PTUJ. 10. APRILA 1969 LETO XXH. ŠT. 14 CENA 0.50 DIN dd SO Ptuj IKUPŠČINA SOGLAŠA S PREDLOGOM, DA OSTANETA irANJO REBERNAK m ANTON ŽAGAR PREDSEDNIK IZIROMA PODPREDSEDNIK NOVE OS - PTUJ pretekli ponedeljek je bila ^ skupna seja SO Ptuj v B, sestavu. Pred nami so ilitve. Izbrali bomo druge Ibornike in poslance. ya seji so najprej odgovo- lina vprašanja odbornikov, ^tina Milošiča iz Slatine v ezi z neurejeno osemenje- jno službo na območju kra- nie skupnosti Cirkulane in lirtinu Sibili iz Pobrežja lEde na neprimerno razpore- de termine za sejme ple- jnske živine. V odgovoru je feo rečeno, da bodo v Cirku- ph povečali število pleme- bkov na tri. Sredstva bo feotovil novoustanovljeni lad za kmetijstvo. Ko so jučevali sejmske dneve so d drugim ugotovili, da na anjšano možnost prodaje liva med drugim tudi tre- tna situacija na tržišču z ino. Odbornik iz Vitomarc je rašal, kdaj bodo uredili kko poslopje v tem kraju, tke poslopje je bilo zgra- 10 1872. leta. 1892 adapti- ao, od tedaj pa so ga le tao popravljali. V odgovo- je bilo rečeno, da so v lan- em letu izdelali plan adap- tij šol po katerem bo šola Vitomarcih adaptirana 1970 la. Obnova šole predvide- i zamenjavo podov, nova Jia, vrala, obnovo strehe 'V«), zamenjavo opreme, inovo fasade. Obnovitev bo Jla okrog 25 milijonov sta- li dinarjev. Sledila je razprava o poro- ta'postaje milice Ptuj za ■isko leto. Stanje in pro- fme milice sta osvetlila [edstavnik sveta za notra- ie zadeve F. Prime in ko- ^ndir postaje milice K. ®čar. Med drugim je bilo teno, da je število kaznivih ^anj v občini nad republi- poprečjem. Težave so sistematizaciji delovnih ®st. Postaje milice so po- ®njkljivo opremljene. V Joem stanju so oprema pa zgradbe. V ta namen po- 'l^ujejo več sredstev. Sta- ^'anjski problem miličnikov otežkočen posebno v Ki- ^fevnm. Kritično so ocenje- ni delno sodišča, ki ne zmo- re sproti reševati kaznivih dejanj. So primeri, ko zadeve po dveh letih pridejo pred sodišče. Med tem krivec po- zabi na kaznivo dejanje in nima kazen več vzgojnega u- činka. M. Fajtova je razpravljala o problematiki mladoletni- kov. Ne moremo jih zaposli- ti, da bi jih vsaj za osem ur odtegnili iz škodljivega oko- lja. Vprašanje mladoletnih prestopnikov in vzgojno pro- blematičnih otrok bo treba reševati na širšem področju ne pa samo v okviru social- nih služb. Burna razprava se je raz- vila med sprejemanjem pro- računa ptujske občine za le- tošnje leto. Ugotavljali so, da se je finančni položaj občine poslabšal. Vloga občine je pre- malo upoštevana. Za svoje delo ne dobi dovolj sredstev. (Več o težavah proračuna v posebnem sestavku). Pripo- minjali so, da je premalo sredstev namenjenih komu- nalni dejavnosti, predvsem za ceste četrtega reda. Sred- stva, namenjena krajevnim skupnostim so imenovali mi- loščina. Ker KS nimajo sred- stev, bodo propadla na pol opravljena dela, kot na pri- mer cesta v Gruškovju. Teža- ve krajevnih skupnosti, ki niso sprejele krajevnega sa- moprispevka, so mnogo več- je. Ponekod nimajo denarja niti za razsvetljavo petih žar- nic, ki razsvetljujejo vas. Burne razprave o slabem sta- nju cest ni bilo konca. Glede na to, da v sosednjih obči- nah asfaltirajo ceste, so od- borniki menili, da ali ne zna- mo gospodariti ali pa smo ta- ko zapostavljeni. Med drugim so odborniki vprašali, kako bo z najav- ljenim povračilom komunal- nih taks za cestna motorna vozila, ki so jih nezakonito pobrale in potrošile občine. Ker je republika sokriva za odločitev, da se takse pobe- rejo, naj najde sredstva za vrnitev iz katerega koli vira. A. Cuček je razpravljal o šolskem prostoru v ptujski občini, ki zdaleč ne zadovo- ljuje potrebam. Problem je tako pereč, da ga ne bo mo- goče rešiti še vrsto let, poseb- no pa ne samo z lastnimi sredstvi. Občinska sredstva v ta namen ne bodo zadoščala. Nekatere šole v občini so v takem stanju, da so pred- stavniki iz Ljubljane menili, da če bi bili predsedniki ob- čine ali izobraževalne skup- nosti, da bi jih morali takoj zapreti. Njihovo stanje ogro- ža varnost učencev. Šolstvo je nacionalna stvar in repu- blika bo morala najti druga merila, vsaj za revnejše ob- čine, pri sofinanciranju iz- gradnje šol. Ponovno je opo- zoril na mnoge razlike, kot na primer v dotacijah na o- troka v ljubljanski ali ptuj- ski občini. A. Purg, načelnik oddelka za plan in finance je obrazlo- žil, zakaj so težave s prora- čunom. Odgovoril je na šte- vilna vprašanja odbornikom. Glede tolikokrat omenjenih sredstev za krajevne skupno- sti je dejal, da jih bodo do- delili predvsem krajevnim skupnostim, ki so uvedle kra- jevni samoprispevek z na- menom, da jih podprejo pri njihovih načrtih. Franjo Rebernak, predsed- nik OS, je pred koncem seje poročal o delu skupščine v pretekli dvoletni mandatni dobi. Opisal je položaj, v ka- terem je delovala skupščina. Kljub težavam je bilo vrsto uspehov. Govoril je tudi o nalogah občinske skupščine v bodoče. (Več o tem v prihod- nji številki Tednika). Ob iz- teku mandatne dobe se je v svojem in v imenu podpred- sednika Antona Žagarja za- hvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu občinske supščine, predvsem odbornikom poslancem, pred- stavnikom služb ... Bodoče- mu sestavu zborov OS je že- lel kar največ uspeha pri de- lu. Odborniki pa so se za- hvalili za delo in trud Franju Rebernaku in Antonu Žagar- ju ter izrazili željo, da naj še naprej ostaneta predsed- nik oziroma podpredsednik OS. ZR STRAN 2 tednik — četrtek, 10. aprila i. ---^ Ta tedon v republiški skupščini Ta teden se sestane j o re- publiški, gospodarski, pro- svetno-kulturni in organiza- cijsko-politični zbor republi- ške skupščine. Republiški in prosvetno- kulturni zbor obravnavata predlog zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, predlog zakona o pedagoški službi, osnutek zakona o glasbenih šolah in osnutek zakona o razisko- valni dejavnosti, ki temelji na sklepih skupščine SR Slo- venije za nadaljnji razvoj znanstvenega aplikativnega raziskovalnega in razvojnega dela v naši republiki. Ta za- konski predlog obravnava tudi gospodarski zbor Republiški in gospodarski zbor obravnavata poleg za- ključnih računov za leto 1968 vodnega in cestnega sklada SR Slovenije ter republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij in dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organi- zacij tudi predlog odloka o prepustitvi nekaterih repu- bliških prispevkov določenim premogovniškim podjetjem. Gre za tiste premogovnike, ki so neperspektivni glede raz- položljivih rezerv premoga in ki jim je treba olajšati prehod na drugo gospodar- sko dejavnost s prekvalifika- cijo in zaposlitvijo njihovih delavcev. Ob pogojih, določe- nih s tem zakonskim predlo- gom, se prepustita republiš- ki prispevek iz osebnega do- hodka iz delovnega razmerja in prispevek iz republiške re- zerve gospodarskih organi- zacij. Predlog predvideva, da se prispevka prepustita le tistim gospodarskim organi- zacijam, ki se odločijo na osnovi svojega objektivnega položaja, da bodo v bližnji prihodnosti prenehale z od- kupom premoga. Take go- spodarske organizacije mora- jo izdelati program postopne ukinitve proizvodnje premo- telovadnice za potrebe itali- janskih šol v Kopru ter pred- log odloka o načrtu statistič- nih raziskovanj v SR Slove- niji za leto 1969. ga in predvideti preusmeri- tev svoje delovne sile. Pred- videna je tudi finančna pod- pora občin pri reševanju te- ga problema. Prepustitev prispevkov naj bi po tem predlogu zakona veljala pet let od dneva, ko je za pre- mogovnik prenehala obvez- nost plačevanja prispevka. Republiški in organizacij- sko-politični zbor obravna- vata predlog resolucije o te- meljih zokonodajne politike republike; predlog zakona o sodnih taksah in predlog za- kona o upravnih taksah ter predlog odloka o odplačilu brezobrestnega posojila re- publiškemu zavodu za zapo- slovanje v Ljubljani, pred- log odloka o finančnem pro- gramu za financiranje ob- novitve stavbe arhiva Slove- nije v Ljubljani, predlog od- loka o finančnem programu za sofinanciranje druge eta- pe graditve dvojezične šole v Lendavi, predlog odloka o finančnem programu za so- financiranje adaptacije stav- be italijanske osnovne šole in gimnazije ter dograditev IX. kongres ZKJ o kmetijstvu Samoupravljanje Nikakor ni slučaj, da je dobila resolucija 9. kongresa ZKJ o socialističnem razvoju na temeljih samoupravljanja največ dopolnitev v tistem delu, kjer je govor o kmetij- stvu. Težave, perspektive in naloge ZK so predočene po vseh ocenah v tej resoluciji zelo jasno in natančno. Razprava na kongresu, predvsem v komisiji, ki se je ukvarjala z ekonomskimi odnosi, je ocenjevala kmetij- stvo povsem odprto v želji, da bi odkrila vzroke današ- njih težav na tem področju, da bi se lažje spoprijeli z njimi. Glede na to je sploš- no prepričanje, da je potreb- no enega naslednjih sestan- kov vodstva ZKJ posvetiti izključno kmetijskim vpra- šanjem. Trije vzroki in tri posledice Danes nikdo ne oporeka, da se je znašlo kmetijstvo v zadnjih letih v nezavidnem položaju. Ce bi zbrali vse, kar je bilo rečenega o tem na 9. kongresu, bi lahko na- vedli za to stanje tri vzro- ke in tri posledice: VZROKI: — otežena je prodaja kme- tijskih pridelkov doma in v tujini, — zaskrbljujoč padec cen kmetijskih pridelkov, — nesorazmerno povečanje obveznosti kmetijstva. POSLEDICE: — hiter padec števila živi- ne, pri goveji živini na nivo iz leta 1949, pri svinjah na nivo leta 1931, slabše mož- nosti za zaslužek, manjši do- hodek, padec standarda, — zmanjšanje možnosti za zaposlitev na podeželju in povečana nezaposlenost. Vprašanja, ki terjajo odgovor Kmetijstvo ne zahteva re- šitve svojih težav z zmanj- šanjem svojih obveznosti do družbe. Podpira rešitve v po- večanju proizvodnje, v bolj- ši prodaji ter vidi v tem svo- je boljše življenjske pogoje. Da bi takšen zaključek ures- ničili, je bilo na kongresu rečeno, da je potrebno po- jasniti mnogo stvari in jih postaviti na svoja mesta. Kaj je, na primer, kmetij- ska zadruga in kdo je za- družnik? Kako razvijati družbene in ekonomske od- nose v zadrugah, posebno še samoupravljanje in delitev? Kako razvijati kooperacijo kakšni odnosi nastajajo tem področju? Stališče dn bene skupnosti do osebnt dela in zasebnih sredstev delo v kmetijstvu? Odgovor na mnoga od t vprašanj bi lahko zreducii na vprašanje, kako zajeti družbenem sektorju vse, \ proizvajajo kmetje. Za \ operacijo ni treba več agi rati, treba je le zasukati i kave in najti najboljše ob ke. Nekje bo kmetijska j druga še vedno osredn skupnost proizvajalcev, dti gje se bodo kmetje zbin okrog kmetijskega posesti ali kombinata, oziroma ti varne za predelavo kmeti skih pridelkov. Na treba hlaE)čevati nel obliki, ki bi onemogofa! aktiven odnos kmetov J vseh vprašanj kmetijstm Vsem moramo omogočiti j pomagati, da bodo lahko oi ločali in sami nosili posled ce svojih odločitev. MS l^redsednik SO Ormož Franc Novak: DELOVANJA OBČINSKE SKUPŠČINE O NEKATERIH ZNAČILNOSTIH v veliki meri so bili asfalti- rani pločniki, urejena mestna razsvetljava in razsvetljava na mostu. Urejujejo se tudi mestne zelenice in park. Mnogo je bjlo storjenega tudi na področju šolstva in otroškega varstva. Zgrajena so bila učiteljska in druga stanovanja s postajo mi- lice pri Tomažu, stanovanjski blok z zdravstveno postajo v Ivanjkovcih ter blok četvor- ček v Ormožu. Postaja milice v Ormožu je bila opremljena z modernimi sredstvi radijskih zvez. Eden najstarejših in največjih kulturno-zgodovinskih spome- nikov, to je grad v Ormožu, je bil deležen večjih konservator skih del ter od zunaj in zno- traj adaptiran. V njem imajo prostore občinska uprava, glasbena šola, delavska univerza, dimnikarsko podjetje, bife jn nekateri drugi. Adaptacija in rekonstrukcija je bila izvršena tudi v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, pripravljeni prostori za montažo avtomatske tele- fonske centrale in še vrsta dru- gih obj-^ktov. Ob vsem tem so pokazale tudi krajevne skupnosti izred- no aktivno komunalno dejav- nost, ki jo je omogočila samo- upravna zavest občanov ter občinska politika ustvarjanja in delitve sredstev, Ob bogati normativni deja' nosti, ki je spremljala dtl skupščine, je ta v zadnjem oli' dobju obravnavala in na osn» vi teh obravnav in analiz spff jemala v svoji pristojnosti noi| mativne akte predvsem v sleik či vsebini: »O delovanju samO' upravnega mehanizma v df lovnih organizacijah, o delo« nju in problemih krajevnii skupnosti, o delu in problemi občinskih upravnih organov,' realizaciji srednjeročnega pf"" grama razvoja občine in uff" sničevanju intencij gospodaril« reforme v občini, o položaju i® vlogi trgovine v občini ob n"" vih pogojih gospodarjenja, ' kmetijski in gozdarski vodnji, o stanju in razvoju "j" dustrijske dejavnosti, učinko^ tosti sredstev skupnih gospoo^'' skih rezerv, komunalni de^ nosti in stanovanjski izgrad"!'' periodičnih obračunih in ključnih računih gospodarsK^^ organizacij . . . skratka o ^ lu in življenju, ki sodi v dc'"" krog delovanja občinske sk'^!'' ščine. j Dejstvo je, da nam pro^tO' ki je na razpolago za obravn' vo delovanja občinske skupsi-^',"^ in njenih organov, ne dopu^' da bi lahko podali tipičen P^^, rez skozi delo skupščine, Pj'^ bolj kritično oceno pa 'a^. vsem za daljše obdobje, (Konec na 11. strani) PRIPRAVA NOVIH ZAKONOV KDAJ SE BOMO VARNEJE VOZILI PO CESTAH Po skrajšanem postopku bo prišel že v tekočem mesecu pred skupščinska telesa pred- log o spremembah zakona o varnosti v prometu na ce- stah. Tako bo končano delo, začeto v zvezni skupščini pred poldrugim letom, da bi že z nastopom lanske pomla- di zagotovili efektne ukrepe za večjo varnost na cestah. Ta zamuda je nedvomno bila razlog več, da je ZIS na zadnji seji odločil skrajšati proceduro, skozi katero bi moral predlog, da bi dobili novi zakon. Štiri novosti Zakon prinaša v bistvu šti- ri nove stvari. Po njegovih določbah bodo morale vse avtoprometne delovne organizacije ustano- viti p>osebne organe notranje kontrole, ki bodo pred zako- nodajalcem nosile vso odgo- vornost za nedostatke, kate- rih posledice bodo prometne nesreče, ki jih bodo povzro- čila njihova vozila. Organi notranje kontrole bodo torej kontrolirali teh- nično sposobnost vozil, skr- beli bodo, da vozniki ne bo- do odhajali na pot utrujeni, pod vplivom alkohola in po- dobno. Ti organi bodo mora- li tudi poskrbeti, da se bo spremenil sedanji sistem na- grajevanja voznikov izključ- no po prevoženih kilometrih. Tako namreč ni nič čudnega, če se dogajajo nesreče zara- di preutrujenosti voznikov. Vsekakor je treba poveda- ti, da so nekatere avtopro- metne organizacije v zadnjih mesecih, pričakujoč ta zakon, že te organe ustanovile. Vozniško dovoljenje Druge novosti zakona se tičejo državljanov, ki bodo hoteli dobiti vozniška dovo- ljenja. To bo odslej malo težje. Najprej zaradi tega, ker bodo zdravniška spriče- vala izdajali samo v zdravst- venih zavodih, ki bodo ka- drovsko in tehnično oprem- ljeni za to. Psihološki pre- gled bo sestavni del zdravst- venega pregleda v ta namen. Šolanje voznikov Šolanje voznikov bo delež- no pomembnih sprememb. V bodoče bodo inštruktorji lah- ko le osebe, ki bodo položile EKOseben instruktorski izpit. Doslej so lahko delali to vsi vozniki s triletnim vozniš- kim stažem. Poostritev teh pogojev je nujna. Spreme- nili se bodo tudi pogoji za izdajanje vozniških dovoljenj voznikom z vojaškimi vozniš- kimi dovoljenji. Spremenjene bodo tudi sankcije. Zakon bo določal prekrške, zaradi katerih bo- do sodniki za prekrške mo- rali izrekati kazen odvzema vozniškega dovoljenja. Višje kazni Kazni, ki jih izrekajo pro- metni miličniki na kraju prekrška, bodo višje. Razen tega l;)odo kazni izenačene za zasebnike kot za podjetja. Izvedenci trdijo, da vse to ne bo pomagalo k večji var- nosti v prometu, če ne bo istočasno izboljšan tudi si- stem kontrole. Ni namreč dovolj imeti dobrega zakona, če se ga ne izvaja. Ce pa se bo v tem pogledu kaj spre- menilo, lahko pričakujemo