembe, po drugi
plati pa ima seveda tudi več
časa, ki ga lahko posveča opa
zovanju vremena ter si tako
krajša svoj dolgčas »Jutn bo
slabo vreme,« ugotavlja sta-
rejši možak ah starejša žena,
»me že trga,« prav gotovo pa
je malo starejših ljudi, ki ne
bi pričakovali ravno zimskega
obdobja z določeno skrbjo in
strahom. Ne le, da se ostare
li bojijo zime, posebno mrzle
in ostre zime, v pravem po-
menu besede jo celo sovražijo
in preklinjajo. Taki občutki
jih prevevajo že v jesenskem
času, posebej, če so jesenski
dnevi žalostni, deževni, hlad
ni in turobni.
Z menjavo letnih časov ži-
vimo v stahu napetosti in se
podrejamo tej naravni in ne-
izogibni zakonitosti. Tudi zi-
mi torej ne moremo uiti in
zima je tista velika preizkuš
nja, ki jo stari ljudje morajo
prebroditi in prestati Cim
starejši postaja človek, toliko
več toplote potrebuje. Zado
stna toplota je zanj tako važ
na kot hrana. Organizem je
vedno bolj občutljiv za vre-
menske vplive tn spremembe
in toplotna regulacija ne de
la več tako brezhibno kot v
mladih letih. Prav tako je v
starosti tudi dovajanje krvi k
telesni površini manjše in
otežkočeno, mraz pa zmanjšu
je življenjske sile, znižuje sto-
nino sposobnost in ogroža
zdravje. Med prvimi in naj-
večjimi nevarnostmi je »pre-
hlad«. Osnova prehlada je
okužba. Prehladijo se tudi
mlajši ljudje v vsakem let-
nem času. V starosti pa ni
več toliko ali dovolj obramb
nih moči na razpKJlago in se
zato stari ljudje ne morejo
več tako hitro po prehladu
popraviti in okrevati. To pa
ima za posledico oslabitev
celotnega organizma in ne ta-
ko redko pomeni to prehod
v kronično bolezensko stanje
Zavoljo tega je potrebno
predvsem ohranjati toploto.
Razumljivo je torej, da Je
daljše bivanje v nezakurje-
nem ali slabo ogrevanem pro-
storu škodljivo, posebno te
daj, če prizadeti tega sploh ne
zazna ali občuti. V ljudeh sa-
mih Je živ občutek za pravil-
no sobno temperaturo. Pre-
močna toplota je namreč prav
tako škodljiva. Ce se ostareli
ilovek v svojem bivalnem
prostoru slabo počuti, potem
ni nekaj v redu s toploto in
zračenjem Po novejših znan-
stvenih dognanjih vemo, da
je razen pravilne toplote v
prostoru zelo pomembna koli-
čina vlage v zraku, v toplem
v prostorih, ki jih og-
rajo lončene ali železne pe-
se počutimo prijetno že
Pri temperaturi 18° C, v pro-
storih pa, ki so bolj moderno
^^ani. se počutimo kolikor
^Ико dobro šele pri tempe-
^turi 22® C. Zdrava toplota
Pä mora vsebovati v zraku
^oločeno stopnjo vlage, če že-
!*nio. da bi človeku koristila
^ mu ne bi bila v škodo,
^odema ogrevalna sredstva
sicer dovolj toplote.
''^^^Casno p>a zraku odvzame-
W vlago. To vidimo v sobah
^ Špranjah in razpokah na
whiStvu vseijovsod tam. kjer
** prostori sicer ogrevani, ni
pa poskrbljeno za pravilno
vl^o.
Suh zrak prizadene pri člo-
veku predvsem sluznice in
ker so le-te v starosti že tako
več ah manj prizadete in iz-
trošene, ne morejo več zado
stiti obrambnim potrebam,
čiščenju ter odstranjevanju
tujih, škodljivih teles, prahu,
bacilov itd V takih pogojih
najdejo bakterije in drugi po-
vzročitelji različnih Dolezni
ugodna tla za razmnoževanje
m tako mnogo lažje povzro-
čajo vsa prehladna obolenja,
predvsem obolenja dihal. Sta
rejši ljudje se naj torej za-
držujejo v primemo ogreva-
nih prostorih, v katerih je
zrak deloma vlažen, obenem
se pa naj izogibajo vseh sti-
kov s prehlajenimi osebami.
To velja seveda tudi za vse
nas.
Človeški organizem je v sta-
rosti v zimskem času izpo-
stavljen večjim naporom in
tako Je tudi delovanje srca in
obtočil bolj obremenjeno.
Omenili smo že, da starejši
človek težje reguhra oziroma
uravnava telesno ternperaturo
m se mu zato težje posreči
najti pravo pot pri tem urav-
navanju ob večjih tempera-
turnih razlikah Hoja v snegu
je otežkočena, na p>oledici pri-
de kaj naglo do nezaželenega
padca in do neprijetnih, v
starosti posebno nevarnih,
zlomov. Topla obleka in zim-
ska obutev je že sama po se-
bi težja, pri hoji pa se je tre-
ba še boriti proti mrzlemu
zraku, eventuelnemu sneže-
nju, kar predstavlja izredno
dodatno obremenitev za srce.
Za okvarjeno staro srce še-
posebej. Iz statističnih podat-
kov razberemo, da je pozimi
znatno več akutnih srčnih na-
padov kot v drugih letnih ča-
sih. Pomislimo zatorej vedno
na to, da je organizem osta-
relega človeka bolj obreme-
njen pozimi V kolikor se pa
ostareli človek v zimskem ča-
su manj giba, pridobi lahko
zopet več na telesni teži, kar
zopet obremenjuje srce Tudi
zaradi tega prihaja rado do
nenadnih srčnih napadov Go-
tovo so pa še drugi vzroki in
navade življenja, ki takih na-
padom botrujejo.
Se nekaj besed o spanju v
zimskem času. Mnogi starejši
ljudje ne vedo. ali lahko tudi
pozimi spijo pri odprtem ok-
nu, ah ne Ti, ki so tako na-
vajeni, se tudi pozimi pri od-
prtem oknu dobro p>očutijo,
vendar zdravniki to prej od-
svetujejo. kot priporočajo,
posebno pri ljudeh, ki so na-
gnjeni k prehladnim obole-
njem in kataru. Seveda mora
bita spalnica dobro prezrače
na in ogrevana. Nekateri sta-
rejši ljudje imajo celo nava-
do, da si pred spanjem poste-
ljo segrejejo s termofori in
drugimi podobnimi pripomoč-
ki in ko ležejo, se kaj hitro
zazibajo v prijetne sanje
Dvomimo, če je to v toplem
prostoru potrebno in tega ne
svetujemo.
Pozimi je ostareli v veliki
meri vezan na stanovanje.
Bolj kot v kateremkoli dru-
gem letnem času. Stanovanje,
soba. kotiček naj bo tako ure-
jen. da se bosta starček in
stara mamca počutila prijet-
no. da ne bosta imela občut-
ka neke ujetosti, zapuščeno-
sti in zagrenjenosti. Imata
naj občutek domače toplote
in vamosti. In ko opazujeta
v takem okolju skozi okno
snežinke, ki naletavajo. že vi-
dita v mislih prihajati pom-
lad, zeleno pomlad, ki Ju bo
navdala z novimi upi, z no-
vim veseljem do življenja.
Dr. Mirko VenguSt
TEŽAVE
EMANCm
Fsa stvar se je začela nekega večera, ko sem rav-
no pomival Zadnji kos posode, ki smo jo uporabili
pri večerji, žena je spravljala spat najinega otroka,
ko je pri vratih nenadoma pozvonilo. Hitro sem si
snel predpasnik, kajti nikoli ne ves, kdo te caka
pred vrati, nato pa se napotil proti vratom.
Zunaj so me čakali trije moški. Nisem jih pre-
poznal. čeprav še m bilo pretemno, kajti v ta del
mesta sem se preselu šele pred kraikim tn še nisem
utegnit navezati stike z vsemi sosedi Poznal sem
le ono iz sosednje hiše, ki si je prt prižgani luči
vedno slačila obleko, toda tudi njenega imena ni-
sem vedel. Za moške pa sem se zanimat seveda še
manj. Ko sem torej te tri možakarje zagledal pred
sabo, mi niti na misel ni prišlo, kaj hočejo. Se manj
sem razumel, ko so me zaprosili za razgovor na sa-
mem. Ker se moja tričlanska družina stiska le v
eni podnajemniški sobi, v njej pa sta bila ta čas že-
na in sinček, sem jim lahko namenil za razgovor na
samem le prostor tu sa vrati.
—	Stvar je takšna, 7e začel prvi, za katerega se
mt je dozdevalo, da stanuje v hiši nasproti naše, kjer
vsak večer pretepajo otroka m gonijo na sprehod
kocastega psa. Našim ženam dajete tako slab vzgled,
da smo vas bih primorani obisi^ati tn vas opozoriti.
Debelo sem jih pogledal in že mislil, da so me
kdaj zalotili, ko sem z balkona opazoval osvetljena
okna tn dogajanja za njimi, gotov pa nisem bil, za
kaj gre.
—	Večkrat vas namreč vidijo, je nadaljeval debe-
luško, kako na balkonu razobešate tn pobirate peri-
lo ali iztepavate preproge. Da, zadnjič so vas <^elo
zasačile, ko ste pomivali zunanje šipe na oknih.
—	Da, to je bilo predvčerajšnjim. Veste, dokler
ne bo cesta asfaltirana, bomo imeh s tem staitie te-
žave. Prah se takoj vsede na šipe. Potem pa pride
dež ... saj veste, kakšno vreme je letos.
—	Pustite vreme pri miru. Nas to ne zanima, am-
pak vaše delo.
—	AmjMk, gospodje, šipe sem pomil v redu.
—	Tem slabše. Kajti ravno zaradi tega smo tu.
Odkar ste se vi preselili sem, pred ženami nimamo
miru. Stalno nam očitajo vaše delo. Glejte onega
novega, nam pravijo, kako je priden. Razobeša pe-
rilo in če nimajo pralnega stroja, ga verjetno tudi
pere. Pa kako lepo je pomii šipe. To ti je mož. ja.
ko bi jaz dobila takega. ТаК-е nesramnosti nam oči-
tajo.
—	In ViOja mi je zadnjič predložila, pomislite,
naj pomijem šipe Skoraj bi me Kap, pa mi je po-
jasnila. če lanko om novi, zakaj ne bi mogei tudi ti,
je dodal arugi. za katerega se mi je dozdi i\iu, da
ima vitke, blondinko, ki sem jo veckrat videl v druž-
bi z nekim mojim sodelavcem
—	TaK.0 smo primoram, da zahtevamo od vas, je
zopet prevzet besedo prvi, da česa takšnega ne
počenjate več. Ne kvante nam žena. Vse dosiej smo
živeli lepo v redu in miru z lepo razgledanimi delov-
nimi področji. Zdaj pa pnde neki novinec in nam
meša štrene. Vse nam boste postavili na glavo liam
pa to pelje? Mi, da bi delali ženska dela?! Zato, dra-
gi tovariš, nič več taksnega dela. Drugače se bomo
pomenih na drug nacin In je grozeče stisnil pesti.
Pomislil sem na obračunavanje v ameriških kav-
bojkah Hotel sem jim lepo pojasniti, da ;e moja že-
na v toki službi, da ji moram pomagati pri delu
doma. Pa ni kaj dosti pomagalo. Motat, sem jim ob-
ljubiti, da zunaj hiše ne bom delal nobenega ženske-
ga dela več. Sele potem so odšli.
Potem je bil nekaj dni mir. pa ne dolgo. Kajti
teden dni kasneje je zopet pozvonilo. Pred vrati so
stali isti trije moški, zraven pa še dva druga.
—	Kaj še n-iste zadovoljni? sem Jih vpra-iai na-
mesto pozdrava.
—	Kako, zadovoljni? Uničili nam ooste zakone,
V naš mir ste vnesli nemir. Kaj morate biti res tako
neprevidni? Pri nespuščenih roletah si upate priprav-
ljati jedi In pomivati posodo. In moja žena vas je
zadnjič videla, da ste pomivali tla po sobi.
-- In moja, da ste pripravljali posteljo za spanje.
—	In moja, da ste brisali prah po kredenci.
—	V sredo ste pomivati kozarce.
—	V četrtek ste obesah nove zavese.
—	X' petek ste čistih štedilnik.
—	V soboto ... ah, le v soboto ste imeli za-
strta okna. Tega večera so bile naše žene razoča-
rane. Rade bi videle, če ste pn vsem ta^o pridni.
Tiho sem obstal. Kaj pa naj bi tudi rekel, ko pa
je bilo vse res. V soboto tes niso mogli videti ni-
česar, ker nas nt bilo domu.
—	Kaj torej hočete? sem že postal nestrpen.
—	Da se izselite!
—	Da se izselim? Ha, ha, ha. Ta je pa dobra Ali
veste, koliko časa sem iskal, da sem ruišel tole so-
bo? Pol leta! Zdaj pa se naj zaradi va^ih žena kar
tako lepo izselim.
—	Soba tn kuhinja. Souporaba kopalnice in drvar-
nice. Na drugem koncu mesta. Vam ugaja?
—- Kaj hočete reči?
—	Io imamo pripravljeno za vas. Pripravljeni
smo vam tudi pomagati pn seiitvu Janez je avto-
prevoznik. Samo čimprej, dokler je še čas. Našim
ženam bo kmalu prekipelo. Takšnega pokvarjenca,
kot ste vt, se je treba čimprej otresti, človek je hi-
tro pokvarljivo blago, predvsem ženska. Ne bi radi
imeli da se vam to blago res pokvari. Torej drži?
Stanovanje čaka.
Skomignil sem г rameni: Prav!
F. K.
Srečanje
Ob koncu lanskega leta je
dopolnila osemdeset let Ceci-
lija Straus iz Marijagradca
pri Laškem. Njen jubilej nam
Je prišel po naključju na uho,
pa naj bo tale splet besed
zakasneh šopek za rojstni
dan.
Drobna, še vedno živahna
ženica ima v svojem spomi-
nu grmado drobnih pKJsamez-
nosti iz svojega dolgega živ-
ljenja. Veselih, smešnih, pa
tudi žalostnih, usodnih. S po
sebnim povdarkom pove, da
je Titov letnik Sicer ima vso
pravico. Ne le zaradi datuma,
V boju. ki ga Je vodil Tito,
je zgubila sina in moža. Sina
Emila, študenta medicine že
leta 1941, konec vojne pa ji je
zagrenilo sporočilo, da Je
umrl tudi mož kot zajet par-
tizan v Dachau.
Ena od šestnajstih otrok
kmečke družine v Žirovnici
na Gorenjskem že v mladosti
ni uživala obilja. Rodila je
štiri otroke, dva sina in dve
hčerki. Z možem vojaškim
podčastnikom je menjavala
kraj domovanja in potem, ko
je padel sin, leta 1942 priSla
v Laško, kjer sta z možem
pred vojno začela graditi hi-
šo Do konca jo je morala
zgraditi sama, po vojni.
Za osemdeseti rojstni dan
ji Je prišel stisniti roko le to-
variš Toman xz Debrega. Ne-
kam osamljeno in zavrženo se
čuti, saj še zadeva s priklju.
čitvijo na vodovod nikamor
ne krene. So ljudje, ki Ji na-
gajajo, obrekujejo. Najbolj jo
boU, da to počnejo celo taki,
ki niti trohice niso dali za na-
šo stvar.
»Takšna sem, da ne trpim
nepoštenja in krivice in se
znam tudi upreti. Kaj hočem,
saj moram. Ce bi bila živa
oba, sin in mož, bi tako in
tako imela mir. tako pa mi-
slijo, da se ženske lahko loti,
komur se poljubi.«
Pa kljubuje, kot svojim le-
tom. In še irà.
REPUBLIŠKA SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA
LJUBLJANA
OTROŠKI DODATEK
V LETU 1973
Skupščina SR Slovenije je sprejela zakon o po-
daljšanju veljavnosti in dopotoitva zakona o dolo-
čitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico
do otroškega dodatka in višine otroške^ dodatka v
letu 1972 (Uradni list SRS, št. 54/72).
Po tem zakonu bodo v letu 1973 prejemali otroški
dodatek upravičenci, katerih dohodek iz delovnega
razmerja v letu 1972 na člana gospodinjstva ne pre
sega 900 dmarjev mesečno.
Upravičenci, ki so že v prejšnjem letu prejemali
otroški dodatek morajo predložiti dokazila o celot-
nem dohodku gospodinjstva v letu 1972 najpozneje
do 28. februarja letos, sicer se Jim s 1. apriom
ustavi izplačevanje otroškega dodatka. Tudü tisti
upravičenci, ki bodo letos na novo uveljavljali pra-
vico do otroškega dodatka naj p>ohitijo z vložitvijo
zahtevka, ker se pravica do otroškega dodatka lahko
uveljavlja največ za tri mesece za nazaj.
Upravičenci od otroškega dodatka, ki so zaposleni
v delovnih organizacijah, vložijo zahtevek v svoji
delovm organizaciji, ostah upravičenci (začasno ne-
zaposleni, zaposleni pri zasebnikih, uživalci pokojnin
in invalidnine, upravičenci, ki služijo vojaški rok)
pa pn Icomimalnih zavodih za socialno zavarovanje
(v Ljubljani skupnost zdravstvenega zavarxavanja).
Ljubljaina. dne 31. 1. 1973
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV	8. februar 1973 — Št. 5
MODRASOVA ČETA NAPADA
PO ZAPISKIH MILANA KOSTEVCA-MA RKA
v nekaj nadaljevanjih bomo objavljali povzetke iz obsežnega zgo-
dovinskega gradiva Milana Kostevca o decembrskih bojih kozjanske
čete dober mesec pred prihodom XIV. divizije na Štajersko. V upa-
nju, da bo ta dragocen prispevek k zgodovini NOV na Kozjanskem
nekoč natisnjen v celoti, se omejujemo le na izvlečke. V njih bomo
spoznali hrabrost peščice borcev, zavest kozjanskih ljudi in podrob-
nosti, pobude ter iznajdljivosti, pomembne za današnja prizadevanja
krepitve splošnega ljudskega odpora.
Decembra leta 1943 je
sozjanska četa štela oko-
li 25 boTCev. Večina je bi-
la iz sedanjega brežiškega
območja, skorao polovica
med njimi pa je dezerti-
rala iz nemške vojske, v
katero so bili nasilno mo-
bilizirani. četo sta vodila
komandir Ivan Skvarča
— Modras in politkomisar
Jože Planine — Kost j a.
Nekdanji borec prve celj-
ske čete Ivan Skvarča —
Modras, narodni heroj, ni
bil le dober poveljnik in
organizator ter hraber bo-
rec, bil je znan tudi po
svojem izumu, ko je svo-
jo puško mavzerico pre-
delal tako, da ji je vgra-
dil šaržer puškomitralje-
za in lahko izstrelil 22 na-
bojev brez polnjenja.
Pred priključitvijo enaj-
stih Slovencev, ki so v se-
stavo čete prišli iz zagor-
skega bataljona na Hrvaš-
kem ob napadu na Bistri-
co ob Sotli, je bila kozjan-
ska četa oborožena z dve-
ma puškomitraljezoma,
puškami in ročnimi bom-
bami, brzostrelkami^ in pi-
štolami. Za vse orožje jim
je nenehno primanjkovalo
strehva.
Poleg že omenjenih, ko-
mandirja in komisarja, so
bih v četi naslednji bor-
ci: Kari Slovene — Bran-
ko, Anton Agrež — Brkič,
./kiton GrmovŠek, Anton
Variée — Slavko, Jože Dr-
žič — Marjan, Martin Vre-
tič — Gregor, Franc Ko-
lar — Miško, Ivan Ko-
stevc — Ciril, pisec Milan
Kostevc — Marko, Martin
Sumrak — Franci, Alojz
Simonišek — Stane, Ivan
Rozman — Janez, Anton
Preskar — Tomaž, Franc
Drugovič — Vid, Viktor
Lipar — Godec, Milan
Alič — Matevž, Anton Ra-
čič — Zvone in Ivan žer-
jav — Arko.