boljšo situacijo na naših ce- stah, kjer je vsak dan toliko nesreč in tragedij. ZZ ^pnik — Četrtek, lo. aprila 1969 STRAN 3 Ifskladiti moramo napore, I ^ Kako ocenjujete pro- nadaljnjega razvoja v ^jni in katerim gospodar- ji področjem bo posvečala finska skupščina več po- Crnosti? , ^ ^^ Tizhodisce družbeno eko- inomskega razvoja ptujske Jbcine za razdobje 1969 —73, 'jorejeta na predzadnji seji občinske skupščine, pred- 'stavljajo osnovo in pobudo izdelavo konkretnih per- ^ktivnih programov delov- ^ organizacij s področja Ipspodarstva in družbenih jejavnosti. Sprejete smernice gonijo na dokaj solidnih in jjtrbnih proučitvah doseda- njih gospodarskih gibanj v (bčini in upoštevajo realne [ogoje, potrebe in materialne možnosti za nadaljnje go- ij)odarstvo in družbeni raz- voj. Te smernice bodo tudi osnovni delovni program ob- iinske skupščine v nasled- ijem mandatnem obdobju. Določena oživitev gospo- jarstva v lanskem letu so [Tve pozitivne posledice spre- jetih reformnih ukrepov. To hkrati tudi ugodni start 3 nadaljnja resna ekonom- , JH, tehnična in komercialna lirizadevanja proizvajalnih uiganizacij, od česar bodo liiivisne tudi možnosti za od- sranje novih delovnih mest. ivoj neposreden vpliv bo Borala občinska skupščina zastaviti v razvoju trgovine, gostinstva, turizma in obrti. Za kvalitetnejši razmah teh dejavnosti ostajajo pri nas posebno ugodne možnosti. Uspehi razvojnih prizadevanj na teh področjih bodo v per- spektivi posredno ali nepo- sredno vplivali tudi na večja proračunska sredstva, ta pa spet na izdatnejše pokrivanje tistih družbenih potreb v ob- lini, ki so danes več ali manj zapostavljena zaradi neugod- je proračunske situacije. Da so med glavnimi pro- Sramskimi nalogami občine postavljena v ospredje pred- vsem kmetijska vprašanja, govorita za tako prednost predvsem dva razloga: po- slabšan gospodarski položaj l^ttietijstva v zadnjih dveh letih ter pomemben obseg 'Njegove udeležbe v družbe- ^^m proizvodu vsega gospo- •Jarstva v občini. Pospeševa- ■^ie razvoja kmetijstva bo ena Slavnih nalog OS v prihod- "^jem sestavu. Kaj menite o stano- vanjski gradnji glede nato, so družbena sredstva v te kamene zelo razdrobljena. O jieurejenih komunalnih pro- blemih je največ razprav "»ed volilci? Smer in obseg stanovanj- graditve bosta odvisna v Slavnem od širšega dogovar- janja v občini in od tega, ali oodo delovne organizacije ^i^agale preprečevati na- ^^Ijnjo drobljenje družbenih ^'■edstev za to Dodročie. Pri družbeni individualni stano- vanjski gradnji bomo morali vztrajati na večji urbanistič- ni disciplini, od česar bo od- visna bodoča podoba in u- rejenost novih stanovanjskih naselij v Ptuju. Mnogo neurejenih vpra- šanj je v komunalni dejavno- sti v Ptuju in na podeželju. Za to področje so na razpo- lago minimalna sredstva. Ra- zen iskanja finančnih mož- nosti za pokrivanje najrazlič- nejših komunalnih potreb v mestu in v vsej občini bo v najkrajšem času potrebno v sodelovanju z republiškim cestnim skladom pristopiti k moderizaciji prvih kilomet- rov cest drugega in tretjega reda, v občinskem merilu pa bomo morali zagotoviti več- ja sredstva za ceste 4. reda, ki so iz leta v leto v slab- šem stanju. — Kaj govori program razvoja družbenih dejavnosti, ker bi naj imela OS največ- ji vpliv? Pri razvoju družbenega standarda in družbenih služb (šolstvo, otroško varstvo, pro- sveta, kultura, zdravstvo, socialno varstvo) je v priori- tetnem programu razširitev šolskega prostora v občini. Slišali smo in brali: sto novih šol ob stoletnici slovenskega šolstva. V občini pa pravimo sto novih učilnic, če želimo preiti na eninpol izmenski pouk. To zgovorno priča o prenapoljnjenih že tako za- starelih učilnicah (le 1,21 m^ površine na 1 učenca, torej daleč pod republiškim pov- prečjem) in slabi opremlje- nosti šol. Osebne dohodke prosvetnih delavcev sicer u- rejamo, zbolišujemo, bclj sme- lo se pa bomo morali lotiti tudi urejanja šolskega pro- stora. Nekaj podatkov: na petih šolah v občini je tri- izmenični pouk, na 23 dvoiz- menični in enoizmenični le na dveh šolah. Potrebe so: novi šoli v Podlehniku in Gorišnici, večje dozidave na treh šolah, obsežnejša po- pravila in nujne izboljšave na sedmih šolah. Za izvedbo tega programa sta potrebni dve stari milijardi denarja. Potrebe so več kot realne, možnosti pa manj realne, če ne bodo priskočile na pomoč tudi republiška vsaj z dobro polovico tega zneska. — Kako podporo pričakuje OS pri izvajanju programa od .strani delovnih organiza- cij? Za uresničenje postavlje- nega programa bo potrebno vsklajeno delovanje OS in delovnih organizacij, kon- kretno dogovarjanje med njimi, zlasti pa doslednost pri spoštovanju skupnih dogovo- rov in družbena odgovornost vseh, občinske skupščine, de- lovnih kolektivov, vodilnih strokovnih kadrov, političnih sil itd. OS bo za realizacijo programa sprejela tudi pri- poročila, ki bodo morala bi- ti tudi ustrezno politično podprta, če želimo aktivirati čim širši krog proizvajalcev in občanov za uresničenje programskih smernic. Le na tak način bo vztrajanje na izpolnjevanju programa dobi- lo svoj pravi smisel in le tako bodo našemu trudu sledili uspehi. Franjo Rebernak Korenite spremembe v kmetijski zakonodaji v ptujski, ormoški In Icnarški občini kandidira za republiške- ga poslanca tudi Vladimir Vreč- ko, direktor Zivinorejsko-vete- rlnarskega zavoda v Ptuju. Kot dober veterinarski strokovnjak koristi razvoju živinoreje v ob- čini. Kot podpredsednik občin- ske skupščne je veliko pripo- mogel k napredku kmetijstva v občini. Ker dobro pozna pro- bleme občine^ posebno kmetij- ske, je kot odbornik OS zelo učinkovit. V razgovour za Tednik, ko smo ga vprašali o bodočem de- lu v republiški skupščini je de- jal, da Ima republiška skupščina že Izdelan program, kako spre- meniti vrsto zakonov kot po- sledica nedavno sprejetih spre- memb. Dosedanja praksa, ko so zvezni zakoni urejevali vso snov za republiko, bo v bodo- če odpadla. Zvezna zakonoda- ja bo postala le okvirna. Glede na to bodo morali republiški zakoni urejevati snov posamez- nih vej Izvirno za potrebe re- publike. Spremembe bodo tudi v kmetijski zakonodaji, kjer je pričakovati korenitih spre- memb. Vse to bo zahtevalo ne le živahnega sodelovanja poslan- cev, temveč tudi občinskih skupščin. Zakoni naj bodo pre- mišljeno pripravljeni, da ne bo nepotrebnih kasnejših spre- memb. Izdelava in sprejetje dolgo- ročnega načrta za razvoj Slove- nije je prav tako pomemben dogodek, ki ga bo obravnava- la in sprejemala bodoča skup- ščina. Za našo območje je toliko bolj pomembno, ker se obrav- navajo osnovne misli, ali naj v Solvenlji razvijamo istočasno vsa območja, ali pa le nekate- ra. Za bodoči razvoj ptujske in sosednjih občin je ta osnovna odločitev življenjskega pomena. Na področju družbenih služb bo bodoče olsdobje pomembno zaradi Iskanja poti in načina, kako uvesti pokojninsko zava- rovanje kmetov. Čeprav izgleda omenjeno vprašanje za kraje severovzhodne Slovenije težko rešljivo, spričo visokega deleža kmečkega prebivalstva, je v okviru Slovenije prav gotovo rešljivo. Poslanec lahko pri obravna- vanju teh in podobnih vpra- šanj veliko koristi pri delu re- publiške skupščine in v svojem volilnem okolišu, če je uspešna povezava med delovanjem ob- činske skupščine, občinske u- prave ter predlogi terena. Re- snici nt ljubo je treba povedali, da teh oblik medsebojnega po- vezovanja v ptujski občini do sedaj nismo najbolj uspešno re- šili, da je pa to nujno storiti, če želimo resničen razvoj samo- upravnega parlamentarizma v. SlovenijL ZR VLADIMIR VREČKO Brez upravičeno zahtevane družbene podpore ne bo šlo Za republiškega poslanca v republiški zbor kandidira tu- di Alojz Cuček iz Ptuja. Kot dolgoletni občinski odbornik, predstavnik temeljne izobra- ževalne skupnosti, aktiven sindikalni funkcionar ... je dobro seznanjen s problemi družbenih služb v ptujski ob- čini in s problemi krajevne skupnosti, v kateri živi. 7>a- radi jasnega tolmačenja u- gotovitev in spoznanj v druž- bi, so ga predlagali za re- publiškega poslanca. V razgovoru za Tednik je med drugim dejal, da bo treba ukreniti vse potrebno zia drugačno, pravilno poraz- delitev dohodka med obči- no, republiko in zvezo. Pred- vsem se mora prerazdelitev izvršiti v korist občine. V nasprotnem, nespremenjenem primeru ne bo mogoče reše- vati gospodarskih in ostalih vprašanj občine. V občini (in seveda izven nje) je veliko problemov, tako v kmetij- stvu, v zasebnem in družbe- nem neurejeno je vprašanje izobraževanja ... Glede na to bo treba več družbenih sredstev. V prvi vrsti je treba po- spešiti gradnjo šolskega pro- stora, ki je v ptujski občani glede površine in kvalitete daleč pod republiškim po- prečjem. Šolstvo je nacional- na skrb in kot takega ga je treba obravnavati in reševa- ti. Brez podpore širše druž- bene skupnosti ne bomo kos nalogam. Gospodarska moč občine je preslaba, dia bi lah- ko sama reševala številne probleme. Imamo pa moral- no pravico zahtevati pomoč. Z. R. Alojz Cuček Viktor Munda, kmet iz Vodranec Republiški zl^or Poleg Franca BORKA iz Središča ob Dravi, ki vana ga predstavljamo danes, kan- didira za poslanca v repub- liškem zboru tudi Viktor MUNDA, kmet iz Vodranec. Rodil se je 26. 7. 1933 in si je kot odbornik skupščine ob- čine Ormož v dveh mandat- nih obdobjih pridobil zau- panje občanov, ki so ga predlagali za to pomembno družbeno politično funkcijo. Viktorju MUNDI, kot tudi volivcem se opravičujemo, da vam ne moremo posredo- vati njegove fotografije in razgovora. Ko smo ga v po- nedeljek iskali na njegovem domu in v Ormožu smo izve- deli, da je bil na potovanju v inozemstvu. Kaj hočemo, tokrat me je čas prehitel, na- paka ni nepopravljiva, sicer pa pustimo demokratično presojo volivcem, ki bodo iz- rekli o vseh poslanskih kan- didatih svojo zadnjo besedo. stran 4 tednik — Četrtek, lo. apri^ Bistriški kandidati zo republiški zbar SRS- Kmetijstvu bo potrebno pomagati Bistriška občina daje ene- ga poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije. Za to mesto so trije kandi- dati: Fi-anjo Ledinek, usluž- benec Gozdnega gospodar- stva, obrat Slov. Bistrica; Ivan Pučnik, zastopnik DOZ iz Crešnjevca, in Jože Za- dek, kmet iz Straže. Vsem trem kandidatom smo postavili enaki dve vprašanji: 1. Katere so najvažnejše naloge, ki čakajo republiški zbor skupščine SR Slovenije v naslednji mandatni dobi? 2. Za kaj bi se vi kot po- slanec zavzemali v tem zbo- ru? Franjo Ledinek: 1. Vsem so znane naloge, ki so ostale nerešene in jih bo moral reševati novo izvo- ljeni republiški zbor. Ena prvih nalog pa je prizadeva-i nje za večjo stabilizacijo na- šega gospodarstva kot baze, ki odpira možnosti rešitve za druge negospodarske de- javnosti (reforma). Tu mislim predvsem na integracijske procese in pa vključevanje v mednarodno delitev dela, s posebnim po- udarkom na povečan izvoz tako v fizičnem kot vred- nostnem obsegu. V reševanju gospodarskih problemov bo moralo biti kmetijstvo deležno posebne pozornosti. Predvsem bo po- trebna materialna podpora širše družbene skupnosti. Menim, da ima naše Ivmetij- stvo tudi pravico to zahte- vati. Saj vemo, koliko je kmetijstvo v prvih povojnih letih pripomoglo k razvoju našega gospodarstva, samo pa je zaradi tega ostalo pre- cej zadaj. Posebne pozornosti bodo morale biti deležna tudi ne- gospodarska področja, kot je urejevanje socialnega var- stva, zdravstvenega zavaro- vanja, pokojninsko vpraša- nje, urejeno izobraževanje in vzgoja itd. 2. Vsa našteta vprašanja so izredno aktualna tudi gle- de naše občine. Zato bi bilo težko kaj izdvojiti, kar bi imelo poseben poudarek za nas v bistriški občini. Več bi morali v nasled- njem obdobju narediti pri urejanju samostojnosti ko- mune, ker se je do sedaj njena vloga zaradi neprimer- nega odnosa izgubljala. Glavna borba je do sedaj tekla le za urejanje materi- alnih samoupravnih odnosov na relaciji zveza — republi- ka, medtem ko je bilo s strani republike premalo storjenega za reševanje od- nosa republika — občina. Ivan Pučnik: 1. Razen ostalih gospodar- skih vprašanj bo potrebno kmetijstvu posvetiti precej pozornosti. Ze v lanski jese- ni se je o njem mnogo raz- pravljalo. Toda žal je vse zaenkrat ostalo le bolj na papirju in le malo od tega se že uresničuje. Zato mi- slim, da bi bila v kmetijstvu najvažnejša naloga izdelati jasen koncept naši agrarni politiki. Razen tega pa bi bil zadnji čas, da se uredijo od- nosi med kmetom in širšo družbo, ker je bilo v zad- njih letih močno zapostav- ljeno. Posebne pozornosti bo po- trebno posvetiti reševanju odnosa republika — občina, saj je bil ta zadnje čase ob precej uspešnem reševanju odnosa zveza — republika močno zapostavljen. Pred- vsem pa bomo morali v naši republiki gledati na zaostala področja, ki jih je precej, čeprav smo med najrazvitej- šimi republikami v državi. Pomoč pa bo uspešna in pravilno dana le ob bolj strokovnem delu republiških organov. 2. Osebno me bolijo velike razlike, ki se pojavljajo v tako majhni republiki kot je naša. Samo poglejmo osnov- no šolstvo in poboje, ki jih daje. Ali je to v ikladu z našimi načeli? Ob sprejemanju sklepov bo naslednja skupščina mo- rala biti pazljiva in da se bo odločala le za takšne na- črte, ki jih bo možno tudi izvesti. Zato bi dal poseben poudarek kmetijstvu, ki mu bomo morali pomagati, še poseben poudarek gozdar- stvu, ki je prav tako po- trebno precej sprememb. Jože Zadek: 1. Kot kmeta me najbolj zanima kmetijstvo. Ze vsa leta od osvoboditve sem nas žuli nerešeno kmetijsko vprašanje. Morali ga bomo izenačiti z ostalimi gospo- darskimi panogami, zato pa mu bomo morali dati po- trebne pogoje. V prvi vrsti bomo morali zasebno kmetij- stvo izenačiti z družbenim sektorjem kmetijstva. (Moja krava ravno toliko poje za kilogram prirastka kot druž- bena.) Podobno stanje kot v kme- tijstvu, je v gozdarstvu. Tu- di tukaj bo moral nov za- kon, ki se pripravlja, marsi- kaj spremeniti. Kot v kmetijstvu, tudi v gozdarstvu predstavljajo ve- lik problem cene. Predvsem v kmetijstvu so nestabilne in skačejo iz sezone v sezo- no. Izboljšanje ravno na tem področju bi mnogo pripomo- glo k stabilizaciji našega kmetijstva. Seveda pa je kmetijstvo le ena od dejavnosti, s katero se bo moral republiški zbor temeljito ukvarjati. Ostali problemi, kot so neurejeno šolstvo, zdravstveno varstvo, pokojninski sistem itd,, za- služijo prav takšno pozor- nost kot neui'ejeno vprašanje našega kmetijstva. 2. Zavzemanje za ugod- nejše reševanje gospodarstva ter vzporedno ostalih nego- spodarskih panog, ki pa so odvisne od gospodarstva, bo ena najvažnejših nalog bo- dočih poslancev v republi- škem zboru skup.ščine SR Slovenije. -b Franjo Ledinek Ivan Pučnik Jože Zadek Naloge so odgovorne in morali ji bomo odgovorno reševati Gospodarski zbor republl- ' .