V omenjenih borbah so
sodelovali tudi kurirji, ak-
tivisti in obveščevalci:
Ivan Agrež — Brko, An-
ton Lah — Zmago, Edo
Zidarič — Triglav, Slavko
Gregei — Hra.bri, Franc
Bartole — Polde, Alojz
Večko — Boris in Minka
GrmovŠek — Vida.
Ta po spominu pisca se-
stavljen seznam je nepo-
poln in ga objavljamo tu-
di zato, da bi ga preživeli
borci mogli dopolniti.
Uredništvo bo takšna spo-
ročila z veseljem sprejelo.
Ta рк) spominu pisca se-
stavljen seznam je nepo-
poln in ga objavljamo tu-
di zato, da bi ga preživeli
borci mogli dopolniti.
Uredništvo bo takšna spo-
ročila z veseljem sprejelo.
Kozjanska četa se je
skupaj s hrvaškimi tova-
riši onstran Sotle pri-
pravljala na napad na Bi-
strico ob Sotli, eno naj-
močnejših nemških posto-
jank v Obsotelju vse tja
do Brežic. Naključje je
naneslo, da je izvidnica,
ki jo je vodil Modras, na-
letela na tovornjak nem-
ške naseljeniške družbe,
poln goveda. V teh kra-
jih so se takrat šopirili
Kočevarji v veri, da bo-
do tu na večno. Izvidnica
je težje ranila šoferja,
ubila enega in lažje ra-
nila drugega spremljeva.-
ca. Takrat sta se v spo-
pad vmešaia nemška gra-
ličarja, toda partizani so
ju prisilili k vdaji. Pa
presenečenj ni bilo ko-
nec. Dva oborožena Ko-
čevarja sta streljala na
Modrasove borce kar jz
gostilne. Enega so kar
pred gostilno smrtno za-
deli, drugi pa je pobeg-
nil v gozd in se nato pri-
tihotapil nazaj, da bi s
podstrešja hleva udaril po
partizanih, zaposlenih z
zasliševanjem graničarjev.
K sreči ga je nekdo opa-
zil. Modras je ukazal naj
hlev zažgejo in ko je Ko-
čevarju postalo prevroče,
je skočil na tla in tu na-
letel na hitrejšega od se-
be, partizana Agreža —
Brka, ki si je po likvida-
oiji Nemca prislužil nje-
govo brzostrelko. V krto-
vo deželo sta morala tudi
graničarja, ki sta na svo-
jo pobudo posegla v boj.
V teh naglih menjavah
položaja ob cesti je kdo ve
kako ušel šofer tovornja-
ka z vozilom vred proti
Bizeijskem.
STEINDL
SE LOTI
PRETIRAVANJA
Da bi nekako opravičili
izgube ob tej izrvidniški
praski, ki je nemško stran
stala pet mrtvih in dva
ranjena, so začela poto-
vati po žici hudo pretira-
na poročila. Hauptsturm-
fiihrer SS in komandant
varnostne polici je Taudorf
je zveznemu vodji SA
Steindlu takole poročal o
prej opisanem spopadu:
»Približno 100 banditov,
ki so bili oboroženi s tež.
kimi strojnicami, je do tal
požgalo gospodarsko po-
slopje Franca Taupferja
(kočevski Nemec). Pred
gospodarskim poslopjem
smo našli neznanega mrt-
veca, v stanovanjski hiši
pa dva mrtveca . .. Gre
najbrž za graničar je«.
Seveda je v poročanjih
najprej pretiraval tudi
Steindl. V resnici je pri
napadu sodelovalo le ne-
kaj borcev, da o .težkem
strojničnem orožju spl'>h
ni govora, saj je prva tež-
ka strojnica prišla na Koz-
jansko šele aprila 1944 in
s svojimi rafali podkrepi-
la ustanovitev Kozjanske-
ga odreda.
Uspeh pri Sokolu je
moralo partizanov še pod-
krepil, saj niso imeli no-
benih izgub. Sovražnik se-
veda ni bil brez svojih
priušnikov. Ker je četa
vsak dan, včasih tudi po
dvakrat dnevno menjala
svoj položaj, se premika-
la, so Nemci seveda mo-
gli sklepati, da so i>arti-
zani v tem delu kozjan
skega številnejši. To je
seveda povzročilo strah,
zlasti med tistimi Nemci,
ki so se vgnezdili v hiše
pregnanih slovenskih dru-
žin.
Dejavnost Modrasove če-
te je odjeknila. Med koz-
janskimi ljudmi spodbud-
no, polno upanja, pri sov-
ražnikih seveda drugače.
(Nadaljevanje sledi)
5. Doktorja sta izvlekla iz torbe polivinilasti vreči in stla-
čila vanji naša turista. Zvlekla sta nato turista v svojo ci-
garo, se vrnila in pogledala še v »gornje nadstropje«. Tu
se je zibal Paradižnikov kabriolet, imenitni »Marsohod«.
Ne, hvala! sta zaprla podstrešje Marsovca. Tega pa ne po-
trebujeva. Imava svojo cigaro... sta zagrkala in se urno
potegnila v svoje vozilow
Hip zatem sta se odlepila od ladje in /z velikansko hi-
trostjo izginila proti Marsu, ki je že razločno kazal svoje
prekope.
Da, Mars! Rdeči planet! Kakšna škoda, da Paradižni-
kova nista mogla vreči pogleda na edinstveni prizor in
povprašati svoja »šoferja«, odkod ta rdeča barva planeta!
Izvedela bi, da od siln^a napredka. 2e zdavnaj je zamrlo
vse zelenje na planetu — kdo bi se pač brigal га travico,
smrečice in brezice, če pa potrebujemo tovarne, tovarne
in tovarne... Pa parkirišča, desetstezne ceste in aero-
drome!
In prekopi, odkod ti? bi povprašala zemljana. To, ljub-
čka, pa so naše ustavljene, nepokrite investicije! bi s«
glasil odgovor.
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —19. stran
UDOBNO IN
PRAKTIČNO
Mnogo aekLet m žena se
rado odloči za praktične
m udobne brezrokavne ob-
leke Praktične so za šolo,
službo in vse ostale oprav-
ke saj Jim dajc različni
puloverji m bluze, oble-
čen. pod njimi, vedno dru
gačen m nov videz Ce po
Leg tega upoštevamo še ra-
znp modne dodatke, nam
nudijo brezrokavne obleke
veliko možnosti-
Prvi model je nekoliko
nenavaden zato pa izred-
no moderen. Obleka ima
kratke kimono ^okave. je
ohlapno krojena m v pasu
prepasana Ima velik okro-
qei izrez, okrasna šiva ozi-
>-oma robova pa potekata
ob vratnem izrezu in spod
njim robom. Pod obleko
ahko oblečemo debel pu
over ah bluzo.
Drugi model je še bolj
mladosten in prikupen
°on prsmi ie obleka re-
'.ana in razširjena. Rokavi
<0 povsem kratki in svo-
lasti. vratni izrez je V
oblike Obleko požiiiljajo
''>rnnejše obrobe okoli
■našitih ževov ob wodnjem
'ођи in na rokavih
Obe obleki sta mini dol-
Hne saj je edina ta zo-
rni moderna!
Staša Gorenšek
IZ CEHOVSKEGA
ŽIVLJENJA
Omenili smo že, da so
bili cehi institucija, ki je
imela tudi izrazito social-
ni pKjmen. Lahko bi rekh,
da moremo prav v njih
iskati začetke organizira-
nega socialnega skrbstva,
saj so revni mojstri ali
pomočniki dobivali občas-
ne denarne podpore iz ce-
hovske blagajne. Prav ta-
ko je bila izrazita tudi
skrb za bolne člane. Ce-
hovski mojster je določil
dva mojstra, od najmlaj-
ših do najstarejših, ki sta
bila dolžna izmenoma bde-
ti ob težko bolnem moj-
stru. Ce je zbolel {x>moč-
nik, sta bolniško službo
opravljala njegova stanov-
ska tovariša. Ob smrti
čl^a ceha je le-ta organi-
ziral tudi pogreb. Pred-
stojnik ceha je določil
osem najmlajših mojstrov,
ki so nosiU krsto, pokri-
to z mrtvaškim prtom. Ob
njej pa so na vsaki stra-
ni stopah po trije moj-
stri s cehovskimi svetilka-
mi v rokah. Udeležba na
poslednji pota tovariša je
bila strogo obvezna za vse
člane ceha, kar je tudi si-
cer značilno za vse zuna-
nje manifestacije. S t-a-
kimi nastopi so namreč
kazali odločno zavest med-
sebojne življenjske pove-
zanosti.
Vsa cehovska pravila
vsebujejo polno predpi-
sov in tudi kazni za pre-
krške, vendar v njih ne
smemo videti zgolj norm,
ki naj bi se jih držali za-
radi njih samih ali sank-
cij, ki bi sledile, pač pa
norme, ki jih je zahteva
lo in zapisalo življenje
samo. Kot izraz socialne
stanovske solidarnosti ve-
lja omeniti tudi pomoč
svojcem umrlih članov ce-
ha, če so je bih p>otreb-
ni, dočim smo skrb za tu-
je, popotne pomočnike že
omenjali.
Cehovska organizacija ni
imela denarja nikoli v
izobilju, čeprav so bih do-
hodki različni. V blagajno
se je stekal denar s član-
skimi prispevki, globami,
raznimi prist-ojbinami, ne-
kateri pa so imeU dohod-
ke tudi od lastnih zem-
ljišč. Globe in pristojbine
je bilo često treba plače-
vati z voskom ali oljem,
kar so rabili za sveče in
razsvetljavo prt cehovskih
bogoslužjih, večjih prazni-
kih, pogrebih, procesijah
itd. Razmeroma drag je
bil izjemen vpogled v ce-
hovsko skrinjico, ki so jo
praviloma odprli le pet-
krat na leto. To pristojbi-
no je moral plačati tisti,
ki je v primeru kakega
spora zahteval, < da se pre-
bere določilo iz cehovskih
pravil.
Cehi so skrbeli tudi za
nravno življenje. Prešu-
štvovanje, pijaiičevanje,
pretepanje, kvartanje, pre-
klinjanje in obrekovanje
naj bi bilo pripadnikom
ceha tuje. Seveda pa je
cehovska mošnja marsi-
kdaj postala težja prav na
račim teh pregreškov. V
pravilih celjskega lončar-
skega ceha zasledimo, da
mojster ki bi zapustil že-
no, ne sme opravljati obr-
ti, dokler se k njej spet
ne vrne.
Za konec še besedo o
častni m odgovorni služ-
bi cehovskega mojstra.
Moral je z modrostjo in
razsodnostjo ^wliti posle
od ene do druge letne
skupščine in razsojati
manjše prepire.^ Najtežja
naloga je bila, da je vsa-
kih 14 dni pregledoval iz-
delke, ki so jih mojstri
prodajali na sejmih. Pri
tem je moral paziti, da ne
bi s popustljivostjo kršil
predpisov glede kvalitete
blaga, hkrati pa ne bi s
pristranost jo aU zavistjo
oškodoval mojstra. Za pri-
mer: če )e bil čevljarski
izdelek namazan s slabo
ali pokvarjeno mastjo, ga
je moral kot neprimerne-
ga za prodajo odstraniti.
Njegova služba je bila ta-
ko močno ugledna, z veli-
ko avtoriteto in je pred
iztekom mandata v nobe-
nem primeru ш mogel od-
ložiti. Razumljivo pa je,
da si je često nakopal tu-
di hude nasprotnike. Take
spore je potem razsojal
mestni sodnik. Ponekod je
bil običaj, da so uporne-
ga člana p>oložih na,klop
in mu jih primerno nalo-
žili na zadnjo plat. Ce ni-
ti to ni pomagalo, je sle-
dila izključitev iz ceha.
Francoski pisatelj Pierre
Daninos, avtor številnih
humorističnih del, je de-
jal:
»Molk je edino zlato, ki
ga ženske prezirajo«.
» * «
Nekoč se je francoski
pisec novel in komedij
Georges Moinaux-Courte-
line dolgo sprehajal po pa-
riškem predmestju. Utru-
jen je nazadnje stopil v
majhno kavarno ob cesti-
»Povejte mi, lepo dekle,
imate kaj cikorije?« je
vprašal natakarico.
»Da, gospod!«
»Veliko zavitkov?«
»Okrog dvajset.«
»Prav. Prosim, prinesite
mi kar vse!«
Dekle je začudeno odšlo
in se vrnilo s polnim na-
ročjem cikorije.
»Je to vse, kar imate v
kavarni?«
»Da, gospod!«
»Položite cikorijo na so-
sednjo mizo m mi pojdite
skuhat pravo kavo!« je za-
dovoljen rekel Courteline.
» » ♦
Italijansi^i fašistični vo-
ditelj Benito Mussolini se
je na Javnem zborovanju
hvalil, da m nikoli pre-
bral niti vrstice tega, kar
je napisal Benedetto Cro-
ce, kritik, pisatelj, filozof
in zgodovinar. Pozneje je
po nekem senatorju spo-
ročil filozofu, da njegova
javna trditev sploh ne dr-
ži, češ da v resnici Croce-
jeve knjige znova in zno-
va navdušeno prebira. Fi-
lozof Croce je sporočil či-
sto mirno takole tolmačil:
»Vseeno pa Je edina res-
nica, ki jo je Mussolini
kdajkoli izrekel, trditev,
da ni nikoli odprl nobene
moje knjige!«
« » »
Rimski cesar Nerva je bil
izredno dobrega srca; zlo-
činov ni kaznoval in pod-
losti je vedno odpuščal-
Zato je neki rimski držav-
ljan izjavil:
»Velika nesreča je, če ti
vlada cesar, ki nikoli ni-
komur ničesar ne dovoli,
prav tolikšna nesreča pa
je živeti v državi, kjer je
vsem vse dovoljeno.«
if * K
Mark Twain si je vztraj-
no izposojal knjige. Neke-
ga dne je zopet prosil so-
seda, naj mu j}0S0di neko
knjigo. Sosed mu je knji-
go dal, vendar pod pogo-
jem, da JO prebere v nje-
govi hiši.
Cez nekaj tednov si je
isti sosed želel sposoditi
Twainovo kosilnico.
»Seveda vam jo poso-
dim, vendar pod pogojem,
da jo uporabite na mojem
vrtu!« mu je dejal Mark
Twain.
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV	8. februar 1973 — Št. 5
SEDUM
HERMELIKA —
MAXIMUM L.
Hermeltka ali celivec je
trajna rastlina iz rodu ho-
mulic. Spomladi požene iz
gomoljastih korenin пк)б-
na, do pol metra visoka,
pokončna stebla Ta nosi-
jo številne gladke, debele,
mesnate liste, ki so po-
dolgovati, jajčasto obliko-
vani z rahlo narezljanim
Ustnim robom. Listi ima
jo zelo kratek pecelj, ta-
ko da so skoraj na pol
sedeči. So svetlo zelene
barve m imajo po sp>od-
nji strani dobro vidne
rdečkaste žihce. Vrh ste-
bel so v kobulüi zbrani
drobni, rumenkasto zele-
ni cvetovi. Cveti so od ju-
lija do jesem. Plod je dro-
ben mešiček. Najraje ra-
ste na apnenčastih tleh,
med gruščem, itečevjem,
da pa se ga tudi kultivi-
rati na vrtu, ker ne zahte-
va veliko nege.
V razliki z drugimi zdra-
vilnimi rastlinami pa so
pri hermeliki uporabni le
sveži listi. Te nabiramo
od maja do oktobra, ozi-
roma do prve slane. Z
lista odstranimo tanko po-
vrhnjico v obliki tenke ko-
žice, ga nekoliko zmečka-
mo m položimo na svežo
rano oziroma r^ mesto,
kjer nas kaj boh. Lahko
pa šop lističev drobno na-
režemo m dobljene rezan-
ce namočimo v dobro do-
mače žganje oziroma v 70-
odstotni alkohol.
Hermelika vsebuje zelo
veliko zdravilnih snovi, ki
še niso raziskane dokon-
ča. Razne raziskave so do-
kazale prisotnost raznih
sluzi, aminosladkorjev, fi-
toncidov, rasthnskih anti-
biotikov ter seveda prisot-
nost biotina; prisotni fi-
toncidi unajo izrazito pro-
timikrobno delovanje in
utemeljujejo pospeševanje
zacelitve raznih površin-
skih ran.
Hermeliko zelo čisla
ljudska modrost in ji pri-
pisuje skoraj čudodelno
moč. S pripravljeno tink-
turo masirajo dele telesa
obolele za revmatičnimi
obolenji, za obkladke, za
celjenje ran, pn čirih, no-
tranje pa zoper razne že-
lodčne težave ker je po-
jem »želodčne težave« pre-
cej nejasen. Vendar mo-
ramo biti pri uživanju raz.
nih hermelikinih alkohol-
nih ekstraktov previdni in
zmemi, kati novejša dog-
nanja o tej zdravilni rast-
lini kažejo, da ni tako ne-
dolžna stvar!
BORIS JAGODIC,
dipl. farm
AVTOBUS
V POBOČJE
ALOJZ KUiVi, 38 IZ Celja
je vozil avtobus na progi
oeije-ivjLozirje-L.juoijana V
Ljubiji je VOZ1Ü v ovinku.
Kjer je padec ceste do ft
stopinj s hitrostjo 42 km
n? uro. V ovinku je pričel
ramo zavirati m ga je za-
neslo na desni rob ceste
prot potoku. Spustil je
zavoro m sijnljx>vito za.\ii
Ч levo ter se po 20 metrih
drsenja s prednjim delom
zajetel v strmo pobočje na
lev strani ceste. Nihče od
potnikov na bil poškodo-
van na avtobusu pa so se
pokvarile svetlobne napra-
ve tako da so mu odvze-
li prometno dovoljenje.
STEKLENICE
NA CESTI
BRANKO SKRUBE, 23.,
IZ Dravograda je vozil v
kolom avtomobilov iz Slo-
venj, Gradca proti Velenju
Na blagem preglednem
levem ovinku so vozila
prec njim zavirala, ker je
na cest obstal traktor. Tu
1. Skruba, fci je imel na
tovom.iaku naložene stek
lemce z alkoholmmi m
drugimi pijačanu, je zavi-
rai Ker pa je vozU v pre
kratki varnostni razdalji,
le zaviral močno, pn tem
pa ga je zaneslo v levo in
se ie prevrnil na streho v
obcestna jarek Škode je
za 4.000 dinarjev
TRČENJE
TOVORNJAKOV
JANEZ KOKOl, 22. iz
Sotenskega, je pripeljal do
knžišča z železniško progo
v Grobelnem. Zaradi zasne.
ženega cestišča ga je zane
slo na sredino ceste kjer
je trčil v nasproti vozeči
tovornjak, ki ga je vozil
JOSIP GRIVICIC iz Vuko
varja Voznik Kokot je do
bi vreznine po vratu in
obrazu na njegovem tovor
njaku pa je popolnoma
uničena kabina, tako da je
škode^ za 20.000 dinarjev.
ZASNEŽENA
CESTA
VERA PHiTRlSIC, 31, iz
Celja je vozila z osebnim
avtomobilom proti Skofji
fn mši števiJJia i je
zavila v desno, ker se jije
zdelo, da vozi po sredim
ceste. Od tu jo je zaneslo
na levo stran m s pred-
njim delom avtomobila je
zadela v nasproti vozeča
osebm avto, ki ga je vozil
FRANC SLATIC 33, iz Ptu-
ja Slatič je zavozii s ce
Sle m po 60 metrih vož-
nje obstal. Materialna ško
da na vozilih znaša 30.000
dinarjev, telesnih poškodb
m bilo
PREKRATKA
VARNOSTNA
RAZDALJA
ALEKSANDER MAISAl,
25 iz Obersdorfa, je vozil
s tovornjakom s prikolico
iz Ljubljane proti Celju
Pr bencinski črpalki na
Vranskem je Maisai brez
vzroka ustavil vozilo, v
njega f>a se je zaletel STA-
NISLAV STIBILJ 28, iz
AjGovščine ki ]e vozil to-
vornjak s prikolico v pre
kratki varnostni razdalji
m na zasneženem cestišču
ПЗ uspel vozila -.istaviti
Materialna škoda, ki je na-
stala pn trčenju, znaša
.S.OOf' dinarjev
V07NIK TEŽJE
po^KOnOVAN
STANKO MAGAJNA, 36,
iz Petrovč, je vozil avto-
bus proti Celju. V Topov
ijaT je ustavljal, zaradi
spc.>izke ceste pa mu je to
uspelo šele 39 metrov od
avtobusn^a postajališča.