ške skupščine: Anica Luka- ček, dipl. oec, rojena 4. ju- nija 1933, sedaj direktor gradbenega podjetja Ograd v Ormožu. Po končani sred- nji šoli je delala dve leti v upravni službi, nekar je na- daljevala in končala študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. V času študija je bila honorarni predavatelj na tehniški srednji šoli v Ljubljani za predmet organi- zacija proizvodnje in knjigo- vodstvo. Ker izhaja iz kmeč- ke družine iz Obreza pri Središču, je prišla iz Kranja, kjer je nekaj časa službova- la, naziaj v Ormož. Tu je bi- la najprej zaposlena v kme- tijskem kombinatu »Jeruza- lem« Ormož na delovnem mestu vodje oddelka za plan in analize, sedaj teče že dru- go leto, ko je prevzela direk- torske posle pri gradbenem podjetju Ograd. V Ormožu je razmeroma mnogo prispevala k družbe- no ekonomski vzgoji in izo- braževanju odraslih. Preda- vala je na raznih predava- njih, ki jih je organizirala DU Ormož, delovala kot; in predsednik v organih pravljanja. Trenutno sekretar aktivno angažj, px'i občinski komisiji za j beno ekonomske odnos^ tudi aktivni član društev in organizacij. Kot strokovnjaku in rektorju gradbenega poove- čane na 250 dinarjev, to je za 25 odstokov. Kaj je dobila občina v za- meno za te dohodke? V lanskem letu je repu- blika odstopila občini »si>or- no« komunalno takso na ce- stno motorna vozila (203,000 dinarjev) ter prispevek od skladov skupne porabe (120.000 dinarjev). Oba ome- njena dohodka sta letos od- padla, ker komunalne takse ni več, prispevek od skla- dov skupne porabe pa se st-e- ka v republiški proračun. Namesto tega je republika odstopila občini republiški davek na tovorna in kombi \'0zila, ki bo verjetno zna- šal 10.000 dinarjev. Poveča- ne upravne takse bodo pri- čele pritekati šele v maju. Kaj pa obveznosti občine? Te so ostale. So znatno po- večane. Z zakonom o na- rodni obrambi se občini na- lagajo velike obveznosti na njenem območju. Pri sofi- nanciranju službe noiranijh zadev — milice je občina dolžna zagotoviti sredstva za celotne materialne stro- ške. Za financiranje vzgoje in izobraževanja je postavlje- na obvozna višina udck'žb^, da je temeljna izobraževalna skupnost deležna doi>olnilnih sredstev republiške izobra- ževalne skupnosti. Neporav- nane obveznosti proračuna za leto 1968 znašajo 874.748 dinarjev, kar je za 50 od- stokov več kot v preteklem letu. Glede na to je razvidno, kakšna so bila izhodišča za sestavo občinskega proraču- na za letošnje leto. Uravno- vesiti proračun z dohodki nt bilo lahko. Pojavila se je na primer tudi večja udeležba temeljne izobraževalne skup- nosti. Glede na to je bilo treba zmanjšati nekatere druge postavke proračuna. Mod obravnavo 6bčinske- ga proračuna je bilo izi'eče- nih veliko pripomb in pred- logov: za socialno skrbstvo bi bilo potrebno namesniti več sredstev, za dejavnost Icrajevnih skupnosti sredstva niso zadostna, pa-av tako ne;za komunalno dejavnost, predvi- dena sredstva za proslavo 1900 letnice mesta Ptuja racionarno trosili. Zahteva so prerazdelitev skupnih do- hodkov v korist občine... ZR Ilizstava: IHuj in okolica v sliki in fotografiji Ibširen seznam slikarjev, ki so skozi stoletja ielovali v Ptuju v razstavnem paviljonu Oušana Kvedra« v Ptuju (razstava slik nekdanjih in dan jih ptujskih slikarjev •razstava fotografij. Raz- ava je v počastitev 1900- .inice mesta Ptuja in 50-let- ice revolucionarnih sindi- iatov Jugoslavije. Pokrovi- !elj razstave je občinski sin- tolni svet iz Ptuja. Svečana otvoritev razsta- ve je bila preteklo soboto. Otvoril jo je Stane Stanič. V razstavnem delu, kjer raz- stavljajo nekdanji in sedanji ptujski slikarji, je prisotnim povedal nekaj misli o pome- ''•u razstave Albin Lugarič, akademski slikar, profesor ptujski gimnaziji. Med lirugim je dejal, da je raz- ilava prvi poizkus prikazati jjikarsko dediščino mesta nuja. Glede na obletnico je Ijeba prikazati tudi likovno ^gastvo mesta. Pričujoča |-ikarska razstava nekdanjih ® sedanjih ptujskih slikar- jev prikazuje le majhen iz- "or bogate likovne zapušči- in dejavnosti mesta Ptu- Tipično srednjeveško me- je bilo že od nekdaj zbi- l^^lišče slikarjev in kiparjev, so tu delovali stalno ali "očasno. Zapustili so mestu ^nnembne umetnostne stva- ^Hve, ki jih danes hrani bo- muzejska galerijska ^oirka in zasebni zbiralci, ^di marsikateri arhitekton- spomenik je ohranil po- ^®mbno slikarsko ali kipar- delo. Zelo težko bi bilo ^•■'kazati ves ustvarjalni .fus slikarjev, ki so v Ptuju eiovali stalno ali pa so se j krajši čas zadrževali pri j^^PŠGvanju svojih naročil, .^stavljene so nekatere sli- jSrske stvaritve 19. stoletja sedanjosti v skromnem. dosegljivem obsegu. Precej obširen je seznam slikarjev, ki so skozi stoletja delovali v Ptuju. Albin Lugarič je nadalje- val, da so z ustanovitvijo ptujske gimnazije 1869 za- čeli delovati neprekinjeno profesorji-slikarji, ki so ust- varjali večinoma v tradici- jah meščanskega realizma in akademizma ter nam zapu- stili vrsto solidnih del por- tretnega, vedutnega in po- krajinskega značaja. Med drugim je omenil: Hauptma- na, No\vaka, Alojza in Lui- igia Kasimirja, Elsa Kazi- mirja-Oeltjena, Prinza, Fe- konja. Med obema vojnama so delovali v Ptuju poleg neinških slikarjev Trubla, Oeltjena in drugih predvsem slovenski slikarji Jirak, Ko- šir in Mihelič. Po osvoboditvi nastopajo nova imena: Me- žan. Grom, Lugarič, Sibila, Remec, Anžel, ki s svojim umetniškim ustvarjalnim prizadevanjem nadaljujejo in tako vsak na svoj način bogatijo in dopolnjujejo tra- dicijo zgodovinskega mesta ob Dravi. Za razstavo fotografij je prispelo 142 fotograhj 12 av- torjev. Žirija je izbrala za razstavo 55 fotografij. Zaradi pomanjkanja razstavnega prstora je morala veliko šte- vilo kvalitetnih del zavrniti. Za temo Ptuj in okolica je prispelo 91 fotografij od 11 avtorjev. Prvo in tretjo na- grado je žirija dodelila Sto- janu Kerblerju, dipl. inž. za fotografijo Ptuj v snegu in za barvno fotografijo Korant. Drugo nagrado je dodelila Milanu Dobljekarju za barv- no fotografijo V parku. Za svobodno temo je pri- spelo 51 fotografij od 11 av- torjev. Prvo in drugo nagra- do je žirija dodelila Stojanu Kerblerju, dipl. inž., za fo- tografijo Prvi sneg in za fo- tografijo Zima. Tretjo na- grado je dodelila Francu Bajcu za fotografijo Velika družina. Poleg že omenjenih razstavljajo fotografije še Milan Cuček, Peter Gegič, Vlado Jankovič, Mišo Koltak, Stanko Kosi, Milko Vesenjak, Franc Bajec, Avgust Ivart- nik, Vlado Jankovič, Janko Koderman, Anton Kozoderc- Koderman, Anton Kozoderc. Odziv fotoamaterjev je bil proti pričakovanju velik. ZR Albin Lugarič Prav je, da bodo v bodoče v poslanskih klopeh sedeli in odločali tudi kmetje Poslanslu kandidat za re- publiški zboiT skupščine SRS Fi-anc Borko iz Središča ob Dravi se je rodil 1. septem- bra 1921. Končal je sedem razredov gimnazije, nakaT se je moral zaradi vojne vihre posvetita kmetovanju. Sre- diščani in ormoški odborniki ga poznajo kot dobrega go- sixxiarja in vnetega zago- vornika pozitivnih stališč na sejah občinske skupščine Or- mož, kjer vrši tudi funkcijo podpredsednika. Bil je večletni član bivšega okrajnciCa LO, predsednik ži- vinorejskega odbora pri OZZ v Ptuju, deset let predsednik KZ Središče ob Dravi, član SZDL ..., skratka poleg dela na kmetiji je našel vedno dovofi časa tudi za družbeno politično udejstvovanje. Ko smo ga v ponedeljek obiskali na njegovem domu v Središču je med drugim povedal naslednje: »■Takoj v začetku moram povedati, da je bil res že zadnji čas, da bodo v poslan- skih klopeh sedeli in odloča- li tudi kmetje, ki smo bili vse do sedaj vedno nekje ►>ob strani«. Ne samo, da želimo, tem- več tudi moi^amo ustvariti našemu kmetu in delavcu take življenjske pogoje, da ne bo kmet od zibelke do groba zapostavljen in obre- menjen le z večkrat tudi po 15-urnim delovnim dnevom, temveč, da bo lahko tudi pri- memo užival sadove svojega dela in da bo enalcopravno obravnavan v naši družbi. Naši kmečlci otroci so gle- de na najrazličnejše specifič- nosti v podi-ejenem položaju, čeprav nam zakoni in ustava zagotavljajo povsem enako- praven položaj. Pmizvodni in tržni odnosi so neurejeni. Mladi ne vidijo perspektive na kmetijah. Imam edinega sina, ki se je izučil za meha- nika. Zagotavlja mi, da bo o- stjad doma na kmetiji, tcxia morda si bo Se premislil in uvidel, da mu lahko nudi njego\' poklic več, kot pa mnogokrat zelo skopi iztržek iz kmetijstva. Socialno in pokojninsko zavarovanje kmetov še vedno ni urejeno, kreditiranje za- sebnega kmetijstva smo po- stavili na stranski tir, ki ima že precej zarjavele tračnice, kmetijska mehanizacija je predi^aga ..., skratka pro- blemov je toliko, da ne v^e- mo, katerega bi se prej lotili. Ce se spomnim nekoliko nazaj, so pred leti pisali čas- niki o nas pod naslovom »Središki kmetje — sloven- ski Švicarji«. V živinoreji je bil storjen velik korask nazaj. V bodoče tega ne bomo sme- li več dopuščati, saj nas taki koraki nazaj preveč stanejo in naša gospodarstva sprav- ljajo v še bolj nezavidljiv položaj.« J. S. Franc Borko, kmet — poslan- ski kandidat za republiški zbor skupščine SRS POLJČANE Mladinski aktiv ZM v Polj- čanah je na željo večjega števila mladih organiziral plesni tečaj za latinsko-ame- riške in sodobne plese. Tečaj obiskuje okoli 55 mladih, vendar po izkušnjah iz po- dobnih tečajev, ki so bili v tem kraju pričakujejo, da se bo to število še pjecej pove- čalo. Tečaj vodi plesni moj- ster Štefan Bravčič. Viktor Horvat STRA^ 6 tednik — četrtek, 10. aprila || V poslanskih klopeh več posluha za manj razvite občine in probleme zasebnega kmetijstva Gospodarski zbor republiš- ke skupščine SRS: Ciril RAJŠP, dipl. veterinar, roj. 26. mai-ca 1929 v Mariboru, zaposlen na delovnem mestu direktorja veterinarske po- staje v Ormožu. Končal je gimnazijo v Mariboru in ve- turinarsko fakulteto v Za- grebu. V času študija je de- loval v študentski organiza- ciji, v ZMS in se udeležil tudi treh mladinskih delov- nih akcij. Takoj po stažu je prišel v Ormož, kjer je že šesto leto direktor veterinarske posta- je, v zadnji mandaitni dobi odbornik občinske skupščine Ormož in član drugih dru- štev ter organizacij. Kot dipl. veterinar se je v svoji stroki zavzemal predvsem za ureditev veterinarske službe po kvalitetni in ekonomski plati, hkrati pa se je kot od- bornik občinske skupščine zavzemal tudi za rešitev vseh drugih problemov, ki so se porajali v ormoški občini. Kot poslanski kandidat je v našem razgovoru poudaril naslednje: »Ena izmed najvažnejših nalog bodočega poslanca bo zavzemanje za uresničitev tez, ki so bile sprejete v re- publiški skupščini in se na- našajo na razmere v kmetij- stvu Ker so na območju se- verovzhodnega dela Sloveni- je izrazito kmetijske občine, bo treba v teh prizadevanjih še enkrat odločno poudariti vlogo in pomen našega kme- ta, ki smo ga vse do sedaj in priznajmo še tudi danes obravnavali vse preveč le ta- krat, ko smo rabili njegove drtižbene dajatve ter poceni prodana in trdo prigarane sadove njegovega dela. Več kot nujno potrebno bo preiti na sistem kreditiranja zasebnega kmetijstva in ob tem ne bi smeli pozabiti tu- di na izpopolnjevanje kmeč- kega zdravstvenega zavaro- vanja, pokojninskega zavaro- vanja kmetov ..., skratka na izenačitev našega zasebnega kmetijskega proizvajalca z delavci v drugih panogah na- šega gospodarstva. Kar pa se tiče splošnih prizadevanj za izboljšanje ekonomskega potenciala manj razvitih občin, med katere sodi tudi naša ormoška, bo treba v poslanskih klopeh odločno zastopati stališče, da se preneha širiti ekonomski razkorak med bolj in manj razvitimi občinami ter vztra- jati, da se te nenehno raz- širjajoče škarje, če že ne zožijo, vsaj umirijo. Zapo- stavljanje že tako pasivnih območij gre na škodo našega celotnega gospodarstva. Ta območja bomo morali pričeti obravnavati povsem enako- pravno, saj bomo v nasprot- nem primeru bogatili bogate in siromašili revne.« J. S. Ciril Rajšp, dipl. vet., po- slanski kandidat za gospo- darski zbor skupščine SRS. Pred zborom stanovalcev v Slov. Bistrici v drugi polovici tega me- seca bo v Slovenski Bistrici skupščina stanovalcev, ki jo sklicuje stanovanjsko pod- jetje. Na njej se bodo do- govorili glede investicijske- ga vzdrževanja. Skupne po- trebe znašajo za letošnje leto namreč nad tri milijone di- narjev. Na razpolago pa je trenutno samo 470.000 dinar- jev. Beseda bo stekla tudi o tem, kako okrepiti in po- globiti samoupravljanje na področju stanovanjskega go- spodarstva. O delu in o priprava^ skupščino nam je govoril rektor stanovanjskega ► jetja Branko VASA: — Kakšna je vaša gf ocena o delu stanovanjsj podjetja v preteklem let, Ko govorim o stanova skem gospodarstvu, ne i remo govoriti samo o naj podjetju, ampak o nai skupnem delu. V mi; imam zlasti sodelovanje z, spodarskimi organizacijam; občini, to je ustanovitelji^ novanjskega podjetja, ki, obenem lastniki družben stanovanjskega fonda, ki, imamo v upravljanju; ska ščino občine, ki je kot; meljna družbeno-politij skupnost zadolžena za izj janje stanovanjske refoa in hišne svete, ki so osnoi samoupravni organi. Na osnovi takega sodd vanj a smo uspeli v lansfa letu dograditi 27-stanova! ski blok v skupni vredno nekaj manj kot dva milijo dinarjev. Za investiciji vzdrževalna dela je bilo vi ženih nadaljnjih pol milijo dinarjev. Za tekoča vzdri valna dela pa še 160.000 ( narjev. Prednost pri teh d lih smo dajali tistim sta bam, ki jih je bilo treba z ščititi pred nadaljnjim ra: padanjem. — Zadnja leta se je v venski Bistrici zgradilo cej stanovanj v družben sektorju, lani npr. dva blol Kako kaže z družbenostaa vanjsko gradnjo v letošnje letu? Realnih možnosti za org nizirano zlasti pa kontinuir no gradnjo je vedno mai Družbeno-stanovanjska gra nja je začela občutno sta nirati ob decentralizaciji ši riodstotnega stanovanjske; prispevka. Večina delovn organizacij se v zadnjem b su odloča, da ta sredstva i IX)sameznikom za individua no stanovanjsko gradnjo. D teh sredstev pa se že pn odtuji po sili zakon^ predpisov za subvencioniH nje stanarin ter za reše* nje stanovanjskih problem" borcev. Smo torej v situaciji, i imamo zagotovljena safl sredstva iz amortizacijskej sklada stanovanjskih hiš i stanovanjskem podjetju J pa kreditna sredstva baiw Stalen porast cen na sjJ novanjskem tržišču inpas'J tične stanarine odvzemal stanovanjskemu podjetju*! moč, da bi lahko nastopa kot nosilci reprodukcije s" novanjskega fonda. Dokaz za takšno trditev' cene stanarin in vredne kvadratnega metra stan vanjske površine. Ta razU' je od leta 1964 pa do danj narastla za 60 odstotk" Kljub temu pa se med časom ni dvignila cena st" narin. To se pravi, da s^j za prav toliko odstotK zmanjšala tudi naša nno^ (Konec na 11. strani) VODA ŠE NAPREJ PROBLEM NA ZG POLSKAVI Na zadnjem zboru volivcev na Zg. Polskavi je predsednik sveta krajevne skupnosti Flori" jan Brumec opisal najvažnejše naloge, ki jih je opravila kra- jevna skupnost v zadnjem času. Prva njena naloga je bilo po- pravilo jezu pri Lahu na Zg. Polskavi. Naloga je bila uspeš- no opravljena s pomočjo dota- cije in krajevnega samoprispev- ka ter prostovoljnega dela občanov. isto leto je krajev- na skupnost popravila tudi podporni zid na Ogljeijšaku. Seveda pa je imela največ dela s cestami. V lanskem letu so dokončali en kilometer ceste na Gaberniku. To delo jim je us- pelo s pomočjo Gozdnega gos- podarstva, ki je prispevalo ^pre- cejšnja sredsiva. Tudi vašČani Kočnega so v lanskem letu sto- rili mnogo za obnovo cest na svojem področju. VašČani Bukovca in pa Jože Amon so žrtvovali izredno ve- liko prostovoljnih ur za komu- nalna dela v polskavski krajev- ni skupnosti. Krajevna skupnost je obnav- ljala tudi pokopališče in spome- nik padlim v prvi svetovni vojni. Kakšne naloge pa čakajo kra- jevno skupnost vnaprej? Na prvo mesto bi dali problem vo- de in vodovoda. Tako zgornje kot spodnje Polskavčani si želi- jo vodovod. V njihovih željah se jim pridružujejo Pragerčani. Na zboru volivcev so sklenili, da se bodo sestali zastopniki vseh treh krajev ter se dogovo- rili,' kaj se da narediti glede oskrbe z vodo. Razen tega razmišljajo v Zg. Polskavi na gradnjo avtobusne čakalnice. Avtobusno podjetje v Mariboru je že odobrilo nekaj sredstev. Vprašanje pa je, kako avtobusno čakalnico vklopiti v enovitost sedanjega centra vasi. S svojim delom bo začela tu- di turistična komisija, ki bo morala bolj vestno kot do sedaj skrbeti za urejenost naselja, par- ka in pa potoka, ki je začel nekaterim že služiti kot odla- gališče smeti. -b OSEBNIH SPOROV NE REŠUJMO na seji občinske slcupščine Na zadnji seji skupščine ob- čine Slov. Bistrica je tekla bese- da o proračunu občine za le- tošnjo leto. Odborniki so se ustavili tudi na sredstvih, ki jih daje proračun za dejavnost matične knjižnice v Slov. Bi- strici. Tako je odbornik Ingolič pre- cej ostro napadel dejavnost ma- tične knjižnice, še posebej pa je bik ost njegovega napada naperjena proti upravniku ma- tične knjižnice Miljutinu Arku. Zdi se mu, je dejal, da po časo- pisih lažejo, če tako hvalijo de- lo matične knjižnice. Po seji skupščine sem obiskal upravnika matične knjižnice Miljutina Arka ter se z njim pogovoril o delu knjižnice. Matična knjižnica je, odkar je postala samostojna enota, izredno pospešila rast števila čitalcev knjig v bistriški obči- ni. Sedaj si je pri njih izposodi- lo knjige že 3900 čitalcev, to- rej vsak osmi bistriški občan. Narastlo pa je tudi število knjig na 10.000. Razen tega organizira matič- na knjižnica tako dmenovano potujočo knjižnico za tiste, ki so zanjo zainteresirani. Tako redno so Makolami in Poljčana- mi. Del knjig pa posojajo tudi šoli za odrasle. Ko s?m tov. Arku omenil primer Polskave, je dejal, da so res prišli k njemu po knjige. Toda zaradi urejenosti poslova- nja je želel dobiti kratko proš- njo s potrdilom in žigom. Ne more si privoščiti, je dejal, da bi sedaj, ko smo uvedli red, sposojali knjige na »lepe oči«, ampak se mora držati primerne- ga reda. Razen sposojanja knjig prire- ja matična knjižnica tudi ob- časne razstave. Na njih ob raz- nih kulturnih dogodkih ali raz- nih obletnicah prikaže s knjiž- nim gradivom pomembnost te- ga dogodka. Do sedaj je imela knjižnica več predavanj; med drugimi sta predavala tudi pro- fesorja Ignac Kamenik in Jan- ko Čar. -b OČETJE NEZAKONSKm OTROK SKUŠAJO PREVALITI STROŠKE PREŽIVLJANJA NA MATERE V primerjavi z letom 1967 je pri ptujskem sodišču v lanskem letu padlo število preživninskih zadev za 36 spisov. 152 tožb so vložili otroci za plačevanje ali do- ločitev preživnine, 4 tožbe so vložili zakonski drugi. Nezakonski ali pa zakonski očetje skušajo prevaliti v večini primerov stroške pre- življanja otrok na matere in njene sorodnike. Ce so za- posleni, skušajo prikazovati, da dohodkov sploh nimajo, ali pa, da so t^o nizki, da ne morejo prav ničesar pri- spevati k preživljanju svo- jih nezakonskih otrok. Pri določanju višine prispevka k preživljanju otrok služijo sodišču, otrokove potrebe in premoženjske prilike staršev. Ce so razmere slabe, je so- dišču težko določita pri.spe- vek, ki je potreben za pre- življanje otrok in zmogljiv za sitarše. Cesto je zelo tež- ko določiti potrebno višino očetovega prispevka k pre- življanju izvenzakonskega, otroka, saj mora, v nemalo primerih vzdrževati še šte- vilne zakonske otroke. Nuj- na posledica je, da v takih primerih leži pretežni del bremena preživljanja otro- ka na materi, čeprav je tu- di sama v slabem material- nem položaju. Dolgotrajno in težavno je reševanje preživninskih za- dev v primerih, ko so oče- tje odšli v inozemstvo in se tam zaposlili, saj matere po navadi niti ne vedo, kje so zaposleni in koliko zasluži- jo. Ce je naslov ugotovljen, se zopet zadeva zavleče z VTOčanjem vabil na glavno obravnavo. Sodišče dostav- lja vabila tožencem, v ino- zemstvo prek republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo. Višina preživninskih pri- spevkov se giblje tudi glede na premoženjske prilike star- šev in potrebe otrok, in si- cer predšolskih od 80 do 150 dinarjev, šoloobveznih od 100 do 200 dinarjev, srednje- šolcev in višješolcev pa od 150 do 260 dinarjev meseč- no. ZR ^pnik — Četrtek, lo. aprila 1969 STRAN 7 jl(rbno razpravo o šolstvu j prcsvetnokvl^irni z.bor Lpubliške skupščine kandi- r|.a za poslanca tudi Adi l^gprotnik, ravnatelj osnov- Lp šole »Ivana Spolenjaka« r Ptuju. Kot dolgoletnemu Ldmetnemu učitelju, poli- co aktivnemu odborniku občinske skupščine, je dobro jpana problematika šolstva ■j, financiranje te dejavno- Na tem področju največ ^^elo uspešno dela. -Je pred- j^nik Izvršnega odbora te- jjgljne izobraževalne skupno- jjjPtuj in član izvršnega od- igra občinske konference SZDL- V razgovoru za Tednik o tiodočem delu v republiški ^upščini je med drugim de- jal, da je veliko nerešenih tprašanj z našega področja, Ji jih bo morala rešiti re- pbliška skupščina. Naša o- srednja vprašanja sta še ved- no šolstvo in kmetijstvo. Tudi o naših zgodovinskih irednotah, katerih vzdrževa- jje precej bremeni našo ob- čino, bi moral slovenski par- lament reči, da so pomembne la širšo skupnost in, da bo (ta tudi prevzela vsaj del naterialnih bremen. Sicrbne razprave bo moralo Hi deležno naše šolstvo. Cela vrsta dotrajanih šolskih zgradb terja naglo in učinko- vito ukrepanje. Pa tudi o programu in konceptu osnov- ne šole pa bo še treba raz- pravljati. Delo republiških poslancev ne bo lahko in preprosto. Terjalo bo temeljito pozna- vanje problemov. Z R ADI PRAPROTNIK IVAN HREN: Jože Kerenčič, ^m I D "i livljeiiie fieroji (Nadaljevanje) To se je resnično zgodilo. Sovjetski vojaki so prišli na območje Koga konec apri- la 1945 in se je prav na tem območju končala »sremska fronta«. V pismu pravi: » ... za letošnjo brate v se obeta mnogo dela, zdi se, da bo re- krutsko petje po naših gričih. Takrat bo dela na pretek, če bomo hoteli spraviti pride- lek na varno, oziroma korist- no porabiti, mesto, da bi ga pustili, da segnije kje v ste- pi.« Toži, da imamo premalo aktivistov pri organiziranju upora in da so se mnogi u- maknili v »sigurnejšo Ljub- ljano«. Prepričan je bil, da bo trajala vojna le eno leto, ko bo RA zmagala nad fa- šizmom, saj govori o obisko- vanju šole, da bo za tiste- ga, ki je ne bo obisko- val, samo enoletna zguba. Sam je neustrašen borec, o- sebno si ne dela iluzij in skr- bi, čeprav bere na plakatih znana imena talcev. » ... Ca- gavi ljudje so ničle na sve- tu.« 23. septembra se je vrnila iz zapora Milena Bokša na svoj dom k Tomažu pri Or- možu. Po naročilu Vinka Megla se je pri njej oglasil čar. Tone Stranjšak, Oto spremstvu Štefana Kuharja — Bojana in Jožeta Bezjaka Po njegovem nasvetu je od- šla v ilegalo 19. oktobra 1941 in postala njegova kurirka z ilegalnim imenom Boža. Proti koncu septembra je bil sestanek na Kapeli, kjer so bili prisotni: Rado Iršič, Jože Kerenčič, Jože Holc. Oto Jemc, Franc Kurbus, Tonček Strajnšek, Franc Stajnbauer, Maks Korošec in Ferdo Mag- dič. Po tem sestanku so pričeli dobivati na Kapelo ilegalno literaturo in propagandne le- take. Prvi odbor OF na Kapeli je bil ustanovljen 1. oktobra 1941. To je bil ustanovni se- stanek za radgonsko območ- je, ki so se ga udeležili: Gregi, Kerenčič, Ciril Grosi- čar. Tone Strajnšak, Oto Jemc. Joško Tolanyi, Maks Korošec, Janko Jurkovič-Jo- vo, Franc Kurbus, Jože Deli- čar, Franjo Steinbauer, Jože Holc in Ferdo Magdič. Obrav- navali so razna organizacijr ska vprašanja v zvezi z usta- navljanjem odborov OF in njihove naloge. V začetku oktobra 1941. je bil Kerenčič navzoč na se- stanku v Kupljenovem mlinu v Zihlavi. Sestanek je vodil Rado Iršič, drugi udeleženci pa so bili: Kuhar, Kupljen, Knez, Vuk, Spindler, Senčar, Jelen. Razpravljali so o or- ganizacijskih vprašanjih in tudi o ljudski samopomoči za pripornike. 16. oktobra je bil sestanek v Sp. Sčavnici v bunkerjvL Navzoči so bili Jože Keren- čič, Franček Pintarič, Jakob Vreča, Jože Holc, Ivo Kle- menčič. Se v isti noči je vo- dil Kerenčič s tega sestanka Pintariča in Vrečo proti Ptu- ju, kjer sta odšla k partiza- nom. Med potjo se jim je pri- družil Kuhar, ki ju je vodil dalje. Kerenčič je vedel, da se koncentrirajo partizani na Grmadi pri Šoštanju, kjer so ustanavljali štajerski bata- ljon, zato ju je fKjslal proti Celju in ne proti Mariboru. Oktobra je bil bataljon na Dobrovi j ah. 21. oktobra sta prispela na partizansko tabo- rišče na Creti, na zahodni strani Dobrovelj. Kasneje so Jakoba Vrečo Nemci ujeli na brežiškem pohodu in ga 15. novembra 1941 v Mariboru skupaj s Štefanom Kuharjem ustrelili kot talca. Franček Pintarič je bil 23. 8. 1942 pri kmetu Jožetu Završniku na Holmcu v zgornji Savinjski dolini zastrupljen in predan žandarmeriji (znan je po svojem dnevniku, ki so ga Nemci prevedli), kjer so ga ubili. 19. oktobra je postala Ke- renčičeva kurirka za območ- je Gornja Radgona — Ljuto- mer Milena Bokša — Boža, stara komaj petnajst let. Se- kretar OF je bil Kerenčič, sekretar KP pa Kuhar. Ke- renčič jo je poslal z letaki v Središče k Mileni in Poldetu Bercetu, kjer je bila javka, nato je nadaljevala pot v Vodrance k Mundovim. Na Kerenčičevi domačiji v Ja- strebcih so se sešli Mima Ko- vač, Slavica Žemljic, Milena Bokša in Jože Kerenčič. S tega sestanka je poslal Božo v Maribor s sporočilom, da je padel v Prekmurju Šte- fan Kovač. Po povratku sta jo Kerenčič in Kuhar posla- la na Pokrajinski komite za Štajersko v Celje z istim ust- nim sporočilom Milena Bo- kša — Boža, se spominja: »Za nagrado za tvojo smelost,« se ji je Kerenčič nasmehnil, »boš govorila s tovariši, ki vodijo našo borbo na Štajer- skem.« Tudi to nalogo, kot vse ostale, je izpolnila. Nadaljevanje prihodnjič. 180 let gasilstva na Slovenskem Ilajboijša ženska gasilska iesetina iz Zamušan Letos praznujejo gasilci 100 let gasilstva na Slovenskem. Ena izmed večjih proslav bo ludi v Ptuju, kjer bo velik 4or in nastop slovenskih ga- šlk. Nastopile bodo ženske toilske desetine iz vse Slo- ^nije. Gasilsko društvo iz ^^fttušan, predvsm pa njena ^^ska desetina, je lani zaslo- ®la po vsej Jugoslaviji in je Ponos občinske gasilske ^^ze in domačega kraja, ^^tiska desetina pod vod- .'Vom Ivanke Pignarjeve, se ® lani priborila celo na zve- tekmovanje v Titovo Užice in tam dosegla zavid- ljive rezultate. Desetino se- stavljajo še Milena Vozlič — strojnik, Darinka Sprajc — vodar, Marinka Kolenko — sel, Anica Reberc — vodar II, Marija Bezjak — napada- lec I, Štefka Zelenko — ce- var I, Metka Puc — napa- dalec II in Marija Puc — re- zerva. Ivanka Pignar, dese- tarka, meni: »Tudi ženske hočemo pomagati in podpre- ti gasilsko geslo — V službi ljudstva na pomoč! Zbrale smo se, čeprav smo vedele, da je treba mnogo dobre vo- lje, požrtvovalnosti, samood- povedi, predvsem pa mnogo vaj. Naš cilj niso samo tek- movanja, ampak pomagati v nesreči. Novinkam je bila vsaka vaja precej zahtevna. Prvič smo upravljale z ga- silskimi aparati, brizgalno in cevmi. Vsak začetek je težak. Vztrajale smo in pri- dno vadile. Trud ni bil za- man. Uspehi so zadovoljivi. Pripravljamo se že za letoš- nje tekmovanje, ki bo v okvi- ru zbora in nastopa gasilk v Ptuju julija letos.« Društvo v Zamušanih šte- je 31 članov, 11 članic, 12 pi- onirjev in 52 podpornih čla- nov. Ustanovni člani društva so: Janez Pintarič, Viktor Sprajc, Stanko Rebec, Mar- tin Kolenko. Se danes se zelo brigajo, da delo v društvu poteka dalje. Martin Kolen- ko je poveljnik, Janez Pin- tarič, tajnik,, bo kot kronist društva z največjimi črkami zapisal lanskoletni uspeh ženske desetine. Viktor Sprajc, predsednik GD Zamušani, nam je pove- dal med drugim, da si je društvo v 16 letih s svojimi sredstvi in s pomočjo nabi- ralnih akcij postavilo gasil- ski dom s sejno sobo. Naba- vili so prenosno motorno brizgalno, avtomobil VW kombi in nekaj potrebnega orodja. Člani društva posvečajo mnogo pozornosti vajam in rezultati, ki so jih dosegli na tekmovanjih, so lepi. Po- leg že omenjenega uspeha ženske desetine, so dosegli na občinskem tekmovanju v Ptuju: pionirska desetina 4., moška mladinska desetina 3., in ženska desetina drugo me- sto. Na conskem tekmovanju je bila moška mladinska de- setina četrta, ženska desetina pa druga. Na republiškem pr- venstvu je bila ženska de- setina tretja. To je bilo do- volj za zvezno tekmovanje, kjer je dosegla šesto mesto. Bila je najboljše uvrščena slovenska desetina. Na minulem občnem zbo- ru si je društvo zastavilo na- logo nastopati na prireditvah, posvečenih 100-letnici gasil- stva na Slovenskem. Velika želja je tudi motorna briz- galna vW-avtomatic. 'yanka Pignar, desetarka ga- pke desetine, ki je dosegala 'P uspeh na zveznem tek- movanju v Titovih Užicah Spominski posnetek gasilcev iz Zamušan in okolice STRA^ 8 tednik — četrtek, 10. aprila || Graditi živilsko predelovalno Industrijo v republiški zbor republi- ške .skupščine kandidira za poslanca tudi Viktor Pislak iz Majši>erka. V domačem kraju je poznan kot vzoren kmet z lepo urejeno kmetijo, ko jo je uredil po tem, ko je končal srednjo kmetijsko šo- lo. Z vzornim kmetovanjem je pritegnil tudi ostale kme- tovalce v kooperacijo. Poleg tega je napreden družbeni delavec. Kot odbornik OS, član sveta za kmetijstvo pri SO-Ptuj, predsednik krajev- ne skupnosti ... dobro pozna razmere v ptujski občini. Ko smo ga vprašali, katera vprašanja bo treba reševati v bodoče v republiški skup- ščini, je dejal, da bo treba uresničiti sklepe, stališča in priporočila republiške skup- ščine o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Sloveniji. To bi koristilo kmetijstvu in s tem širši družbeni skupnosti. Tre- ba se bo zavzeti za popolno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, urediti stabilne cene kmetijskih pro- izvodov, specializirati proiz- vodnjo, 2a.gotovifi prodajo, skratka izboljšati gospodar- ski položaj kmeta. Poleg tega ne bi smeli prezi-eti ostalih vprašanj, ki so prav tako po- membna: ceste, šolstvo, ne- razvita območja v Sloveniji, kamor spadajo tudi Haloze in Slovenske gorice. V teh piredelih so pogoji za kmeta še posebno težki, saj je daleč od večji hmest, trga, od pro- metnih zvez ... Zavzeti se bo treba za tesnejše s(xlelo- vanje med kmetijsko proiz- vodnjo in živilsko predelo- valno industrijo ter trgovino s pridelki, ki naj prispevajo pok-eben delež k temu, da ^ kmet postal enakopraven član naše dinižbe. Glede na razpoložljivo šte- vilo delovne sile, ki ne najde zaposlitve, predvsem v Ha- lozah in Slovenskih goricah, naj bi v občini gradili živil- sko predelovalno industrijo. S tem bi delno rešili problem 25aposlitve in problem pro- daje kmetijskih pi-idelkov kot so krompir, sadje ... Z. R. Viktor Pislak iz Majšperka Naša pisma Kadar zagledam pismonošo, ko prislanja kolo na našo ogra- jo, se vedno znova razveselim. To pot mi je podal tako zajet- no pismo, kot še nikoli. MARJETICA DOLŠAK IZ STOPERC nam je namreč po- slala svojo samostojno zgodbi- co. Hvala, Marjetica! Nimam be- sed, s katerimi bi ti izrazila dovoljno priznanje. Koliko no- tranjih doživetij, koliko lepih misli in koliko zbranih besed se ti je v tem delu steklo kot v bister potoček. S svojo lično pisavo si popisala devet strani in ni ti zmanjkalo vztrajnosti. Ostani zvesta tvojemu peresu, pa še meni bodi prijateljica! Pomladanska zgodba Tinka je bila majhna deklica, ki je zelo ljubila cvetje. Ko- maj je čakala, da se je začel to- piti sneg in je lahko pobegnila mamici na hrib ali pa k potoč- ku. Toda cvetja ni trgala, le iskala ga je in vsak dan obi- skovala. Pozimi je izpraševala mami- co, kdaj bo prišla pomlad. Ta jo je tolažila, da bo kmalu prišla in ji prinesla mnogo cvetja. Počasi je začel kopneti sneg in Tinka je bila vsa ne- strpna. Nekega dne ni ve.č vzdr- žala doma. Vstala je kot navadno ob sedmih. Obula je škornje, oblekla toplo obleko in plašček. Mamica se je čudila, ko jo je videla tako toplo oblečeno. Prinesla ji je zajtrk ,a Tinka ni pojedla vsega, ker se p. je pre- več mudilo. Sonce je pošiljajo svoje sla- botne žarke na visoke hribe. V dolini je bila še megla. Tin ka je vsa srečna tekla po trdem snegu ob potočku. Na vrbah je zagledala lepe mačice. Ob- čudovala jih je zdaj z ene, zdaj z druge strani. Z drobnimi ro- čicami je gladila in božala mehke kož-jščke. Toda dolgo se ni mudila. Hotela je poiskati še več prijateljčkov. Stopala je ob potočku in napeto gledala, da bi našla vse cvetke. Dolgo je iskala, a zaman. Bilo je še prezgodaj, da bi cveteli zvončki in trobentice. Našla je samo mačice. Ampak domov ni šla razočarana. Vesela je bila, da je imela že prijateljčka, s kate- rim se je potem združila. Kma- lu je pokukal iz zemlje prvi zvonček. »Ubožec, kako te zebe na mrzlem vetru!