Ustavljanje je naKazaj г
zavornimi lučmi Za njim
)e vozil v prekratki var
nostm razdalji voznik oseb-
nega ivtomobala J02E
PERGER 24, iz Letuša, ki
se je zaletel v zadnji del
avtobusa m se pri tem
cežjt- telesno poškodoval
škoda na vozilih znaša
30 000 dinarjev
CELJE
33 dečkov in 32 deklic.
CELJE
Poročilo se je 13 parov,
od teh: KAIUEL SELCAN.
Zlateče in DANICA MAJCEN
Socka; FRANČIŠEK RAU
TER in MARLANA ROMA
NIC, oba iz Celja; HILMIJA
MAJKOVIC, Prijedor in ZLA
TA ROJC, Celje.
2ALEC
Zakonsko zvezo so sklenili
4 pan, med njinai: STEFAN
BALIS, 26 in SONJA NANUT
24, oba IZ Vrbja ter MARTIN
VOSNJAK, 23, Dolenja vas in
MAJDA HERMAN, 18. Gor-
nja vas.
CELJE
MARIJA HLACER, 84. ' Za-
bukovica; JAKOB SIVKA, 68.
Store, ANTON OBLAK, 73.
Vrbje; IDA ROJC, 24. Celje;
MARTIN ANDERLIČ, 63, Ce-
lje; FRANČIŠEK ZUPANEC
68, Rogmska gorca, EMILIJA
MOHORKO, 82. Laško; STAN
KO MESARA 16. Sp Sečov
Ije; ANTONIJA FLORJAN
79, Kapla; BERNARDA ULI
PI. 79. Ilovca Ш DRAGICA
ČERNEC, 58. Celje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
MARIJA BAH, roj. Perko-
vič 86 Zadrže: ALOJZIJA
/lALOJSJUt. roj. л-о/ли:, 67,
Babna reka; ANA KOSAK, i
roj. Kotnik, 93, Babna reka i
Ш VINKO KOLMAN. 76. Koz-
je.
2ALEC
MIHAEL KRASOUC. 85,
kmet, Griže; VINKO ZBL
CAJNIK, 81 upokojenec, Cr.
nova; ANTON SEMERNIK,
upokojenec, Latkova vas;
IVAN COKAN, 62, upokoje-
nec, Zg. Roje; STANISLAV
HOČEVAR, 73, upokojenec,
Žalec, FRANC • KOKOVNIK,
47, upyokojenec, Smatevž; MA-
RIJA ZANOSKAR, 82, soc.
podpiranka, Polzela; ELIZA-
BETA PAPINUTTI, 70. dr.
upokojenka. Kapla in KA-
ROL DERCA. 64. kmet, Kap-
la.
UiMON. a. leoruarja slovenski fUin
NE JOCl PETER, od 9. do 11.
amer barv tilni UMAZANI HE-
ROJI JUCE od 12. do 15. ital.
barv film KRAU П.4иМД
FANT.
METROPOL: S. tebr. še rraiicosta
barv film SUM NA SRCU od
Л do li angi barv rum K.KI
IZ KRSTE od 12 do U. ital.
barv film HOMO EROTICIÍS.
DOM; ». tebr. še amer barv film
MALEZIJSKI nORl od !» do
13. nem barv film SMRTNA
ZABLODA od 14 ure dalje al-
banski film DEBATIK.
SLG
Četrtek, 8. februarja, ob 16. in
19.^0: Ivan Cankar. ROMANTIČ-
NE DUSE — erostovan.je v Kra-
nju
Petek, ». februarja, ob 15 url:
ROM.^NTiCNE DUSE za I mla-
dinski abonma in izven
S b,>ia 10 februar.ia ob IS 30:
Miloš Mikeln: STALINOVI
ŽDHAVNIKl — gostovanj»- v Za.
gorju.
Toiek. i3 tebruarja, ob 10.30:
Marlove: TRAfiEDIJA O DOK-
TOR.» FM ,STU za VI mladin-
ski abonma.
Sreda íí .e.ruar.ja ob П url:
ROMANTIČNE DUŠE za abon-
ma upoko,tp,!Ci in izven
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT
NOVI TEDNIK —21. stran
USPEŠNO LETO
Na letni skupščini so se v so-
boto sestali člani kegljaškega klu-
ba iz Žalca. Iz poročila predsed-
nika Franca Cokana in tehničnega
vodje Draga Markoviča je bilo
razvidno, da je bilo minulo leto
za kegljače iz Žalca eno najuspe.š-
nejših.
Sodelovali so na državnem in
republiškem prvenstvu po.samezno
in v parih ter dosegli lep uspeh.
Posebno sta se izkazala starejši
par Markovič — Birsa, ki sta po-
stala republiška prvaka. Na prven-
stvu so se posebno izkazali Kačič,
Tomažič in Cehovin, pri članicah
pa Birsova. Udeležili so se več
turnirjev in dosegli lepe rezultate.
Po uspešnem tekmovanju v celj-
ski tekmovalni skupnosti so se u-
vrstili v II. republiško kegljaško
ligo.
V razpravi, ki je bila zelo ži-
vahna, je bilo največ govora o
slabem finančnem stanju kluba.
Sprejeli so sklep, da se bodo še
enkrat sestali s predstavniki Sa-
vinjskega mivgazina Žalec, čigar
last je kegljišče. Občinske zveze
za telseno kulturo ter družbeno-
političnih organizacij v Žalcu in
rešili ta problem, ki je za keglja-
če neobhoden.
Med g a ne naloge v letošnjem
letu uvrščajo, prvo mesto v II-
republiški ligi in uvrstitev v slo-
vensko ligo. Več pozornosti pa
bodo posvečali tudi mladinski in
ženski ekipi ter v mesecu febru-
arju pripravili turnir najboljših
ženskih ekip iz Slovenje.
Kegljač Žalca Ludvik Kačič je
med najboljšimi v zadnjem času.
saj skoraj ni tekmovanja, da bi
ne podrl preko lOO«) kegljev.
Foto: T. Tavčar
IVO PUDGAR —
NOV REKORDER
Ljubitelji zimskega športa v Sa-
vinjski dolini so lahko minulo ne-
deljo prišli na svoj račun. Smu-
čarski klub Oljka Andraž nad Pol-
zelo je pripravil meddruštvene
skakalne tekme na 50-metrski ska-
kalnici v Andražu. Tekmovanja se
je udeleiilo kar 84 skakalcev iz
13 slovenskih smučarskih klubov.
Omeniti je treba, da se ta zvrst
zimskega športa v Savinjski doli-
ni iz lita v leto bolj siri Tiek-
movanje v Andražu pa je bilo tu-
di za kategorizacijo пч^амс^л lU
članov.
Rezultati — pionirji: 1. Cre-
možnik (Oljka) 135,8 točk (sko-
ka 35 3j m), 2. Drev (Velenje)
116.3	(33, 32), 3. Borovnik (Misll-
nje) (31,5, 32), 4. Jelen (Oljka)
107 ( 30 , 30,5) itd. Mlajši mladin-
ci: 1. Grabner (Zagorje» 164,G (40.
39,5), 2. Tomažič (Ilirija Lj.) 145
(34,5 , 38.5), 3. Kolarič (Crna) 143.0
(37, 35,5) ... 5. Sušnik (Ljubno)
129.4	(34, 35) itd. Starejši mladin-
ci: 1. Grabner (Crna) 177,9 (41,5,
42,5), 2. Skerlovnik (MisUnje) 165.3
(40, 40). 3. Bor.ak (Izletnik Ce-
lje) 164,8 (40, 39,3) ... 6. Jakob
(Ljubno) 145,5 (37,5, 38,5) itd.
iilani: 1 Grum (Vrhnika) 206,9
(46, 45,5), 2. Pudgar I. (Crna)
199,2 (48, 48), 3. Kaker (Crna)
Ш,2 (44 44,5) ... 6. Murko (Iz-
letniii; Celje) 182,0 (42,5, 43) itd.
Tekmovanje je bilo v lepem
sončnem vremenu, ogledalo pa si
Ea je več kot 500 gledalcev. Or-
Ranizator — SK Oljka .\ndraž —
zasluži vse priznanje.
T. T.
VELESLALOM
V LIBOJAH
TVD Partizan Žalec je na
Smučišču v Libojah pripravil
odprto prvenstvo 2alca v ve-
leslalomu. Progo, ki je bila
dolga .>50 m in je imela 20
vratic ter 100 m višinske raz-
1'ke je postavil Vlado Veber
w Žalca. Na startu se je zbra-
lo kar 84 tekmovalcev in tek-
«iovalk iz Liboj, Žalca, Šem-
petra, Polzele Celja in Pre-
bolda.
Pri mladinkah je zmagala
"ebrova iz Žalca, pri mladin-
Laznik prav tako iz žal-
pri starejših članih Pur-
li.eljc iz Šempetra, pri mlaj-
članih Kučer iz Žalca,
članicah Zupančeva iz
polzele in pri kategoriji smu-
grških učiteljev in bivših
*®kmovalcev Gmajner iz .Šem-
¡^^ra pred Vebrom iz Žalca
"Vršičem iz Celja.
Prvi trije v vsaki kategoriji
r? prijeli diplome TVD Par-
ttana Žalec in praktična da-
T .TAVČAR
Zaključek SŠI
Pretekli četrtek je bila v
dvorani Narodnega doma sve-
čana razglasitev rezultatov
lanskoletnih sindikalnih špvort-
nih iger. Na prireditvi, ki sta
jo pozdravila predsednik sku-
pščine občine Celje ing. Du-
šan Bumik ter predsednik
občinskega sindikalnega sve-
ta Ivan Kramer, so podelili
pokale najboljšim kolekti-
vom ter priznanja najzasluž-
nejšim organizatorjem rekre-
acije v delovnih organizaci-
jah.