« se je pogovar- jala z njim, ko ga je prvič vi- dela. Ta zvonček je poklical iz zemlje še svoje tovariše in Tin- ka ni bila nič sama. Rada je imela zvončke, kakor nekoč svojo porcelanasto punčko. Tu- di n trobentice in marjetice ni pozabila Hodila je na hribček in k potočku. Kadar je bila pri svojih rožicah, se ni nikoli dol- gočasila. Ko je snega že popol- noma zmanjkalp, je jemala s seboj bratca Milana. Ta je bil manjši, vendar je veselo stopal ob sestrici. Tudi on je vzljubil cvetje in je hodil s sestrico med rožice. Z vsakim dnem sta na- šla več trobentic, zvončkov in vijolic, a jih nista trgala. Nekega jutra je Tinka toplo oblekla svojega bratca, sama pa si je nataknila plašček. Šla sta v gozd. Tam so že zeleneli gr- miči in cvetelo mnogo cvetlic. Nista izbirala steze, po kateri b hodila, ker sta menila, da oD stezici ni tako lepih cvetk. Ho- dila sta po gozdu brez prave- ga cilja. Videla sta rožice vseh barv in oblik. Hodila sta in ho- dila, a se nista zavedela, da sta že zelo daleč od doma. Tudi lakote nista čutila. Mali Milan- ček, ki se je utrudil že ob vsa- ki pot navkreber, je bil tedaj zelo živahen. Tekel je od grmi- ča do grmiča. Tudi sestrica ni zaostajala. Našla sta mnogo trobentic. Prišla sta do velike kotanje. Tam sta našla zvončke, ki so Imeli že debele cvetove. Tedaj se je Tinka spomnila pe- smice: »zvončki in trobentice, mačice, vijolice . . .« Zapela jo je tako lepo, da je še bratec začel ponavljati bese- dilo. Sestrica ga je naučila pra- vilno izgovarjati: »Trobentice, vijolice.« A on je trdovratno ponavljal: »Tobentice, vijojice.« Naučil se je peti pesmico, a be- sed nI pravilno Izgovarjal. Zato se je sestrica ujezila ter šla dalje. Za njo je stopal bra- tec in ponovljal besede, ki si jih Je zapomnil iz pesmice. Ker pa nista več tekla sem in tja, se je Milanček naenkrat spom- nil svoje utrujenosti. Ves izčr- pan je zaklical za sestrico: »Tinka!« Nožlce so ga hudo bolele. Vrh tega je bil že zelo lačen. Tinka je videla, da bratet ne more dalje in se je zcio pre- strašila. Tedaj je tudi sainj čutila lakoto. Čeprav sta ^ traj pojedla več kakor ^ sta bila tedaj že zelo lačna, n dela sta, da sta že daleč od j ma. Naenkrat se jima je pojj lo stotero vprašanj. Nista vi la, v katero smer bi lahko Kaj, če zaideta še globlje' gozd? Izčrpana sta bila in sta mogla dalje. Na srečo i imela vsak kos kruha v i« ker sta ga skrila pred mamii da jima je preje dovolilj gozd. Pojedla sta in pomislila, kj bi šla. Bila sta blizu potocl kajti razločno sta slišala glaj žuborenje. Nekje na robu goj sta sličala udarce težke seki jn pesem ostre žage. Pogm sta se v dir proti glasovom ^ lanček ni nič več zaostajaj sestrico. Kmalu sta prisopla do ro| gozda. Pred njima se je odp zelen travnik. Toda tedaj nh imela oči za cvetje, ampak s gledala, kje je kdo, ki bi jii pokazal pot domov. Na dri strani travnika sta zagledi dva moža, ki sta pripravlji drva. Stekla sta tja in se jli boječe približala. Tinka se opogumila In ju lepo pozdrai la.. Oba sta prenehala z delo In presenečeno pogledala otr ka. Tinka je spoznala strica, I je živel v njihovi soseski. Zn ven je bil še sosed. »Kaj je to mogoče?« se čudil stric. »Vidva sta pris, sem? Kod sta le hodila? Kd vaju je poslal? Sta spet iska! vajilne rože?« Mali bratec se je prestrašil ; z.iihtel. Stric je uvidel, da strogostjo ne bo nič opravil i je ubral milejše strune. Z otro koma je začel prijazno govorit Povedala sta mu vse od začet ka, a stric je samo kimal In ! tu in tam kaj pripomnil. Ponu dil jima je malico In jima c bljubil, da ju bo peljal domoi Ko sta pomalicala, jima je stn velel, naj malo zaspita, da i odpočiijeta. To se jima je ze! prileglo. Moža sta jima dal suknjiče, da nista ležala na vlaz nih tleh. Spala sta skoraj d' mraka. Ko ju je stric prebudil, sB veselo planila na noge. Hod^ so po ozki stezi, ki je pelja!' skozi gozd. Utrujenosti nisU več čutila. Veselo sta stopica-* za stricem. Ko se je gozd že zavil v sifl mrak, se je pred njimi odprl« ozka dolinica. Tinka in Mils®" ček sta se zelo razveselila. Z*" gledala sta domačo hiŠo, ^ malo in sta bila doma. Mamica ju je s solzami spf^' jela. Bila je zaskrbljena. Oče jf že hodil po vsej vasi, a ju našel. Tinka jo je hotela potolfj žiti in ji je povedala, kako i'j bilo. . j Naslednjega dne je mam!'^'j na vrtu uredila lepo gredico z' otročička. Pomagala jima je i]^ saditi mnogo cvetlic. Od tetini sta vsako leto urejala svojo dico in se nista več odpravl)| la v gozd. 5e vedno sta hodi" k potočku, a ne več vsak Vsako pomlad ju je ča^f delo na gredici tako, da ni lo več časa za potepanje r gozdu. , i Marjetica Dob^ Stopcr^' Zajamčene cene tudi za živino, sadje, vino... v gospodarski zbor repub- liške skupščine kandira za liške skupščine kandidira za poslanca tudi Cvetko Dopli- har, diplomirani veterinar, direktor obrata farme praši- čev na Turnišču. Je dober strokovnjak in aktiven druž- benopolitični poznavalec go- spodarskih problemov v ob- čini. Glede na to je med dru- gim tudi predsednik sveta za kmetijstvo pri SO Ptuj. Kot tak je priljubljen v obratu in javnosti, zato je postal tu- di kandidat za republiškega poslanca. Te dni je dejal, da bodo imeli poslanci posebno glede urejevanja razmer v kme- tijstvu zahtevne naloge. Slo- vensko kmetijstvo se razli- kuje od celotnega jugoslo- vanskega. V Sloveniji je raz- vita predvsem živinoreja, Sadjarstvo, vinogradništvo. Omenjene panoge zahtevajo večje vlaganje, so pa slabše obravnavane. Žitarice in še nekatere kulture imajo ga- rantirane cene, ki pokrivajo stroške proizvodnje, v živi- noreji in sadjarstvu tega ni. To vprašanje bo treba uredi- ti in tudi tem panogam za- gotoviti enakopravno mesto. Problematike je veliko v družbenem in zasebnem kme- tijstvu. V obeh sektorjih jo bo treba vzporedno odprav- ljati. Zagotoviti bo treba garan- tii*ane cene za živino, ki bo krila stroške proizvodnje. Proizvajalci morajo vedeti kaj proizvajati in kaj lahko pričakujejo od proizvodnje. Tudi kooperantom je treba določiti garantirano odkupno ceno. Glede investicij je dejal, da bi morali v kmetijstvu več vlagati, če ga hočemo dvigniti. S posojili z velikimi obrestnimi merami in krat- kimi odplačilnimi roki ni mogoče delati in obnavljati. Vsem panogam kmetijstva je treba omogočiti obnovo s krediti na daljše odplačilne roke in z nizko obrestno me- ro. Govorila sva tudi o neure- jenih razmerah na tržišču. Dejal je med drugim, da ne bi smeli uvažati proizvodov, ki jih lahko sami dovolj pri- delamo. Po nepotrebnem u- stvarjamo enkrat viške, dru- gič manjke in s tem negativ- no vplivamo na domačo pro- izvodnjo, ki se ne more pri- lagajati prehitrim neupravi- čenim spremembam na trži- šču. Po njegovem mnenju bo treba poski-beti za pospeše- valno službo, predvsem pre- ko zavodov, zadrug, koopera- cijskih odborov in podobno. Cvetko Doplihar, direktor farme bekonov pri KK Ptuj Izsiljeval je prednost 4. aprila se je pripetila na križišču cest v Ormožu lažja prometna nesreča med voz- nikom osebnega avtomobila J. S. iz Runča in osebnim av- tomobilom, ki ga je uprav- ljal N. B. iz Cakovca. Do trčenja je prišlo zaradi neupoštevanja »stop« znaka in izsiljevanja prednosti voz- nika N. B. Pri trčenju je nastalo pri obeh vozilih za okrog 250.000 S din materialne škode. l)nik — četrtek, 10. aprila 1969 stran 9 )b 100-letnici ptujske jimnazije jjaša gimnazija slavi 100-let- ico svojega obstoja. Da bi se z in življenjem, ki se od- jjj v njihovih prostorih se- jjnil širši krog ljugi, je brišla Jifvzijska ekipa in posnela raz- vor z nekaterimi našimi di* jlsi. To je bilo^za vse nas kaj f^;burIjivo srečanje in gotovo ^edno, da ga opišem. 2e nekaj dni smo vedeli, da jj5 bodo obiskali tovariši iz Ljubljane in naši razgovori so vrteli predvsem okrog tega ijojodka. V duhu smo se pri- javljali na razna vprašanja v s šolo In našim mestom, ;i slavi prav tako pomembno 1 jbletnico — 1900 letnico svo- jfja obstoja. Ni nam bilo vse- jo, kako bo potekal razgovor, 1 ii ga bo zabeležila televizijska liipa. Od tov. predavateljev jmo dobili prece jpodatkov in i ivedeli marsikaj zanimivega iz 1 (cteklosti^ našega zavoda, kar I lam doslej še nI bilo znano. 1 Oboroženi s tem znanjem In t folnl kritičnih misli n ustvar- il,lih idej smo dočakali torek, »lijcbil določen za ta dogodek. ' Kmalu po drugI uri so pokli- j" ili nekaj dijakov iz našega ' izreda v kemični laboratorij, , ter jc bilo že vse pripravljeno isnemanje. Tudi jaz sem bila ^ riotna, saj ml je bila zaupana _ iloga, da o vsem tem napl- bi nekaj vrstic za Tednik. Ker _ 51 prvič prisostvovala takemu lemanju in ker so v njem so- _ Hovall prav moji sošolci, sem ] :veliklm zanimanjem opazova- ,iito, za nas nevsakdanjo pred- "vo. Bleščeča luč reflektorjev ® številna ekipa, ki je spretno rokovala s snemalnimi priprava- vse to je povzročilo malce |reme In vznemirjenja med di- ^ti. Toda prjazne in zaupne ^ede voditeljice oddaje Jovite fodgornik so ustvarile toplejše prijateljsko ozračje, v kate- 'fm Je potekalo celotno snema- V. Tov. Podgornik, ki Je bila •"(li sama dijakinja ptujske gim- 'izije, kakor mi Je pozneje po- "dala, se Je pr^ snemanjem ? vsakomer pogovorila. Hitro ® vešče Je dognala v tem krat- «m razgovou, kakšni so inte- želje In cilji njenega sogo- !'>rmka. Potem, ko Je šlo za res, ? postavljala vpašanja, ki so se 'porodila ob pomenku z dlja- Le ti so bil precej zgovorni so razkrili področja svojih ^teresov, želje ob tej visoki '^I^tncI naše šole, svoje misli ° utripu življenja in delovanju šoli, pa tudi čisto subjektlv- nazore o svetu In času v 'Sterem živimo. fz tega odkritja In smelega Pfipovedovanja mladih ljudi. Je ?«o kaj lahko spoznati ustvar- In napreden duh dijakov gimnazije. Kljub zahtev- in obširni učni snovi, se "iladl vključujejo v najrazlič- Ilflsc Izvenšolske dejavnosti. pa na naši šoli zares ne ''■'•nianjkuje. Prav vsakdo Iz- med nas lahko razvija svoje sposobnosti in se uveljavi s svo- jo nadarjenostjo v ustreznem krožku. Naše življenje pa ni osamljeno in Izolirano od delo- vanja na drugih gimnazijah. S ponosom lahko trdimo, da smo v preteklih letih našli pre- cej sklepnih Interesov In nave- zali mnoga trajna prijateljstva z dijaki ljutomerske, murskoso- boške In varaždinske dimnazije. Naše delo pa Je seveda pove- zano tudi z raznimi problemi In težavami, ki nam onemogo- čajo, da bi se delo razvijalo ta- ko, kot bi želeli. Predvsem po- grešamo več praktičnega pouka In modernejšega načina svojanja znanja. Vemo pa, da Je sodoben pouk vezan na moderne ekono- mlčnejše prostore, kakršni pa naši gotovo niso. Zato Je naša velika želja novo gimnazijsko poslopje, kjer bi se lahko do- stojno Izpopolnjevali v znanju In se razvijali v bodoče inte- lektualce. Vse to In še marsikaj druge- ga so zabeležili snemalci. Ob misli na to oddajo, ki jo bomo v kratkem lahko videli na na- ših malih ekranik, si želimo predvsem, da bi oddaja ne iz- zvenela Informacijsko in pro- pagandno, ampak, da bi dobilo to naše praznovanje neko glob- lje obeležje. Zavedamo se nam- reč, da tu ne gre zgolj za pro- slavo visoke in pomembne o- bletnlce. Naša prizadevanja so strnjena v želji, da bi ljudje dajali celotno In objektivno po- dobo razvoja naše gimnazije in njen pomen v današnji družbi. Želimo, da bi se ob gledanju te oddaje, v kateri sodelujejo sedanji in nekdanji dijaki in prosesorji naše gimnazije In sploh ob celotnem našem praz- novanju, zavedali spoznanja, do katerega smo prišli In ki naj bi bil vodilo za dobočnost. Mi pa bomo sledili svetlim zgeldom mož, kot so bili gimna- zijci, ki* so kljub težkim raz- meram, v katerih so se šolali, postali pomembni možje v na- šem družbenem življenju in po- nesli slavo stare gimnazije v svet. Zlata Marin .lo/ica Riniale: Delovna praksa učencev posebne šole v Ptuju (Nadaljevanje z 2. strani) Letošnje Izkušnje so pokazale, da Je osem dni v proizvajalnem delu prekratka doba, vendar Je našim učencem dala več, kot sem pričakovala. Pomagala Jini je, da se jim je pod vplivom delovnega kolektiva oblikoval pravilen odnos do dela, spozna- li so borbo za kvalitetno pro- dukcijo in borbo delavcev za izvršitev delovnih nalog. Opazovanje učencev na delovni praksi Z letošnjo delovno prakso smo našim učencem skušali dopolniti delovno habilitaci- jo, jim pokazati realno sliko dela, da bi se znali orientira- ti pri izbiri poklica; skratka, da bi jim bila ta praksa kot vodilo v njihovem nadalj- njem življenju. Za opravlja- nje prakse sva izbrali z raz- redničarko Hildo Slekovec- Milenkovič, ortopedagoginjo, devet podjetij. V vseh pod- jetjih razen pri Poetovii, kjer ni bilo mogoče najti primernega dela zaradi zime, so naši prošnji ugodili. Z učenci sem se pred pri- četkom prakse pogovorila in jim dala potrebne napotke. Ko sem obiskovala posa- mezne učence v podjetjih, serh dobila občutek, da so se vživeli v delovno okolje, da so bili vodje prakse potrpež- ljivi z njimi, čeprav so bili učenci prve dni dokaj ne- spretni in nevajeni delovnih navad. Skoraj vsi so tožili, da je težko tako zgodaj vsta- jati in da pouk v šoli le pre- cej hitreje mine, kot sedem ali osem ur dela, toda da vseeno ni tako težko, in da bo »že šlo«. V podjetjih, kjer imajo or- ganizirano prehrano za de- lavce so dobili brezplačne malice, nekaj je morala šola prispevati pri Perutnini — obrat Meso. Učenci so redno in točno prihajali na delo. Po nekaj dneh dela so menjali delov- na mesta in si tako ogledali precejšen del proizvodnje v podjetju. Z zadovoljstvom .smo na koncu lahko ugotovili, da je praksa potekla brez večjih zapletljajev. Učenci so se v šolo vrnili bolj samozavestni, bolj resni, bilo je opaziti več zrelosti, kajti spoznali so, da življenje ni samo teorija, ka- tere se uči iz knjig in zvez- kov, temveč resničnost, ki si jo kroji vsak posameznik. Nekateri so pokazali dokaj sposobnosti in tako tudi do- kazali, da bi se lahko vklju- čili v ustrezne poklice. Upaj- mo, da jim bo družba to omogočila. V imenu celotnega kolek- tiva posebne osnovne šole iz- rekam iskreno zahvalo vo- dilnemu osebju, vodjem prakse in sodelavcem v de- lovnih organizacijah, pri ka- terih so učenci delali, in vsem ostalim, ki so nam ka- korkoli pomagali pri izva- janju te potrebne naloge za naše učence. Naloge so odgovorne (Nadaljevanje s 4. strani) nivojem bo treba pri nadalj- njem kreii-anju gospodarske politike težiti za intei-\^encij- .skimi naložbami in večjo u- deležbo gospodarstva pri de- litvi narodnega dohodka. Vprašanje hitrejšega razvoja manj razvitih območij bo treba vključiti v srednjero- čen in dolgoročen program razvoja Slovenije. Skratka, naloge poslancev ne bodo lahke. Sklepi in za- ključki, sprejeti v poslan- skih klopeh, morajo biti do- bro pretehtani in- šele laki naj dobijo svoj odraz in vse- bino, ki nam mora biti trden porok, da bomo tudi v bodo- če uspešno reševali vsa nova sistemska in gospodarska vprašanja. Vice Vukov v Slovenski Bistrici V nedeljo popoldne bo v Slovenski Bistrici ob 17. uri v kulturnem domu gostoval znani pevec Vice Vukov. Predstavo prireja Klub mla- dih. Vstopnice so po devet novih dinai'jev in jih je ne- kaj še na razpolago. gove desne strani iz parkir- nega prostora voznik V. S. iz Ljubljane, ki mu je zaprl pot. Voznik V. S. je zapeljal na desno stran cestišča, moč- no zavrl, nakar ga je zaneslo na levo stran, kjer je podrl žično ograjo in obstal na vr- tu. Materialna škoda na av- tomobilu vključno z ograjo znaša okrog 300.000 S dm. Podrl je ograjo in obstal na vrtu Kot lahko izsledite iz na- ših današnjih poročil o pro- metnih nesrečah, ki so nam jih posredovali na postaji mi- lice v Ormožu, je bilo pred nedavnim Središče in njego- va okolica prizorišče števil- nih prometnih nesreč. Tokrat vam posredujemo še eno. 4. aprila se je pripeljal vo- znik osebnega avtomobila F. S. iz Dobrave, začasno zapo- slen v Švici, skozi Srcdi.