Vsega je v lanskem sindi-
kalnem tekmovanju nastopilo
84 delovnih organizacij s sku-
pno 2265 tekmovalci, kar v
primerjavi s prejšnjimi leti
kaže na občuten porast sin-
dikalnega rekreacijskega gi-
banja. Kljub temu pa še lah-
ko zasledimo, da nekatere
organizacije zlasti iz gostin-
stva in trgovine stojijo ob
strani. Prav bi bilo, da bi so-
delovale vse organizacije, saj
je program tak, da se lahko
vsi vključijo vsaj v eni аИ
dveh panogah. Število udele-
žencev bi bilo večje lahko
tudi tedaj, če bi lahko na-
stopilo neomejeno število
ekip in posameznikov določe-
ne organizacije. Všteti pa tu-
di niso vsi, ki so sodelovali
v Trim akcijah in internih
aktivnostih podjetij. Ce bi
vse seštevali, bi lahko trdili,
da sodeluje občasno v oi^a-
nizirani rekreaciji okrog 30
odstotkov zaposlenih. To pa
je že lepa številka, ki pa ver-
jetno še ni večja od možno-
sti.
Letos je bilo prvič uvedeno
tudi skupno tekmovanje. Po-
kal za skupnega zmagovalca
v vseh treh kategorijah je
dobila sindikalna organizacija
Cinkarne. Drugo mesto je za-
sedel EMO, tretje pa Aero.
Sicer pa so bili med člani
najboljši športniki EMO pred
Aerom in Cinkarno, med čla-
nicami Toper pred Ingradom
in Cinkarno ter med starej-
šimi člani Cinkarna pred
EMO in Aero. Zanimiv je
tudi podatek, da se je v 10
disciplinah v vseh kategori-
jah pyovzpelo na najvišjo sto-
pnico kar 11 različnih kolek-
tevov. To kaže na to, da kva-
liteta ni skonœntrirana zgolj
na enem mestu ali v enem
kolektivu. In ko že govori-
mo o kvaliteti, moramo do-
dati š& to, da je bila le-ta na
nekaterih tekmovanjih že ta-
ka, da je presegla meje sin-
dikalnega tekmovanja in se
je že kar bližala repubUške-
mu nivoju. Pri vsem pa to
niti ni tako važno, saj gre
bolj zato, da se delovni Iju-
je razvedrijo in s podobnimi
akcijami skrbijo za svoje
zdravje. Saj, kot je zapisal
predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta Ivan Kramer v
biltenu, ki so ga izdali ob
koncu SŠI 72 — »od razpo-
loženja, psihičnega in fizične-
ga stanja delavcev je v veliki
meri odvi.sna produktivnost
dela. Na sindikalnih igrah —
se ljudje spoznavajo, kar vpli-
va na tesnejšo pKwezavo med
njimi in delovnimi organiza-
cijami. S to aktivnostjo se
sindikati vključujemo tudi v
splošni ljudski odpor. —Me-
nim, da so naše pobude in
aktivnost pozitivno vplivale
tudi na premike v celotni te-
lesni kulturi v občini pa tu-
di v republiki. — Z novo te-
lesno kulturno skupnostjo pa
se bodo sindikati lažje vklju-
čevali in pxomagali pri reše-
vanju celotne problematike
telesne kulture.«
Tudi letos se bosta tako
Trim akcija, kot SŠI nadalje-
vala. Novost pa bo tudi v
tem, da bodo zlasti v Trim
akciji skušali vključiti čim-
več mladine, saj ravno v pre-
kinitvi aktivnosti pri odhodu
iz šole tiči pomemben vzrok
osipa tistih, ki se bavi jo s
telesno aktivnostjo.
Smučarji Izletnika
Smučanje je dobilo v zad-
njih letdh velik razanah pri
nas. Temu primemo so na-
predovali tudi smučarji celj-
skega Izletnika. Lansko leto
je celjska ženska mladinska
vrsta osvojila med mlajšimi
in starejšimi mladinkami
drugo ekipno mesto v Jugo-
slaviji. Letošnji rezultati celj-
skih smučarjev pa potrjujejo
stalni napredek v tej športni
panogi v mestu ob Savinji.
Da bi izvedeli nekoliko več
o razvoju, načrtih in progra-
mu SK »Izletnik« v letošnji
sezoni, smo obiskali predsed-
nika društva Aleksandra Je-
zemika, ki nam je postregel
z nekaterimi presenetljivimi
podatki.
V prvi vrsti moramo ome-
niti, da je celjski »Izletnik«
letošnji organizator dveh ve-
likih evropskih smučarskih
tekmovanj. Prva prireditev,
ALPSKI MLADINSKI KRI-
TERIJ bo na sporedu 19. in
20. marca na terenih na Gol-
teh. Tu se bodo pomeriU v
tradicionalnem mladinskem
tekmovanju najboljši mladi
smučarji Avstrije, Francije,
Itahje, Zahodne Nemčije,
Švice, Lichsteinsteina in Ju-
goslavije. To so stalni udele-
ženci tekmovanja, dočim so
kot gostje pKwablJeni še mla-
di smučarji Cehoslovaške in
Poljske.
Tekmovanje bo v veleslalo-
mu na Starih Stanih in sla-
lomu na Medvednjaku. Dru-
go veliko tekmovanje bo na
terenih pod Okrešljem. Na
sporedu je 21. aprila. Gre za
Okrešljev pokal, katerega le-
tos priredijo Celjani skupaj
z Branikom iz Maribora. Ker
pa je to tekmovanje v kole-
darju FIS in se uvrstitev toč-
kuje, bo mednarodna udelež-
ba zagotovljena. Proge na
Golteh in na Okrešlju so рк)-
trjene s strani Mednarodne
smučarske zveze in so ime-
li Celjani zaradi tega letos
stroškov za okrog 20.000 din.
O delu v društvu nam je
Aleksander Jezemik povedal
tole: »Profesionalni trener
Brane Grabar in tehnični vod-
ja sekcije Vili Koražija sta
pričela z vadbo naše smučar-
ske ekipe že poleti. Letni tre-
ning na štadionu AD Kladi-
varja in smuka na snegu zgo-
daj prve dni sezone nam je
prinesla uspehe. V širšem se-
znamu kandidatov za mladin-
sko reprezetanco Jugoslavije
imamo kar šest predsta-vni-
kov. To so Senja Jezemik,
Borica Lončar, Sanja Prelep,
Barbka Jug, Andreja Jezer-
nik in Evgen paznik. Mimo
teh pa imamo letos 32 novin-
cev, nadarjenih pionirjev in
pionirk, ki so bili najboljši
na zadnjih pionirskih smu-
čarskih šolah. Z njimi bomo
delali strokovno in rezultate
lahko pričakujemo šele čez
nekaj let. Žal pa ne moremo
zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev vključiti v svoje vr-
ste in v strokovno delo vse
mlade smučarje, ki se vsako
leto pojavljajo na številnih
smučarskih terenih po celj-
skem področju. Smučanje je
namreč dobilo takšen raz-
mah, da je danes zimski
šport številka ena pri nas.
Cim pa bo društvo dobilo do-
volj finančnih sredstev, bo-
mo v ožji izbor priprav
vključili vse nadarjene smu-
čarje iz celjskega področja.
Tako je pri SK »Izletnik«.
Letošnja mila zima res ni
bila naklonjena celjskim smu-
čarjem, ki so morali iskati
tri mesece sneg v oddaljenih
krajih. Cim pa bodo pogoji
za smuko boljši lahko priča-
kujemo, da bo v vrstah Izlet-
nika še mnogo več mladih
(po mnenju Jezernika, in bi
jih bilo lahko preko 100), po-
tem pa bodo tudi rezultati
mnogo boljši. Mednarodni
preizkušnji na Okrešlju in na
Golteh pa bosta tudi merilo
za ocenitev Irakovosti celjske-
ga smučanja v jugoslovanski
konkurenci.
J. KUZMA
Golte v soncu. Upajmo, da bo tako tudi takrat, ko se bodo tu zbrali najboljši evropski
smučarji — mladinci. (Foto: T. T.)
_HOKEJ NA LEDU
V	Celju se je pripravljala jugoslovanska mladinska reprezJMitanca
v hokeju na ledu. Ob tej priložnosti so Celjani odigrali dve sre-
čanji proti najboljšim mladincem. V prvem srečan u je bil résul-
tat 8:8, dočim v drugem srečanju, ki je bilo po.svečcno Memoriaiu
Jam-za Kokalja, prerano umrlega mladinskega reprezentanta in igral-
Celja, imeli velike priložnosti za zmago. Vodili .so že 4:2 in na kon-
cu dovolili gostom, da so rezultat izenačili. Končni rezultat 4:4
(1:1, 3:1, 0;2).
Zadetke za Celje so dosegli — Prelog, Dani Kerkoš, Kolenc in
Cretnik. V jugoslovanski mladinski reprezentanci letos ne igra no-
beden celjski igralec. Mnenja smo. da si je mesto priborilo nekaj
celjskih igralcev — toda zvezni kap^'tan Franc Rosina nam je po-
vedal, da so iz HDK Celja javili da med Celjani letos ni kandida-
tov za na boljšo niladin.sko vrst'- Jugoslavije
Hokejisti na ledu Gorenja u Velenja so si že priborili naslov
republi.škega prvaka. V petem sr<-čan.iu so dosegli v nedeljo v Olju
svojo 'jeto zmago, ko so premagali .Ptuj z rezultatom 8:6 (4:0, 0:2,
4:4). Srečan.je je bilo prece' izenačeno in le malo je manjkalo, da
gost.je iz Ptuja niso presenetili Gorenje.
Tokrat so zadetke za Goren.ie dosegli Šmit 3, Lek.š in Globočnik
2 ter Škoflek 1. V zadnjem kolu igrajo Velen.jčani proti Prevojam
v gosteh. Morebitm" poraz ne bo spremenil vrstnega reda. Gorenje
si je s tem priborilo mesto v drugi zvezni ligi.
Hokej v prvi zvezni liei bomo gledali .še nrihodnio sezono. Ce-
ljani so si v nedeljo zvečer na Jesenicah priborili dve dragoceni
točki. Premagali so Kran.isKo goro 4:3 (2:1, 1:1, 1:1) in so s ¡sed-
mimi točkami sedmi Zadetke so tokrat dosegli Dani Kerkoš v prvi
minuti, Lesjak, Dobovičnik in Cretnik. Sama igra je bila sicer Ize-
načena, v celjskem moštvu pa je uspešno branil mladi vratar Ža-
gar. V prihodnjem kolu igra.)o C.el,jani doma proti Slavi ji. jk
7	SMUČANJE ^ ^
Na državnem prvenst\Ti v alpskem smuianju na Pohorju so so-
delovali tudi mladi smučarji in smučarke celjskega Izletnika. Pri-
čakovani uspehi so bil doseženi. Zlasti mlajše mladinke in starejše
ml:>'linke so potrdile lanskoletno viso'îo i'vrstitov med našimi smu-
čarji.
Tokrat :"e bila najboljša Sonja Jezernik pri starejših mlad'nJiah.
V smuku je bila sedma, v slalomu četrta, dočim jc pri veleslalomu
tik pred ciljem padla, se pobrala in z nekoliko slabšim rezulta-
tom dosegla v komb'naci.ii zelo dobro peto mesto.
Poleg .Tezemikove .je bila odlična še mlajša mladinka Sania Pre-
log, ki je bila v slalomu četrta in deseta v smuku. Med najbol.išo
deseterico Vi sta se uvrstili Borica Lončar, ki ie bila dvakrat de-
veta in to v veleslalomu in slalomu ter Jug B?rbka, ki je privozila
v veleslalomu sedma na cilj pri mia.i.-iih mladinkah. Dobro je vozil
tudi Marko Cetina in pionirka .\ndreja Jezernik kot predvorač'ca v
vseh tri»h disciplinah.
V	soboto in nedeljo bo v Kraniskl gori prvenstvo stare ših pio-
nirjpv. Izletnik bodo za.stopali Andre.ia Jezernik, Janko Horvat.
AljoSa Kolenc, Matjaž Volk Barbka Dvoršak in Darja Kolenc. jk
KOŠARKA
v prljate!,iski košarkarsiki tekmi, so se pomerili bivši učenci HU-
DTNJSKE osn. šole. s sedanjo šolsko reprezentanco. Zmagala je .sta-
rejša generacija z rezuUatom 84:83. omeniti pa je treba, da je zma-
govalna ekipa nastopila okm.jena, saj je igrala le s štirimi igralci.
Koše za zmagovice so dosegli: Florjan 32, Jazbcc 30 ter Veber 20,
za ][ioražence pa sta največ košev dosegla Baša 23 in Moškotelec 16.
Ekipa osn. šole je pokazala lepo. predvsem pa homogeno igro. V, J.
_	_ ŠAH
v-drugem kolu INTER šahovske lige so celjski šahisti visoko pre-
magi ekipo Puch iz Gradca. S tem so si nekoliko popravili vrstni
red na razpredelnici po porarii v prvem kolu. Tokrat so Celjani sa-
mo v treh srečanjih remîzirali, v ostalih pa zmagali. Končni rezultat
je bil — 6,5:1,5. Remizirali so Pešec, Draksler in Bervar, zmagali pa
Ätreiher, Ojstrež, Jazbec. Pertinač in Bogadi.
V medobčinski šahovski ligi letos sodeluje osem ekip. Rezultati
pn.'ega kola so sledeči: Л'е1еп.је — Roraška Slatina nreloženo. Šent-
jur — Savin.ičan 0:4, Žalec — Nazarje 3,5:0,5 in Cinkarna — Mla-
dinska ekipa Celja 3,5:0.5.
V	drugem kolu pa je Savinjčan iz Šempetra premagal mladinsko
mostvó C/elja 4:0, Cinkarna in Rogaška Slatina sta igrala neodloč;'"o
2:2. jk
_STREUANJE_
v Rečici nad Laškim so se že šesto leto pomerili v tradicionalnem
prijateljskem dvobo u strelci Celja in Dušana Poženela. Srečanje v
zračni puški je bilo zanimivo. Zmagali so Celjani, ki so zadeli 84
krogov več kot domačini. .Med posamezniki so bili najboljši cel.jski
strelci dočim je pri^stavnik Rečice Pfe!f<>r dosegel nov družinski
rekord z rezultatom 261 krogov.
Rezultati: Dobovičnik Marjan Celje 275, Jeram Cel.je 270, .Serien
Celje 268, Pfeifer Rečica 261 in Hcda Dobovičnik 256 krogov.
V	prihodnjih dneh se prične v Celju občLn-ska strelska liga. V
tem tekmovanju bodo nastopil? vsi najboljši celjski strelcf. I>ansko
leto'so preseneti ivo zmagali strelci Tempa pred Celjem in Kovinar-
jem iz Štor. Letos bo borba še boij izenačena, kajti strelcfi Kovinarja
so že tekmovali v ligi prijateljstva in so v odlični formi. Vsaka
ekipa, ki nastopa v občinski ligi mora nastopiti z de.sctimi strelci.
Med posamezniki so glavni kandidati za najboljše mesto — Dobovič-
nik, Jeram, Seršen in Jager iz Celia, Dečman in Brečko iz Kovinar-
ja ter Petrovič in Štrajher z Tempa.	jk
KEGLJANJE
Kegljači Celja so v drugem kolu republLške lige dosegli odličen
rrauUat in prvi točki v srečanju proti ljubljanskemu Gradisu. Zma-
gali so z rezultatom 7634:7226 kegljev. Med posamezniki so Cel ani
dosegli .sledeče rezultate: Tisovec 970, Orešnik 918, Šrot 935, M?rjan
Kranjc 970, Grum 9.35, Štefan Kran.jc 877, Lubej 1026, Vanovšek 1059.
Rezultat ekipe 7634 je nov celjski rekord v mednarodnem slogu
8 X 200 lučajev, rezultat Viki Vanovška pa nov posamezni rekord
Celja. Jože Lubej je s svo im rezultatom dosegel osebni rekord.
V	drugem kolu so Celjani v torek igrali proti Jesenicam, v sobo-
to pa gostujejo v Ljubljani.
Za-stopniki celjske kegljaške regije Aero, Žaleo, Kovinar in Šo-
štanj so štartali v drugi republiški kegljaški ligi. To tekmovan.H;
v dvanajstčlanski ligi da,ie zmajo.alcu možnosti za uvrstitev v prvo
republiško ligo. Začetek prvenstva je bil na dveh keglji.ščih in to
v C-el u in Mariboru. Po nastopu prve polovice moštev je v .Mariboru
najboljši rezultat dosegla vrsta Žalca 6715 (Toma.šič 894, Kač:c
888), pred Kovinarjem 6595, Šoštanjem 6580 in Aerom, ki je peti z
6364 kegl ji. Na kegljišču v Cel.i vodi trenutno Radeaska. Nasled-
nje kolo je na sporedu 25 februarja. Zmagovalec jc tisto moštvo,
ki na osmih keglji.ščih zbere najiranj negativnih točk. V.se pa k^že,
da bo borba med tekmovalci Radenske, Lokomotive iz Maribora in
Žalca.
2 __DVIGANJE UTEŽI 7 ~
Čeravno sta Jože trankai tn Dori Cuček pojačala Olimpi jo, se
v cel.skem Partizanu pripravljajo za štart v drugi zvezni ligi v
dviganju uteži. Štart v tej ligi je na sporedu 15. marca, ko se Ce-
ljani doma pomerijo proti 1'revojam /:a celjsko moštvo bodo na-
stopili Slavko Urankar, Glavač, Papotnik, Beve, Sinrečnik, Gasperün
in Pestivšek. Trener Jože Lrankar pričakuje uspeh svo,ie vrste.
V	soboto pa bo v Beogradu Jože Urankar na.stopül za državno
reprezentanco v srečanju proti Švici.
1 stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV	8. februar 1973 — Št. 5
št. 5 — 8. februar 1973
ŠPORT	NOVI TEDNIK —23. stran
DUŠAN KUKOVEC (1)
stena Eigerja, gore smrti, ki jo je Dušan Kukovec
skupaj z Janezom Resnikom preplezal leta 1969. Vrisa-
na je smer vzpona.
DUŠAN KUKOVEC se je rodil v viničarski dru-
žini 3. decembra 1928 v Oseku v Slovenskih Goricah.
Kmalu se je s starši preselil v Roiše, kjer se je iz-
učil za dimnikarja. Tu je tudd pričed opravljata svoj
poklic.
Kmalu so ga amamile gore, zato je v njemu tlela
želja, da se preseli v kraj, ki bá bil čLmtoližje Savinj-
skim alpam. Izbral je šoštanj. Opravil je izpit za
dimnikarskega mojstra, tako še danes vodi enoto
dimnikarstva v šoštanju. Z Dragom Pelcem se je
prvič povzpel na Ojstrico leta 1946 in kmalu je začel
samoniklo riniti v stene izven običajnih turističnih
pobi. Alpinizem ga je pritegnil z vso močjo in le-te-
mu se je v celoti posvetil. Po severoizapadnem gre-
benu Planjave se je prvič spustil leta 1964, nato pa
so se vzponi vrstili drug za drugim. Med člane celj-
skega alpinističnega odseka se je vpisal leta 1958.
Dušan je poročen in ima štiri otroke v starosti
od sedmih do dvajsetih let in je še vedno aktiven
alpinist. Gore so mu od nekdaj pomenile svet zase,
svet, ki ga je neizmerno vzljubil in se mu v celoti
zapisal.
Najpomembnejši osebni uspehi, kot jih je sam
iabral:
1.	Severna stena Eigerja, dva in pol dni plezanja
2.	Dihtau v Kavkazu — Gorzinska smer, tri dni
plezanja
3.	Dvakratno zimsko prečenje Savinjskih alp —
teden dni
4.	Zimski vzpon Her letove smeri v Ojstrici, dva
dni plezanja
4.	Reyatova smer v centralni smeri Ojstrice —
prvenstvena
5.	Vodja alpinistične odprave na Norveško —
Slovenska smer
Za njima je bila siaba
polovica stene. Noč sta
prečepela na ozki polici.