šče, kjer mu je v bližini hišne številke 101 pripeljal iz nje- STRA^ 10 tednik — četrtek, 10. aprila || NOVOSTI IZ ŽENEVE Med novejše avtomobile, ki izpcdrivajo »slavo« nam znanih vozil srednjega raz- reda, kot so: Opel, VW, Ford. Renault, Fiat in drugi je gotovo Mazda 1500 SS. To je udobna-razkoišna petse- dežna limuzina s štirimi vra- ti in pogonom zadaj. Sedeži so udobni, prevlečeni z umetnim usnjem. Prednja dva sta športno oblikovana z nekoliko vgreznjenimi seda- li, kar daje vozniku oporo pri hitri vožnji v ovinkih. Volan je zelo točen in ne pretrd, športno oblikovan z lesenim obročem. Armaturna plošča je mehko oblazinjena z zelo preglednimi okroglimi instrumenti. Podvozje je tudi dobro, spredaj posamezno trikotno obešena kolesa, za- daj toga prema z vzdolžnimi poleliptičnimi vzmetmi. Bla- žilci sunkov so hidravlični. Velikost gum je 6,45 X 14 col, seveda pasaste. Torej kolesa primerna tudi za ne najbolj- še ceste, saj je najnižja toč- ka vozila 18 cm oddaljena od cestišča. Menjalnik je štiri- stopenjski, z v sredini na- meščeno prestavno ročico. Zavore so odlične, spredaj kolutne, zadaj bobnaste. Motor je štirivaljni, vrstni, ne preglasen, s prostornino 1490 cm\ premer batov 78 mi- limetrov, dvig bata ravno tako 78 mm. Kompresijsko razmerje ima 9:1. Največjo moč 87 KS doseže motor pri 5500 obratih v minuti, naj- večji navor pa pri ca. 3000 obratih v minuti in sicer 11,9 mkg. Električna napeljava je 12-voltna, izvor električnega toka pa daje 400 watni alte- nator. Največja hitrost vozi- la je po tovarniških podat- kih 170 km na uro, pri tem pa porabi le od 9 do 12 li- trov goriva. Kot je iz podat- kov razvidno, poraba ni pre- tirana za vozilo s tolikšno hitrostjo. Rezervoar za gori- vo drži 501, v oljno korito pa gre 3,61 olja. Ne morem posredovati ce- ne tega vozila, toda »TEH- NOAVTO« Beograd, naš za- stopnik Mazde, bo gotovo kmalu imel cene in pa tudi vozila. Za rezervne dele in servise pri nas je že poskrb- ljeno. Torej, bodoči kupci brez strahu in srečno vožnjo z Mazdo 1500 SS. Tekst in foto: Jože Galun KAKO DAJEMO NA MIZO POSAMEZNE JEDI Juho prinesemo na mizo v jušniku. Poleg damo zajemal- ko. Lahko pa jo prinesemo že nalito v glolx)kem krožniku s s^^rvirnim krožnikom pod njim. Pri posebnih večerjah postrežemo z juho v skodeli- cah, ki jih serviramo na de- sertnih krožrfikih in desertno žlico. Začetne jedi serviramo na- vadno na ploščah in ne že v por».:ijah. Ribo pripravimo največkrat celo. kuhano ali pečeno. Na ploščo jo damo tako, kot da bi plavala. Obložimo jo z li- moninimi rezinami, okroglimi krompirčki, boljšo zelenjavo itd. Posebej postrežemo z oma- ko (majonezo, holandsko oma- ko itd.). Kot strežno orodje damo k ribi lopatko in vilice. Ce pa damo kot jedilno orodje dvoje vilic, damo za servira- nje veliko žlico in velike vi- lice. Za toplo ribo morajo biti krožniki vroči. Pri istem obe- du nudimo lahko dve vrsti rib. Meso ima namen nasititi. Nudimo različno pripravljeno. Zraven serviramo razno zele- njavo, pa tudi razne močnate jedi. Navadno jih ponudimo v posebnih posodah in oglatih in okroglih skledah. Za meso in tople prikuhe mora biti po- soda vroča. Ce serviramo pe- čeno ali drugače pripravljeno perutnino, damo na mizo krož- nike za kosti, in sicer za dve osebi po enega. Solata je lahko surova, ku- hana ali mešana. .Surovo so- lato nudimo navadno k topli, kuhano pa k mrzli pečenki, mešano pa k obema. Za solato ditmo vsakemu gostu solatn' krožnik. Kom pot serviramo v stekleni skledi. Radi ga mešamo, ker je lepši, za oko in prijetnejše- ga okusa. Vsakegu gostu pc^ stavimo na krožnik kompotno skledico, s podstavkom in na podktavek naolžimo še žličko Sladico serviramo s krožni- kov ali v porcijah. Za trde sla- dice damo desertno jedilno orodje, za puding in podobno pa desertno ali tudi malo žlič- ko in še desertne žličke, če je potrebno. Sladoled serviramo v bombi. ki je sestavljena iz raznih vrst sladoleda, ali pa v i>orcijah. K sladoledu damo sladoledno ali kavno žličko na krožnik zraven skledice. Sir nudimo na posebni plo- šči, kjer ga je na izbiro več vrst. Sir v stanjolu malo, cdvi- jemo, da gost v^ kje naj zač- ne odvijati. Na isti plošči je lahko še surovo maslo v obliki cvetk, krogljiK ali hlebčkov. K siru damo na mizo kruh, solni- co in desertno jedilno olje. Sadje nudimo mešano iz iz- branih vrst. Lično ga zložimo na krožnike iz stekla ali kj mike. K desertnemu kroC damo še jedilno orodn^ sadje ali samo moli nož.I zadnje prinesemo še sko^J za umivanje prstov in p3 nato servieto. ] Po velikih obedih alf v« jah postrežemo s črno ka^ posebnih prostorih. Ce pj ponudimo kar v prostoru, ^ so gostje jedli, mizo prej, spravimo, kot je že povedj Gostom razdelimo skledict podstavki. Kavo lahko nalj mo iz vrča, turško prinese v džezvici ali že nalito. H i; ponudimo še mleko v vr6u smetano v posebni posodici H kavi pripravimo vse i trebno za kajenje. SMREKO ZA MESEČNI OBROK SOLI IN SLADKORJA Ko sem se mudil v Sloven- skih goricah, sem se med drugim pogovarjal tudi s kmeti iz Trnovske vasi. S Francem Petrovičem, Anto- nom Mohoričem in Lovren- cem Požegarjem smo se po- govarjali o kmetijstvu. Pred- očili so mi veliko težav, s ka- terimi se srečujejo v zaseb- nem kmetijstvu. Kljub te- mu, da nanje opozarjajo kmetovalci že dalj časa, si jih nihče ne loti in jih po- skuša rešiti. Zavedajo se, da bi med drugim z mehanizacijo, vsaj z manjšo, lažje in več pride- lali. Toda kako priti do sred- stev za kmečko mehaniza- cijo, je vprašanje zase, so mi dejali. V sedanjih pogojih si kmet mehanizacije ne more nabaviti. Edina možnost je zaposliti se v tujini in si tam prislužiti potrebno za najnujnejše kmečke stroje. Nastopi pa življenjsko vpra- šanje, saj ni tako lahko pu- stiti otrok, posestva... V mnogih državah ni kmeta brez osnovne mehanizacije. Zakaj pri nas tako onemo- gočamo nabavo kmetijskih strojev kmetu? Zakaj so ta- ko visoke carine na kmetij- ske stroje, zakaj ni ugodi kreditov za kmeta za kjn tijske stroje? Zakaj lah dobi posojilo delavec, ka pa ne, vsaj pod normalni) pogoji ne? Ko bi si lah vsaj košnjo olajšali s prirc no motorno kosilnico! Ob tej priložnosti so op zorili na številne domaS z ostarelimi gospodarji; sin vi in hčerke so odšli v tu; no. Dejali so, da se to ne zgodilo, če bi pri nas pr vladovalo mnenje, da ve^ posestvo mora imeti vs najnujnejše kmetijske str je, glede na to pa zadovolj dohodek. Pripovedovali mi o žalostnih primerih, še bolj prepričljivo govori o nemogočem stanju. Man kje se dogaja, da ostarel, m koč dober gospodar, ki m starost ne dopušča, da I sam deloval še lahko na ve jem posestvu, počasi odki raka do gozda in v njem p kaže kupcu lepo smreko n koč: »Dajte mi toliko, c bom imel za sladkor in sol i ta mesec.« V Slovenskih goricah sac jarstvo ni več donosno. Ugod nejše je za živinorejo, pa š v tej panogi ni zadovoljiv prodaje. Večina kupcev, k se v mesnicah pritožuje ni previsokimi cenami tui slabšega mesa, ne ve, ^ kmetje prodajajo živino P* nizkih cenah. Tudi mleko j" slabo plačano. Prišli smo i tako daleč, da za liter mlf ka dobimo komaj liter i®' neralne vode. Večkrat se sli' ši, da je veliko pomanjkanj' masla. Ali ne bi kazalo P®^ speševati živinoreje, mlekaric, okrepiti predele valno industrijo mleka in za- dovoljiti tržišče? Verjetn' je lažje potrebno maslo uv«'' žiti. Dobiček, ki ga ima P'^ tem nekdo in trenutno dovoljstvo na trgu ne odteh' ta negativnih posledic. Povedali so mi še veW težav v kmetijstvu, predvsem zasebnem. Pa kaj bi to, ^ dejali. O teh stvareh že taK vrabci čivkajo na drevju, r nič ne pomaga. ZB K razpravi o pbroblematiki izobraževanja v ormožki občini »KMET NAJ BO« Takoj v začetku tega se- stavka moram poudariti, da pregovor, ki sem ga upora- bil za naslov tega sestavka, že dolgo več ne drži, dasi- ravno ga še velikokrat ne- opravičeno rabimo in tudi uveljavljamo v naši praksi. Predsedstvo občinske kon- ference ZMS Ormož je orga- niziralo pred nedavnim po- svetovanje prosvetnih de- lavcev v občini o problemih izobraževanja. Namen tega posvetovanja je bil to tema- tiko dodobra proučiti, zavze- ti do nje svoja stališča in jo na republiški konferenci skupno z drugimi občinami iznesti v javnost in v širšo obravnavo. Kot smo že po- ročali, je bilo iz tega razlo- ga pred nedavnim sklicano posvetovanje predstavnikov ZMS osmih občin. Mladina je dodobra spo- znala, da se problemi izobra- ževanja najbolj nepo.^jredno nanašajo na mlade in zato do teh vprašanj ne morejo biti več ravnodušni. Ekonom- ska zaostalost območja, v katerem živijo, v humani socialistični družbeni uredi- tvi ne sme pogojevati izo- brazbene zaostalosti. Proiz- vodni in ekonomski odnosi, s katerimi se sooča naš ob- čan-kmetovalec vsakodnev- no, zahtevajo prosvetljeno osebnost in ne več človeka po starem pregovoru: »Kmet naj bo, če ni za drugo spo- soben.« Kakšne možnosti nu- dimo našim mladim kmeto- valcem z izven šolskim izo- braževanjem, nam je vsem dobro znano, kakor tudi to, da mnogo kmečke mladine ne konča niti osemletnega osnovnega šolanja. V ormoški občini je 5 ma- tičnih in 5 podružničnih os- novnih šol s skupno 3048 učenci in 121 pedagoškimi delavci. V šolskem letu 1967/ 68 je bilo na stopnji razred- nega pouka 78 oddelkov z 2104 učenci ali 68,4 odstotki, na stopnji predmetnega po- uka pa 969 učencev s 33 od delki ali 31,6 odstotki. V šolskem letu 1967/68 je brez negativnih ocen napre- dovalo 2400 učencev ali 78,1 odstotka, z eno negativno oceno pa 180 učencev ali 4,9 odstotka. Sorazmerno veliko učencev — 182 jih je imelo več negativnih ocen, vseh učencev, ki so v tem šolskem letu ponavljali razred pa je bilo 367 ali 11,9 odstotka. Šolski uspehi na osnovnih šolah v ormoški občini kon- stantno padajo. Leta 1966/67 je bil uspeh za 1,5 ®/o slabši od predlanskega, leto nazaj pa skoraj za 1 »/o slabši od prejšnjega. Kaj je temu vzrok? Ce bi se temeljiteje lotili učno vzgojnih problemov na ormoškem območju, bi jih kazalo najprej razdeliti geo- ografsko: na nižinske šolske okoliše in hribovite predele. Nižinski predeli: gospodar- ska moč prebivalstva večja, boljše komunikacije, v po- prečju tudi večje intelektu- alne sposobnosti in moralne norme prebivalcev itd____ Višinski predeli: revščina, raztresenost kmetij, težje komuniciranje, pojavi alko- holizma ter vrsta drugih so- cialno akonomskih proble- mov. Šolski uspeh je v veliki meri odvisen tudi od inteli- genčnega kvocienta učencev, ki pa žal kaže, da bi bilo treba v ormoški občini nuj- no odpreti posebno šolo, v katero sodi najmanj 120 učencev. Ti učenci sedaj se- dijo v razredih z drugimi duševno razvitimi šolarji, se dolgočasijo in motijo pouk, predvsem iz razloga, ker ne morejo slediti pouku. J. S. ^pNiK — Četrtek, lo. aprila 1969 STRAN 11 ^^KUEL KOMROFF: KLOBUK POD STEKLOM ^r velikanski palači, ki sto- .. le čisto izven Pariza, po- •jva na bogato vezeni svile- ni podlogi, pokrit s steklenim Jonom Napoleonov klobuk. P^v tisti klobuk, ki ga je posil, ko se je vrnil z Elbe pozdravil svojo že razpa- dajočo vojsko, vojsko, ki jo jg vodil po poljanah Water- Ampak vse to se je godilo pred mnogimi mno- leti, pred več kot sto leti, pripovedujejo vodiči, ko vodijo velike skupine obisko- valcev po palači. Zdaj sta se pred veliko jtekleno vitrino z razstavlje- nimi zgodovinskimi predmeti ustavila mladoporočenca z dežele. Ona je bila mlada bnečka hči in tudi on je bil bnečki sin od nekod z juga francije. Prišla sta na po- jočno potovanje. Ustavila sta se pred stek- jeno vitrino. Ona je nerodno I mečkala s prsti pisano krilo, m pa se je zazrl v skoraj , črn klobuk pod steklom, j Njune od sonca zagorele ro- 1 ke in potemnela obraza so se 1 zrcalili v steklu. Odsev nju- 1 jih teles se je v steklu ma- » jal. kot da bi se priklanjala. j Videti je bilo kot takrat, ko a ita se zmedeno prestopala ) pred vaškim duhovnikom, ki i jima je natikal na prste po- ročne prstane. »To je bil najslavnejši mož na svetu,« je rekla. »Da, velik mož je bil, vla- dal je skoraj celemu svetu.« »Naj v miru počiva.« »Prav zagotovo ni lahko biti vladar. Mislim, da se ni- koli ne bi lotil kaj takega. Koliko papirjev in dokumen- tov bi moral prebirati in vse je tako ... kakor pri nas pod konec jeseni, ko se začnemo umikati v hiše in postane življenje pusto in prazno. Pa tudi tako, če me pogledaš .,. kajne, da ne bi mogel bi- ti vladar?« »Seveda ne, Emil. To mo- ra biti silno naporno. Ampak vseeno mislim, da bi ti zmo- gel vse, česar koli bi se lo- til. Poglej, nikomur se ni ni- ti sanjalo, da boš še letos poleti zgotovil tisti veliki kurnik v dvorišču, sploh pa ne spričo obilice dela, ki si ga imel s starimi vinskimi sodi in z zaboji za zelenja- vo. Mislim pa tudi, da vla- dar ne prebira sam vseh do- kumentov in papirjev. Saj ima ministre, da mu povedo, kaj je v njih zapisano, nje- gova dolgost pa je samo, da zapiše spodaj svoje ime. Ti pa znaš zapisati svoje ime, mar ne, Emil?« »Znam.« »Bolj težko bi bilo zame, Emil. Res bi bila takale pa- lača prav lepo stanovanje, ampak strežaji bi te oblega- li p>odnevi in p>onoči, jaz pa bi sovražila tuje ljudi okrog naju, neprenehoma bi nama bili za petami. No, ja, seve- da, če bi bil ti vladar, bi pač morala prenašati in delati vse te stvari brez pritože- vanja.« »Kako — vse te stvari, Marie?« »Oh, vse. Nadzorovati ku- hinjo, da kuharice ne bi raz- metavale in kradle hrane. Potem bi morala opravljati posle, ki jih opravljajo take dame: pregrinjala bi postelje z razkošnimi pregrinjali in šivala nove, svilene obleke. Sploh bi imela veliko skrbi, da bi šlo v hiši vse lepo in v redu naprej.« »Ni lahko biti vladar. Mi- slim, da se ne bi dobro po- čutil kot vladar.« »Emil, če bi le hotel, vem, da bi postal tudi vladar. Ti lahko postaneš vse, kar si le poželiš. Tako močan si, Emil — in ljubim te.« Končno sta se premaknila od steklene vitrine z Napole- onovim klobukom in odšla iz palače v park. Tu sta v pri- jetni senci razgrnila na prtič malico in jedla. Ves čas sta se zaljubljeno pogledovala. »Veš kaj, Emil, preden bo- do zaprli vrata palače, stopi- va še enkrat do tiste vitri- ne, da bova videla Napole- onov klobuk.« »Ubogi Napoleon,« je rekel Emil. »Da. To je tako žalostno. Vladal je vsemu svetu, in zdaj je mrtev.« Odšla sta v palačo in si še enkrat ogledala klobuk. In zjutraj, ko so šele od- prli palačo, sta bila spet v njej in sta si še zadnjič ogle- dala Napoleonov klobuk pod steklenim zvonom. Potem sta odšla na postajo. Solze so dušile Marie, ko je spregovorila: »Čudovit medeni mesec je bil, Emil. Kajne, da je bil?« »Seveda.« Potem mu je v zadrža- nem joku pošepetala čisto na uho: »Ljubim te, Emil.« V hipu se je vzravnal in za spoznanje močneje stisnil njeno zagorelo roko v svoji. »Kaj pa, ... če veljajo te tvoje besede Napoleonu?« »Oh, Emil, to je nekaj dru- gega.« »Kako — nekaj drugega?« »Poglej, on je mrtev in žal mi ga je. To je tako žalost- no. Velik in slaven mož je bil in težko je biti vladar. Sam si rekel, da je težko biti vladar. Dobro veš, da si rekel.« »Ja, rekel sem, ampak mi- slil sem nase, ne pa na Na- poleona. Zanj je bilo lah- ko... kako bi rekel... ved- no je opravljal velike posle ... no, dolga leta ... bil je general. In za generala res ni težko nobeno delo.« »Pogumen je bil in za- to...« »Zato ga ljubiš.« »Tebe tudi ljubim Emil, rada bi videla, da bi postal slaven da bi ljudje s spo- štovanjem hranili tvoj klo- buk, ampak ni treba, da bi bil ravno vladar.« Emil je bil ljubosumen na Napoleona. Nepremično je gledal sko- zi okno in pred očmi so mu brzele ob vlaku zelene zapla- te travnikov in polj in dolge postave visokih jagnedov. Pod večer sta bila že v do- mači vasi. Leto za tem je postal Emil oče krepkemu sinu. Hvalil se je: »To je sin, in postal bo mož, da bodo ljudje hranili njegove stvari pod steklom.« Po M-rz NADALJEVANJA NADALJEVANJA NADALJEVANJA nekaterih značilnostih (Nadaljevanje z 2. strani) seveda daje občan, ob katerem se rezultlrajo odločitve njego- vega predstavniškega telesa v si- stemu samoupravljanja In v smeri občan — skupščina, skupščina — občan. V tej oceni namenoma nisem navajal neka- terih statističnih podatkov o itevllu sej skupščine in njenih organov, saj so lahko ti pokaza- telji zelo relativni. Našega ob- «na bomo morali v bodoče sproti obveščati o vseh družbe- nili dogajanjih, saj bo le tako 'ihko sproti spremljal aktualna (iogajanja In dajal pobude za realne odločitve in se v pra- vem pomenu besede vključeval v odločanje In samoupravljanje. Delo naše občinske skupščine z vsemi njenimi organi, sveti in komisijami je bilo v tej man- •iatnl dobi izredno bogato In fizgibano. Ob svoji strukturi skupščina vsebinsko in obli- kovno v težkih pogojih, ob Zavzemanju vseh dejavnikov, ki )im je bila zaupana ta najvišja i^inkclja samouprave, le uspešno izvrševala to svoje veliko samo- '^Pravno poslanstvo. Celoten občinski mehanizem je ob u- I^Pešnem sodelovanju SZDL in .""ugih nosilcev družbeno poli- ^'cnega življenja s svojim delom Opravičil poverjene naloge, opl- ''^Joč se na vsklajevanje hotenj l^^^cerlalne in duhovne ustvar- •^Inosti občanov . J. S. Pred zborom j stanovalcev (Nadaljevanje s 6. strani) področju reprodukcije stano- vanjskega fonda. Kako je cena stanovanjem narastla, se vidi iz dejstva, da končujemo v Bistrici no- vo stanovanjsko zgradbo, pa še nimamo prodanih stano- vanj. Zato bomo v bodoče stanovanja odkupovali od podjetja Granit, kolikor jih bo to gradilo za trg. — V čem je potem rešitev? V dviganju cen stanarinam nikakor ne. Vse občine imajo namreč možnost dvigniti cene stanarinam, vendar tega ne store. Zato bi bila rešitev iz te situacije v spremembi predpisov ali pa v okviru čvrstih družbenih dogovorov. — Kaj pričakujete od skupščine stanovalcev? Najprej želimo našim sta- novalcem prikazati situacijo, v kateri se nahaja stano- vanjsko gospodarstvo. Razen tega bi naj stanovalci pri- spevali svoj delež k najra- cionalnejšemu gospodarjenju in vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda. Stano- valci lahko namreč s skrbno uporabo stanovanj veliko pri- pomorejo k daljši življenjski dobi stanovanja in stano- vanjske zgradbe. -b V Ormožu retrospektivna razstava likovnih del slikarja amaterja Kolomana Bezneca iz Murske Sobote. LIKOVNA UMETNOST JE UTRIP ČUSTEV, LEPOTE IN BOLEČINE, KI SE ZRCALI V ČLOVEKOVI STISKI IN RADOSTI V soboto smo bili v Or- možu zopet priča prijetnemu kulturnemu dogodku, ki tudi to majhno obdravsko meste- ce počasi, vendar vztrajno uvršča med žal pri nas red- ka mesta in kraje s pogo- stejšimi razstavami likovnih del. In če je kot tokrat v Ormožu beseda o slikarju amaterju, je ta dogodek vre- den toliko večje pozornosti. V avli ormoške osnovne šole se nam je s svojimi deli predstavil slikar amater Ko- loman Beznec, ki praznuje letos že 15-letnico svoje li- kovne ustvarjalnosti. Ob na- vzočnosti številnih Ormoža- nov, ki so bili priča temu kulturnemu dogodku, je v imenu LIKOS pa je o delu skupščine Franca Novaka od- prl razstavo Ciril Rajšp. V imenu LIKOS-a pa je o delu in življenju umetnika spre- govoril predsednik občinske- ga sveta za kulturo in pro- sveto murskosoboške občine. Bojan Oberčkal, slikar amater iz Ormoža, je v svo- jem nagovoru poudaril, da se Ormož v tovrstnih priza- devanjih uvršča v nenapisan seznam krajev, kjer se da čeprav ob skromnih sredst- vih nuditi občanom vsaj ne- kaj tovrstnega likovnega užitka. Hoteli smo in še ved- no mislimo, da morajo take in podobne razstave postati v Ormožu tradicija in nuj- nost, ki je ne bi smeli zapo- stavljati. Slikar amater Koloman Beznec se je rodil 1916. leta v Mačkovcih v Prekmurju in je že kot dijak sodeloval na šolskih likovnih razstavah. S slikanjem se je pričel inten- zivneje ukvarjati leta 1953 ter je od takrat do danes razstavljal že na številnih razstavah. Kot smo lahko razbrali in videli iz njegovih del v Ormožu, je njegova pristnost upodabljanja nara- ve in človeka tesno i>oveza- na s kraji, kjer živi in dela. V Ormožu smo ga srečah tokrat že drugič. Retrospek- tivna razstava njegovih del v olju je plod njegovega 15- letnega ustvarjanja in preda- nosti likovni umetnosti. In sadovi tega dela niso majh- ni. Ko sem opazoval njegove slike, sem dobil prijeten ob- čutek domačnosti, ki veje iz njegovih del iz čudovite har- monije barv, ki prikazujejo življenje, ki nas obdaja. Morda zato ni čudno, če ga nekateri likovni kritiki pri- merjajo z znanimi likovnimi imeni. Njegova razstava v Ormožu je bila prijetno umetniško doživetje, ki se ga je splačalo ogledati. Vedno, ko se srečamo z umetnostjo in spoznavamo njene skrivnosti, čutimo, da teče v njih večno življenje, da se skriva v njih večna lepota, lepota, ki ne umira, temveč se le spreminja in postaja vse bolj poduhov- Ijena. Poleg glasbe in poezi- je je tudi likovna umetnost utrip čustev, izraz doživetij, lepote in bolečine, ki se zr- cali v človekovi stiski in ra- dosti. Nikoli ne pozabimo te- ga, saj bo to spoznanje in prepričanje obogatilo našo notranjost, naša čustva in svet, ki v njem živimo. J. S. Koloman Beznec v svojem svetu barvne umetnosti ter upodabljanja življenja Tone vpraša prijatelja, ki je veljal za veliko copato: »Povej mi, ali ima mož pravico odpreti pismo, ki je naslovljeno na njegovo že- no?« Prijatelj: »Pravico žv. ima, a vprašanje je, če ima po- gum.« stra^ 12 tednik — četrtek, 10. aprila || I>()N.\I T) IlONKi Branjevec in gangsterji Nihče od tistih, Ici so poznali Marka Alettija, ni niti sanjal, kakšen Junak se je v njem skrival, sam pa najmanj. To je bil človek petdesetih let, bledega obraza in nizke postave. Govoril je tiho — skratka poosebljena miroljub- nost. Kdorkoli je prišel v nje- govo majhno branjarijo, je bil sprejet in postrežen zelo lju- beznivo. Njegova delavnica je bila v mestni četrti, znani po tem, da je bilo v njej do sto sumljivih nepridipravov, od katerih je bil najhujši Ed Barker. Imel je neštete poma- gače, ki so ga ubogali na vsa- ko njegovo besedo. Imel je tudi sijajne zamisli, kako je mogoče priti z majhnim tru- dom do veliko denarja. Ed Barker je osnoval zava- rovalno družbo posebne vrste. Njegovi ljudje, kakor so Fric Rdečelasi, Jimy Stonogi, Kri- vonogi in drugi so skubili tr- govce in ostale meščane. Pri- povedovali so jim, da so časi negotovi in da jih edino Ed Barker lahko zaščiti. To so imenovali zavarovanje. Dokler je lastnik delavnice plačeval zahtevano vsoto, se mu ni nič zgodilo. Ce pa je zahtevo od- bil .pa mu je nekdo prav go- tovo razbil izložbo, ali izropal skladišče. Zgodilo pa se je tu- di, da je v delavnici nastal požar. Ni trajalo dolgo, ko je eden od Barkerjevih ljudi obiskal tudi Marka Alettija. Pred Markom je stal Fric Rdečelasi. — Jaz sem zastopnik firme »Ed Barker comp.« — je re- kel. Prodajamo zavarovalne police. To je edino zanesljivo podjetje. Zavarovanje stane 10 dolarjev tedensko. »Zavarovanjejc? se je začudil Marko. »Pravilno« — je pojasnil Fric. — Zavarovanje pred ne- srečo — Nesrečo? — Naravno ali nenaravno, na primer... Fric je pogledal okoli sebe in nato cebnil v sod slanikov. Slaniki so se raz- suli po tleh. — Na primer ta- ko nesrečo... To imenujemo nenaravno. Marko je preplašeno opazo- val, kaj se dogaja. No, iz o- braza mu ni bilo mogoče raz- brati, kaj je mislil. — Hočete reči, da bom va- ren pred takimi stvarmi... če vam dam denar. — Da, je odgovoril Fric Rdečelasi, zadovoljen s tem, da je Marko zadevo hitro doumel. — In koliko ste rekli, da je treba plačati? — Deset dolarjev. — Denar imam v sobi za de- lavnico, je rekel Marko in od- šel tja. Fric je šel za njim. Marko je odprl staro omaro in vzel in nje pločevinasto škatlo. Vzdignil je pokrov in vzel ven prgišče bankovcev, ki jih je ponudil gangsterju. Ko je za- varovalni agent lakomno pre- števal denar, je Marko bojaz- ljivo vprašal: — Vsak teden? — Vsak teden, je potrdil gangster. ne da bi od bankov- cev dvignil pogled. Marku je postalo nenadoma slabo. Njegov težko zasluženi denar! In to vsak teden. Tre- sli so se mu začela kolena in poiskal si je oporo. Po na- Idjučju je poleg njega stal panj, na katerem je cepil drva za podžig, ki jih je prodajal gospodinjam. Na panju je le- žala mesarica. Preden se je Marko zavedel, kaj počenja, je že imel v roki mesarico ter z njo mahnil in udaril Frica Rdečelasega po glavi. Osupel je zagledal gangsterja^ kako je ležal na tleh mrtev. Tedaj je naglo obrisal s tal kri in odvlekel truplo v klet. Ponoči je razbil betonska tla in pokopal mrtvega, kar je le mogel najgloblje. Po M-rz (Dalje prihodnjič) Priznanje in ztihvala Najlepše se zahvaljujem organizaciji vojaških vojnih invalidov Ormož in osnovni organizaciji združenju borcev NOV Ormož, ki sta mi na dan žena 8. marca priredili pogo- stitev ob odhodu v pokoj ter mi poklonili lepa darila. Po- sebej se še zahvaljujem za ganljiv in pohvalen nagovor, ki sta ga imela na proslavi tovariša Franc Sumak in Franc Zgonc. Naglašam, da sem bila zelo ginjena nad vsem, kar so mi pripravili v zahvalo za moje večletno službovanje. Kot re- ferent za varstvo vojaških vojnih invalidov in borcev NOV sem zelo rada in z ve- seljem opravljala to službo v upravi občine Ormož, kljub temu, da sem imela težave in nerazumevanje z vrhom v upravi občine. Za moje delo ni bilo priznanja. Danes to ni več važno. Polno zadošče- no in važno je danes samo to, da sem prejela iskreno za- hvalo in priznanje od ljudi, za katere sem delala, to je od vojaških vojnih invalidov in borcev NOV, ki so žrtvovali za našo skupnost največ, to je del življenja in svoje zdravje. H. Hedvika Cario Manzuni Mačl(a v avtomobili Gospa Veneranda je sedla za krmilo, njen inštruktor pa poleg nje. »Kaj boste torej storili, preden vžgete motor?« jo je vprašal. »Najprej se bom prepriča- la,« je odgovorila gospa Ve- neranda in se ozrla okrog sebe, »ali v avtomobilu ni mačke.« »Kako, prosim?« je vprašal inštruktor. »Kaj ste rekli?« »Rekla sem,« je ponovila gospa Veneranda, »da bom najprej preverila, ali v avto- mobilu ni mačke. Priznati morate, da bi bilo sila nevar- no voziti avtomobil, če bi bila v njem mačka. Zato bom mačka vrgla ven, še preden bom sedla za krmilo.« »Jaz vas učim voziti avto- mobil,« je dejal inštruktor, »mačka pa nima s tem nobe- ne zveze. Najprej morate pre- veriti, v kakšnem položaju je menjalnik.« »Kakor hočete,« je dejala gospa Veneranda. »Vi ste učitelj in jaz moram storiti to, kar mi ukažete: to poK,. ni, da moram najprej pr^^,, riti, v kakšnem položaju' menjalnik, mačko pa b, vrgla ven kasneje. Ce pra, te, da lahko mačko spo(ji šele potem, ko preverim kakšnem položaju je menja nik, pomeni to, da je to pr vilno.« »Poslušajte!« je dejal uj telj in zaškripal z zobmi,, avtomobilu ni nobenih m'ai ali vam je jasno? In če di bile, kaj mi to mar? Tuk sem zato, da vas naučim vi žiti avtomobil ,in ne, kakoi iz avtomobila mečejo m^i Ali sem se izrazil dovoli \» no?« " »Popolnoma,« je odgovori gospa Veneranda. »Toda ja no, da si vas nikoli ne bi dt nila zaprositi, naj mi poki žete, kako je treba vreči ma ko iz avtomobila. Sicer ] mi tega niti ni treba pokaza to lahko storim brez vas. (i tudi ne bi vedela, kako treba vreči mačko iz avtomi bila ... Iskreno rečeno, to ni ni pogoj za opravljanje izp ta... Ali morda nimai prav?« »Prav imate,« je odgovor inštruktor in si obrisal znt s čela. »Ko smo torej pojasnili za devo z mačko,« je nato dejal gospa Veneranda, »bi moral še pojasniti, kako je treb voziti avtomobil. Ugotovil bom torej, v kakšni legi j menjalnik, potem bom vrgl mačko ven, in kaj naprej.., »Ce je sploh kakšna ma« ka v avtomobilu, jo lahk najprej vržete ven...« je š« peta j oče dejal inšitruktor i vzdihnil. »E, to pa ne. gre tako,« j vzkliknila gospa Venerandi »Najprej mi rečete, da mo ram preveriti, v kakšni lei je menjalnik, zdaj pa spe pravite, da moram najprfl vreči mačko ven. Kaj je tol Mar mislite, da me boste tah naučili voziti? Niti sami » veste, kako je treba pričeti to vam odkrito EK)vem!« Gospa Veneranda je stopil* iz avtomobila in zaloputnil« vrata za seboj. »Našla si bom drugega in- štruktorja, ki bo vešč svojfr ga dela!« je vzkliknila in s" oddaljila s hitrimi koraki medtem ko je inštruktor gl«; dal za njo z izbuljenimi očn" Žena: »Čudno, moški sf pred poroko kot angeli, P^, poroki pa postanete pra^' zlodji.« Mož: »Kaj se boš čudila' Pred poroko smo kot v raj"^ po poroki pa kot v peklu' It »Štiri otroke bom imela ^ zakonu.« »Kako pa, da si o tem ko prepričana?« »No, da! Dva imam že ma, dva pa ima moj bodoc'' — četrtek, 10. aprila 1969 sthan 13 ptujska asebma Kronika pOPiLE so: Frančiška Vidovič, Ljutomer, ctavka Osterca 5 — Bojaiio; Ber- Skorjanec, Hardek 34 — Ro- ta' Erika Balažič, V Borovju .Maribor — Ervina; Albina Lhianič, Ljutomer, Ormoška 15 Branka; Slavica Mesaric, Ma- '•horska 50,a — deklico; Ivana fah Nova vas 14 — dečka; Ro- •rtija Zelenik, Trnovska vas 54 Majdo; Helena Gaspari, Na "brežju 4;b — Leona; Dragica Siiačko, Ljutomerska 20,'c — Ma- ' '3. Justina Brglez, Breg 2 — jasmino; Elizabeta Gregorec, Ci- rii-Metodov dr. l — deklico; Ma- La Drobnič, Jablovec 10 — rjanca; Elizabeta Petek, Bresni- ca53 — Anico; Elizabeta Mernik, Mestni vrh 25 — Andreja; An- jela Kelc, Nova vas 77 — Miro- ciava; Jožica Anžel, Kicar 55 — Silvo; Marija Horvat, Moškajnci (3— Suzano; Marija Koren, Za- l^vci 76 — deklico; Terezija Va- lenko, Gorišnica 71 — dečka; Ma- nja Cuš, Stojnci 29 — Darka; Marija Pleteršek, Njiverce 26 — Mirana; Jožefa Petrinjak, Gori- Jak 39 — deklico; Katarina Ko- tel, Turški vrh 12 — deklico; Jo- sipa Lazar, Gradišče 63 — Mi- leno; Marija Vidovič, Dolena 37 „ deklico; Ivanka Murko, Pod- vinci 130 — dečka; Mauija Kralj, Dubrava 23 — deklico; Alojzija Toš, Trnovski vih 9 — dečka; Trančiška Stanič, Mihalovci 7 — Andreja; Dinu SO: Milan Landero, Dornava 1, roj. lSj6, umrl 31. 3. 1969; Ignac Potrč, Maribor, Trčova 27, roj. 1941, u- iiarl 1. 4. 1969; Vilko Hrga, Ljuto- merska 39, roj. 1907, umrl 4. 4. «69; Veronika Petek, Polenci 32, »'odlehnik, roj. 1911, umrla 5. 4. !S69. 0 Ni dovolj, da ljubiš vro- te, če hočeš biti ljubljen. (A. Theuriet) % Ni točno ugotovljeno, ali ni največja naklonjenost dokaz, da ženska ljubi tiste- Sa, ki mu jo izkazuje. (Ninon de Lenclos) Natakar Hamdija Dalič je pogasil požar in preprečil eksplozijo JUNAK HOTELSKEGA PODZEMLJA Bilo je rano jutro, ki je o- znanjalo začetek novega delov- nega dne. Hamdija Delič, na- takar iz hotela »Tajan« v Za- vidovičih se je z namenom, da preda iztržek prejšnjega dne, odpravil na delo nekoliko bolj zgodaj, kot po navadi. V ho- telskem hodniku se je srečal z direktorjem Slavkom Milo- vanovičem. Po že ustaljenem pozdravu sta oba hkrati za- gledala gost črni dim, ki se je valil iz direktorjeve pisar- ne. Odprla sta vrata in zagledala sredi pisarne goreče zublje, ki so lizali lesene dele pisarni- škega pohištva. Plamen se je širil od oljne peči in vsak tre- nutek je bilo pričakovati, da bo sledila eksplozija rezervo- arjev za olje. Hamdija ni niti za trenutek okleval. Odvrgel je suknjo in se izgubil v gostem dimu. Di- rektor ga je poskušal zadržati, vendar mu to ni uspelo. »Peč je treba pogasiti pred eksplozijo rezervoara,« je za- klical Hamdija povsem odlo- čen, da bo to tudi storil. To mu ni uspelo. Gost dim, visoka temperatura in strupe- ni plini so mu onemogočili pri- stop k središču požara. Pred - vrati pisarne in v hpdniku se je v tem času zbralo tudi dru- go hotelsko osebje. Morali so delati zelo oprezno in brez pa- nike, da se ne bi zbudili speči gostje. Nekdo je med tem ča- som napolnil veliko posodo vo- de, ki jo je nameraval, ne da bi vedel, da je Hamdija v pi- sarni, politi v pisarno. Ko je Hamdija zaslišal, da je beseda o vodi. je ves iz sebe zakli- cal iz dima: »Ne delajte tega!