O kakšnem spanju ш bi-
lo govora. S po'iivinilom
sta pregrnila sneg, kajti
spalne vreče so ostale pod
steno. Preveč je bilo to-
vora za težavno pot po
zasneženi in zaledeneli ste-
ni..
Kamenje je frčalo vso
noč. To prekleto kamenje
je sploh ena najboilj zo-
prnih nevarnosti Eigerja.
Pada vedno in povsod in
treba se mu je izogiba-
ti...
Jutro.
Nad dolino Grinenwald
so se podiie rahle megli-
ce. Dobro znamenje za
vreme, ki je odločilnega
pomena za uspeh vzpona.
Treba je bilo kreniti na-
prej. Vsaka zamujena ura
je lahko usodna. Dušan
je narahlo potegnil za vrv,
na katero je bil navezan
med spanjem nižje ležeči
Dani, ki je bil tretji član
odprave. Odziva ni bilo.
Potegnil je drugič in za-
kiičal:
»Kako se ix)čutiš. Dani?«
Odgovora ni! Nižje doli
pod steno sta opazila z
Janezom Danija, kako je
sestopal. 2e prejšnji dan
se ni dobro počutil, zato
sta mu prijatelja prepusti-
la »boljše« ležišče. Ponoči
se je odloöil in odstopil.
Naj nadaljujeta? Pravilo-
ma bi se odprava morala
vrniti, če en član odstopi.
Oklevanje. Tehtanje in od-
ločitev: naprej!
Pretegnila sta si premrle
ude, kolikor se je to pač
dalo, uredila opremo in
nahrbtnike ter krenila na-
prej.
Janez ni imel dotlej po-
sebnih izkušenj v ledu, za-
to sta se z Emšanom do-
govorila da bo v steni
lezel naprej Janez, na le-
diščih in platiščih pa Du-
šan. Janezu je pot preko
ledenika dobro odrezala.
V steni tega dne nista
bila sama. Druge naveze
so ju prehitevale in hitele
proti vrhu. Večkrat sta se
v steni srečala z Japonce-
ma, ki sta hitro napredo-
vala. Občudovala sta op-
remo in imela sta obču-
tek, da sodita v predpo-
topni alpinizem po tistem,
kar sta imela na sebi in
s seboj. Nič za to! Imela
sta vodjo, trdno voljo pre-
magati steno, ki je terjala
že toliko žrtev in v kateri
je švicarska vlada celo
prepovedala plezanje. Pre-
velik je bil krvni davek,
ki ga je terjala gora...
Pri »Bivaku mrtvih« na
koncu liikakiika, kot alpi-
nisti imenujejo tisti pre-
del, sta ujela Japonca, ki
pa sta takoj krenila na-
prej. Po krajšem predahu
in počitk-j sta ponovno
vstopila. Dušan je nekoliko
spremenil smer, da se je
izognil rohneči vodi, ki je
padala raz steno. Nista
si mogla privoščiti, da bi
ju zmočilo. Pred njima je
bila še dolga in naporna
pot. Krenil je v desno in
uspešno sta obšla nevar-
no mesto. Vreme jima je
streglo in to ju je opo-
gumljalo, dajailo jima je
moči in uspešno sta na-
predovala.
Popoldne se je nagibal
in treba bo poiskati ustre-
zno mesto za drugo biva-
kiranje. Nemško-švicarska
naveza se je ravnokar
ubadala z »rampo« ko je
prihrumeli po pečinah
snežni plaz. ZbaJa sta se
za tovariše, toda sreča jim
je bila naklonjena. Vzdr-
žali so pritisk padajočega
snega in nadaljevali pot.
Zahajajoče sonce ju je pri.
jetno grelo, ko sta se uba-
dala z zadnjimi metri pred '
zasluženim počitkom. Po
varianti desno od kamina.
v previsni steni šeste stop-
nje, sta uspešno izstopila
nad kamnin in se ponovno
srečala z Japoncema, ki
sta vsa premočena рг1р%з-
zala iz kamina. Smejala
sta se od zadovoljstva, da
je kamin za njima,, kljub
temu, da sta bila skozi in
skozi premočena ...
Za njima je druga noč
v mrzli in ledeni steni.
Po izstopu iz rampe sta
se z Janezom znašla na
strmem in razbrazdanem
ledišču, ki je po svoji ob-
liki podoben lijaku. To je
bilo mesto, kjer je doslej
največ navez zgrešilo pra-
vo smer. To je lahko uso-
dno. Izstopila sta iz lijaka
v desno ležečo krušljivo
polico in po njej, po do-
brih dveh dolžinah vrvi
priplezala v navpični raz^
ki bi ju lahko pripeljal
do tako imenovane »preč-
nice bogov«.
V razu je Janez plezal
naprej dn hitro napredoval.
Prilezel je do »prečnice bo-
gov«, s cimer pa se je
razdalja med njima izred-
no povečala. Zaradi bolj-
šega sporazumevanja bi
bilo boljše, ko bi si Ja-
nez pripravil varovali-
šče. Plezala sta_ ne da bi
videla drug dnigega. Kot
drugi v navezi je imel
Dušan nalogo izpenjanja
vzponk. Že poprej sta se
dogovorila, da bo v pri-
meru, če se slučajno ne
bosta videla in se ne bo-
sta mogla sfKirazumevaiti,
Janez počasi vlekel vrv
navzgor. Dušan se je pri-
bliževal prvemu karabin-
cu. še nekaj oprimkov, za-
mahov s teitesom, ta pre-
kleti nahrbtnik je bil ve-
dno napoti, in že je M
pri njem.
Vrv je bila močno nape-
ta. Kot sta se dogovorila,
jo je Janez, kd je bü pre-
cej više nad razom, vle-
kel k sebi, zato jo je Du-
šan mak) potegnil, da bi
jo lažje izpel iz karabin-
oa. Potegnil je in uspel.
vrv je bila napeta. V tem
trenutku pa je Janez vrv
popustil, varovanje je po-
pustilo, Dušan je za tre-
nutek izgubil oporo in nje-
govo telo je omahnilo . .,
Odletel je iz raza na le-
deno površino strmega li-
jaka ...
Moc'iiio ga je streslo. Vrv
se je napela in obvisel je
z glavo navzdol. Ni izgubil
prisebnosti. Hitro se je
prekucnil in pristal na no-
gah. Zapičil je cepin, se
močno oprl na dereze . ..
Bo vzdržal... Se bo telo
umirilo? Da!
ZakUcal je Janezu: »Za-
tegni vrv!«
Janez ga ni slišal, bil je
previsoko, vrv je nezateg-
njena bingljala raz steno,
vpeta v karabince. Dušan
je potegnil nekajkrat ' za
vrv, kar naj bi bil signal,
da mora Janez zategniti.
Nič! Nasprotno, Janez je,
očividno misleč, da Dušan
ne more iapeti, vrv še bolj
popustil.
»Hudiča, ne!« Telo mu
je še bolj zadrgetalo. Z
obrazom se je Dušan sklo-
nil nad cepin v strmem
lediščrj, se prižel k mrz-
lemu ledu in se po nekaj
minutah рори>1пота umi-
ril. Kot da bi Janez ugo-
tovil, da spodaj nekaj ni
v redu, je potegnil vrv,
vendar ga ni vlekel tako, da
je'Dušan le s težavo na-
predoval po strmem ledi-
šču. do mesta, kjer je od-
ie tei.
Poklical je Janeza tokrat
že drugič, Končno. Pri-
kazala se je njegova gila-
va za robom raza in raz-
ložil mu je, kaj se je
pravkar primerilo. Poma-
gal mu je in kmalu sta
bila skunaj na »prečnici
bogov«. Počila sta. Toplo
sonce na »prečnici bogov«
je po vsej verjetnosti pre-
mamilo utrujenega Jane-
za, pa je pwpustil v paz-
ljivosti pri varovanju.
Imeia sta srečo. Oda, kaj-
ti čiisto drugače bi se lan-
ko končalo ...
Toda najhujše je bilo še
prea njima. »Pajek« —
najbolj strmo ledišče, ki
se proti vmu oap^ra v le-
dene žlebove, ki se kjn-
cujejo v izsto.pnah pečeh.
Pajek je simbol najbolj
izpostavljenega in nevar-
nega ledišča v vsej ste-
ni. Padec v tem delu bi
pomenil strmoglavljenje
po 1600 metrih dolgi ste-
ni v dolino ...
Ze pri vstopu ju je po-
zdravil pravi plaz padajo-
čega kamenja in vode. Tu
je tudi naj'boljši alpinist
odvisen od padajočega ka-
menja. Če bo imel srečo,
ga ne bo zadelo. Čeladi
na njunih glavah sta bili
že krepko obtolčeni, ven-
dar sta uspešno napredo-
vala. Premočena sta- bila
do kože in zadnjih 200
metrov plezanje do same-
ga izstopa na rob je bila
prava muka. Tu sta ujela
tildi vse preostale naveze.
Premočena do kože, iz-
črpana od naporov dvo-
dnevnega plezanja in ne-
prespana, sta si zoi>et
razgrnila polivinil in v
drgetanju prečula tretjo
noč v zavesti, da je stena'
za njima.
»Dušan, kako drgetam/<
je dejal Janez.
»Le drgetaj, boš vsaj ve-
del, da si še živ...« mu
je odvrnil Dušan, ki se mu
ni godilo nič bolje.
Jutro. Ob sončnem vzho-
du sta si na vrhu E^:gerja
segla v roke. Vesela? Ne,
srečna, da sta ostala živa.
Zma.gonlavja 'ni bilo. Ni-
sta čutila običajnega za-
nosa nad premagano steno.
Dušanu so se po licih
usule solze. Ne ve zakaj?
V njem ni bilo žalosti, tu-
di sreče ne, bil pa je sklep:
v Eigerja nikoli več!
Dušan Kukovec pod več metrov visokim snežnim na-
puščem pod vrhom Ojstrice.
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice
Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnma m oglasi: Trg
V Kongresa 10 — Glavna m odgovorna urednik; Jože Volfand: Tehničiu urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič
Eîdi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek —
Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m tlišeji: CGP »Delo« Ljubljane. — Elokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke
I din — Celoletna naročrana 4« din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« LJubljana — Tel.: uredništvo
223-69 in 231-05, mah oglasi in naročnine 228-00.