« Vedel je namreč, da bi voda izzvala takojšnjo eksplozijo kotla za olje in s tem večjo katastrofo. Zaklical je, naj mu prinesejo aparat za gašenje te- kočega goriva. Toda nihče ni upal v prostor, v katerem se je goloroki Hamdija boril proti ognju in strupenim plinom. Nekdo mu je vrgel oparat na- ravnost na nogo, kar mu je povzročilo precejšnje boleči- ne. Pograbil je aparat in začel gasiti. V tistem trenutku je začutil slabost, ki jo je povzro- čil ogljikov monoksid. Zakli- cal je, naj razbijejo okno, da bi dobil več svežega zraka. Na pomoč mu je priskočil delavec Hamdo Mrdžanovič, ki je raz- bil okno. To je povzročilo ne- koliko večji prepih in s tem še bolj naglo širjenje požara. Gro- zila je nevarnost, da se bo po- žar skozi okno razširil tudi na bližnje skladišče, ki je bilo polno embalaže, kartona in drugega lahko gorljivega ma- teriala. Hamdija je izpraznil vse tri gasilske aparate toda gasilcev še ni bilo od nikoder. Uspelo mu je pogasiti rezervo- ar naftne peči, toda med tem so se vneli vsi leseni deli v pisarni Ponovno je opozoril, naj izključ. elek. tok ter mu na neki način omogočijo dotok vo- de za gašenje. Med tem časom so mu uspeli zunanji »opazo- valci« potisniti v pisarno gu- mijasto cev, ki so jo priklju- čili na vodovod. Ko je usme- ril prvi curek vode na z lesom obložene stene, je začutil mo- čan udarec električnega toka, ki ga je za trenutek onesvestil. Voda mu je pljusnila v obraz, kar ga je ponovno spravilo k zavesti. Ko je bil z gašenjem že na kraju svojih moči, so prišli ga- silci. Z zadnjimi močmi se je ves moker in opečen zavlekel iz goreče arene, v kateri je postavil na kocko celo svoje življenje. Prepeljali so ga do- mov, kjer ga je pričakala že- na z otroki, ki je šele takrat zvedela za njegovo herojsko dejanje. Gostje v hotelskih sobah so to jutro povsem normalno vsta- jali, ne da bi vedeli, kaj se je to jutro dogajalo pod njimi. Ko so za vse to zvedeli, so že- leli vsi hkrati čestitati juna- ku, ki jim je morda rešil celo njihova življenja. Svoje živ- ljenje .ie postavil na kocko, da bi rešil milijonsko imovino svoje delovne organizacije. In še nekaj, kar je pomembnejše od tega: da bi rešil življenje gostom, ki so povsem mirno spali v sobah. Po A., J. S. LANI MANJ ČRNIH VINOTOČEV? Na ptujskem sodišču so ugotovili, da so se prekrški s področja gospodarstva gi- bali v letu 1968 skoraj v is- tih mejah kot v letu 1907. Manj je bilo črnih vinoto- čev, za skoraj polovico pa so upadli prekrški črnih po- sekov lesa. Skoraj za 100 odstokov so narasli prekr- ški či-nega ribolova. Krši- tve predpisov o gradnji so narasle le za 4 primere. Za 100 odstotkov so poraisli pre- ki'ški šušmarstva. ZR TV spored Ni:i)i;i..J.\, 13, aprila 19(;9 9.20 poročila, 9.30 promenadnl koncert, 10.00 kmetijska oddaja, 10.50 propagandna oddaja, 10.55 otroška matineja, 12.00 poročila, 15.15 šahovski komentar Braslava Rabarja, 15.45 TV kažipot, 16.05 Vinko Trinkaus: Zru.šek, 17.00 poročila, 17.15 kolesarske dirke Pariš — Roubaix, 18.00 dobrodo- šel tujec, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 humo- ristlčna oddaja, 21.20 Videofon, 21.35 športni pregled, 22.00 poro- čila. P(>NJ:ni,l..lKK, 14. aprila )%9 9.35 TV v šoli, 10.30 ruščina, 11.00 osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 ruščina, 16.10 angleščina, 16.45 madžarski TV pregled, 17.35 tiktak, 18.00 po Slo- veniji, 18.25 propagandna med- igra, 18.30 skrivnosti rakave ce- lice, 18.50 godala v ritmu, 19.20 znanost in mi, 19.45 oikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mi- hail Sebastian: Zvezda brez ime- na, .. . glasbena dela Luke Sor- kočeviča, . . . ponovitev franco- ščine In poročila. TOREK, 15. aprila J9G9 9.35 TV v šoli, 10.30 angleščina, 11.00 osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 angleščina, 16.10 francoščina, 17.45 risanka, 18.00 Piki (otroški film), 18.20 po sledeh napredka, 18.40 novosti iz studia 14, 19.05 obiščite z nami Firenze, 19.50 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Pingvin (polj.ski celovečerni film), 22.15 ples skozi svet, 22.45 poi-očila. SREDA, 16. aprila 1969 9.35 TV V šoli, 17.15 madžarski TV pregled, 17.45 oddaja za o- troke, 18.30 francoščina, 18.45 ve- lika pustolovščina, fserijski film), 19.15 zvezdni trenutki, 19.45 cik- cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 niti našega življenja, 21.35 ekran na ekranu, 22.35 poročila. ČETRTEK, 17. aprila 1969 9.35 TV v šoli, 10.30 nemščina, 11.00 angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 nemščina, 16.10 osnove splo- šne izobrazbe, 17.45 pionirski TV dnevnik, 18.15 naši zbori, 18.45 turobna jesen, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Aleksander Marodič: Carinik, 21.05 kulturne diagonale, 21.50 VVojeck, 22.40 poročila. PETEK, 18. aprila 1969 9.35 TV v šoli, 11.00 fi-ancoSči- na, 14.45 TV v šoli, 16.10 osnove splošne izobrazbe, 16.45 madžar- ski TV pregled, 17.50 skrivnostna jama, 18.15 Diapazon, 19.00 svet na zaslonu, 19.!50 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 umor v pariški četi-ti, 22.15 veš — vem, 23.45 poročila. SOBOT.V, 19. aprila 19G9 9.35 TV v šoli, 16.45 po doma- če z ansamblom Toneta Kmetca, 17.15 mladinska igra, 18.15 jugo- slovanska revolucija, 38.45 pet minut za boljši jezik, 18.50 cik- cak, 19.00 50 let partije, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 šlager sezone, 21.55 rezervirano za smeh, 22.10 maščevalci, 23.05 TV kaži- pot, 23.25 šlager sezone, 23.50 na- poved sporeda. KDAJ JE ŽENA STARA? Veliko je žena, ki se zna- jo sprijazniti s svojimi leti, ki iz nove gubice na obrazu ne narede tragedije in ki znajo z veliko ljubkosti in dostojanstva nositi svoja le- ta. Toda kdaj je žena pravza- prav stara? Na to je težko odgovoriti. Lepa Helena, ju- nakinja trojanske vojne, je imela 38 let, ko jo je Pariš ukradel njenemu možu... Aspazija je postala žena slavnega Perikla, ko je ime- la 35 let... V tem času so jo šteli za najlep.šo grško že- no, muzo presnikov in ki- parjev. Kleopatra je imela 40 let, ko je slavni Antonij daro- val svoje življenje zasjo... Prav zares, kdaj Jtena stara?... stran 14 tednik — Četrtek, lo. aprila PRVii POMOČ HA LETOVANJU Na letovanju ali taborjenju nas lahlto na vsakem koraku doleti kakšna nezgoda in do- bro je, da vemo, kakšno naj bo naše ukrepanje. Iz ob.širnih poglavij, ki jih vsebujejo raz- ni učbeniki o prvi pomoči, bi povzeli le nekaj kratkih stav- kov, ki nam bodo na taborjenju v pomoč, da nam bo dopust prijetnejši. Rane: vse mogoče oblike poznamo, od malih prask, u- bodov. ureznin, do komplici- ranih prelomov. Predvsem je važno, da vsako tako poškod- bo, če ne krvafvi močno, oču- vamo infekcije. Okolico rane moramo očistiti z alkoholom, na rano posujemo malo sulfa- nilamidnega prahu — prekri- jemo s sterilno gazo (nikar z vato) ter zavežemo. Ce rana močneje krvavi, je treba žilo nad rano čvrsto prevezati in bolnika poslati k zdravniku. Ce se rana samo malo gnoji, lahko poskušamo s sulfamid- nim mazilom, bolje pa je, če vprašamo zdravnika za svet. Tudi trni včasih delajo pre- glavice; če jih ne moremo od- straniti s pinceto, je bolje, da jih odstranjuje zdravnik, ker mu večkrat z nespretnim od- stranjevanjem močno otežkoči- mo delo. Mesto, kjer smo trn izdrli, premažemo z jodom ali z alkoholom in sterilno zavi- jemo. Se nekaj besed o tujkih v očesu. Zgodi se, da že same solze odpravijo nevšečno mu- šico ali iskro, ki je padla v oko. Ce pa to ne gre, je tre- ba veko. če je to spodnja, po- tegniti navzdol in s konico či- stega robca tujek odstraniti. Ce pa leži pod zgornjo veko, jo je treba obrniti navzgor. Bolnik naj povesi pogled, prek vžigalice, ki smo jo postavili nad zgornjo veko, mu jo sku- šamo obrniti na ta na"in, da primemo čop trepalnic in zavr- nemo veko navzgor. Zlasti ob morju bo večkrat potreba temeljitega poznavanja toplotnih poškodb, med kate- rimi bodo najbolj zastopane sončne opekline in morda kdaj, tudi sončarica. Kopalci lahko' že v prvih dneh staknejo ope- kline, ki jim pokvarijo potem lahko ves dopust, prav lahko se tega obvarujemo s postop- nim sončenjem in mazanjem kože s kakršno koli maščobo. Ce je opeklina nastopila že v obliki rdeče, vroče in skeleče kože, potem je najbolje, da kožo namažemo z mastjo, ki preprečuje tvorbo mehurjev in to pravočasno. Pri sončarici, ki se pojavi z močnimi glavoboli, vrtoglavico, bruhanjem in po- višano temperaturo, obstaja prva pomoč v tem, da pone- srečenca prenesemo v senco, ter mu dajemo na glavo hlad- ne obkladke. Ležati in mirova- ti mora potem še vsaj nekaj dni. V tem kratkem odstavku res ne moremo dosti govoriti o re- ševanju utopljencev, ker bi nas naše kramljanje privedlo predaleč. Morda le nekaj be- sed o tem, kaj naj storimo s človekom, ki so ga pravkar potegnili iz vode. Prvo, kar je, da mu omogočimo dihanje skozi dihalna pota, ki so obi- čajno še polna vode. Ko mu očistimo usta in mu izvlečemo jezik, skušamo najprej odstra- niti vodo iz pljuč. To doseže- mo s tem, da položimo bolni- ka, ležečega na trebuhu, prek kolena in mu krepko pritisne- mo na hrbtno stran prsnega koša. Iz bolnikovih pljuč se začne izlivati voda. Ko so di- hala prosta, lahko pričnemo z umetnim dihanjem. Najbolj- ša metoda pri utopljencu je ta, da bolnik leži na trebuhu in ima pod spodnjim delom prs- nega koša zloženo odejo, ali če je kaj drugega pri roki. Di- hanje moramo izvajati počasi in to tako, da mu približno šestnajstkrat v minuti pritis- nemo na hrbtno stran prsnega koša in prav toliko krat s po- puščanjem pritiska omogočimo, da bolnik udihne. Pravilno je, da k vsakemu utopljencu nuj- no kličemo zdravnika. Tudi s strupenimi piki žuželk in kač (gad, modras) se lahko srečamo na letovanju. Pri pi- kih žuželk, kjer nastopi čez čas oteklina, nam navadno za- doščajo borovi obkladki. V pri- meru kačjega pika pa je po- trebno, da bolniku pičeni del telesa nadvežemo, in s tem preprečimo širjenje strupa po telesu. Mesto kačjega ugriza je dobro rahlo razrezati, (v obliki križa), da odteče nekaj krvi in z njo vred tudi kačji strup. Nekdaj tako hvaljeni hipermangan na mestu kačje- ga ugriza nima nobenega učin- ka. Zelo važno je, da bolnika hitro prepeljemo do zdravnika, kjer dobi injekcijo seruma. Po S-rz Pri obračanju mu je za^iri pot 4. aprila ob 20.30 se je pri- petila v Središču ob Dravi prometna nesreča med voz- nikom osebnega avtomobila znamke »-opel-olimpija«, ki ga je upravljal B. P., začasno zaposlen v Avstriji in med avtomobilom zastava 750, ki ga je upravljal kandidat za vozniški iz,pit D. P. iz Stane- tinc. Med praktično vožnjo sta bila poleg inštruktorja in voznika v avtomobilu še dva učenca za vožnjo. Vozniški kandidat D. P. je na ravnem in preglednem delu ceste o- bračal vozilo in med vzvrat- no vožnjo zapeljal na desno stran cestišča. Imel je pri- žgane kratke luči. V tem času je iz Središča proti Ca- kovcu pripeljal voznik oseb- nega avtomobila B. P. Vozi- lo, ki je ob obračanju delno zaprlo cestišče, je opazil pre- pozno, tako da se mu ni mo- gel pravočasno izogniti. S prednjim delom je treščil v stoječi avtomobil in ga po- rinil nekaj metrov naprej. Na obeh vozilih je za okrog 5000 dinarjev škode. Težjih teles- nih poškodb ni bilo. J. S. Našli so utopljenko v zgodnjih jutranjih urah 4. aprila se je v potoku v La- čavesi utopila Julijana Stam- par, rojena 1883. leta. Pokojnica je živela skupaj s sinom Martinom in njegovo ženo. Usodnega jutra je zelo rano vstala ter brez vednosti sina in snahe odšla iz sobe in nezaklenjena vhodna vra- ta. Približno 300 m od ome- njenega potoka si je slekla plašč in naglavno ruto ter napravila samomor z utopi- tvijo. Samomor je poskušala napraviti že prejšnja leta, vendar je bila tokrat njena odločitev tako odločna in premišljena, da ji tega ni mogel nihče preprečitii. J. S. TOČKA JE PREMALO v drugem kolu vzhodne conske lige so nogometaši Osankarice iz Slov. Bistrice igrali doma neodločeno s Šmartnim. Tekma ni bila preveč za- nimiva. Razburljivi so bili samo propusti obeh moštev, ki bi lahko ob malo večji prisebnosti zabili še več go- lov. Tako se je tekma kon- čala z rezultatom 1:1, z re- zultatom pa sta lahko zado- voljni obe ekipL -b golman tisti, ki skoraj na vsaki tekmi rešuje čast be- lih iz Kidričevega pred točo golov. Kljub dobri obrambi Skor- janca je Aluminij v nedeljo z Varteksom v • Varaždinu izgubil. Čeprav so gostje iz Kidričevega povedli in nekaj časa vodili ter končali pol- čas z neodločenim rezulta- tom, jim tega ni uspelo za- držati pred navali Varaždin- čanov. Tako iz kola v kolo vse globlje tone »bela« barka iz Kidričevega. -b Poraz za porazom VARTEKS - ALUMINIJ 6:1 (1:1) ! Ce nekomu ne gre ne gre. Tako lahko rečemo za Alu- minij. Čeprav se vodstvo tru- di iz tedna v teden pripra- viti najboljšo ekipo, jim ne uspe osvojiti točke. Priložno- sti za osvojitev pa so bile kar precejšnje. Zanimivo je pogledati v lansko tekmovalno sezono, ko je bil skoraj vseh porazov kriv golman. Sedaj pa je Osnovna šola »Franc Bel- šak« GORISNICA, razpi- suje prosto delovno mesto snažilca (m o š k i). Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Stano- vanja v kraju ni. Nastop službe 1. maja 1969 ali po dogovoru. Pismene proš- nje je vložiti pri ravna- teljstvu šole do 20. apri- la 1969. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PTUJ Občinska volilna komisija v Ptuju določa po 75. členu ^^ na o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni Ust 5 št. 5-21/69) ter po 99. členu zakona o volitvah poslancev skj ščine socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22' za volitve odbornikov v zbore občinske skupščine Ptuj lu volitve poslancev v republiški zbor skupščine SR Slovenije, bodo dne 13. aprila 1969, naslednja volišča: V 1. volilni enoti: CIRKOVCE Volišče št. 1 — v prosvetni dvorani Cirkovce za volivce iz selja Cirkovce ter kmetijske kooperante iz naselja Cirkovce. Volišče št. 2 — pri Antonu LORGERJU, Dragonja vas t. 35 volivce iz naselja Dragonja vas in kmetijske kooperante iz nj Ija Dragonja vas. Volišče št. 2 — pri Antonu LORGERJU, Dragonja vas št. 35 iz naselja Mihovce ter kmetijske kooperante iz naselja Mihoi Volišče št. 4 — pri Mariji LAH, Pongerce št. 8, za volivce iz. selja Pongerce ter kmetijske kooperante iz naselja Pongerce. Volišče št. 5 — v gasilskem domu Jablane za volivce iz m Ija Sp. Jablane in kmetijske kooperante iz naselja Sp. Jablane. Volišče št. 6 — v gasilskem domu Starošinci za volivce izi selja Starošinci ter kmetijske kooperante iz naselja Starošinci Volišče št. 7 — pri Štefanu PROSENJAKU, Stražgojnci št. j, volivce iz naselja Stražgojnci ter kmetijske kooperante iz naa Stražgojnci. Volišče št. 8 — v gasilskem domu Sikole za volivce iz nasj Sikole in Gaj (del) in kmetijske kooperante iz naselja Sikole Gaj (del). Volišče št. 9 — pri Francu HERGU, Zg. Jablane št. 21, za livce iz naselja Zg. Jablane ter za kmetijske kooperante iz 1 selja Zg. Jablane. * V 2. volilni enoti: CIRKULANE I Volišče št. 1 — v zgradbi KK, Brezovec št. 92, za volivce naselja Brezovec Ln kmetijske kooperante iz naselja Brezovci. Volišče št. 2 — v zgradbi KK, Cirkulane št. 32, za volivce naselja Cirkulane in kmetijske kooperante iz naselja Cirkulane. Volišče št. 3 — pri Ivanu GNILSKU, Dolane št. 30, za volii iz naselja Dolane in Veliki vrh ter kmetijske kooperante iz i selja Dolane in Veliki vrh. Volišče št. 4 — pri Jožefi VOGLARJEVI. Gruškovec št. 54, volivce iz naselja Gruškovec in kmetijske kooperante iz nas«! Gruškovec. Volišče št. 5 — pri Martinu DEBELJAKU, Medribnik št. 22. volivce iz naselja Medribnik in kmetijske kooperante iz nasd Medribnik Volišče št. 6 — pri Mihaelu PETROVIČU, Meje št. 6. za voliv iz naselja Meje in za kmetijske kooperante iz naselja Meje. V 3. volilni enoti: CIRKULANE II Volišče št. 1 — pri Mihaelu EMERSiCU, Gradišče št. 79. za v livce iz naselja Gradišče od hišne številke 1 do 82 in od hišne §1 Vilke 137 do 150 ter za kmetijske kooperante iz navedenega obmoi Gradišča. I Volišče št. 2 — pri Mariji EMERSiC. Gradišče številka 97, volivce iz naselja Gradišče od hišne številke 83 do 136 ter za kn tijske kooperante iz navedenega območja naselja Gradišče. Volišče št. 3 — pri Francu HERCOGU. Paradiž št. 89, za voli? iz naselja Paradiž ter kmetijske kooperamte iz naselja Paradiž. Volišče št. 4 — pri Slavku FURMANU, Pohorje št. 16, za v livce iz naselja Pohorje in kmetijske kooperante iz naselja f horje. Volišče št. 5 — pri Antonu BELSAKU, Pristava št. 16, za voIW iz naselja Pristava in Mali Okič od hišne številke 1 do 30 in S tina od hišne številke 46 do 89 ter za kmetijske kooperante navedenega območja. Volišče št. 6 — pri Ani KOLEKTNIK, Slatina št. 33, za vi livce iz naselja Slatina od hišne številke 1 do 45 in Mali ^ od hišne številke 31 do 60 ter za kmetijske kooperante iz navedi nega območja. V 4. volilni enoti: DESTERNIK I Volišče št. 1 — v krajevni pisarni Desternik za volivce iz ® selja Vintarovci ter kmetijske kooperante iz naselja Vintarova Volišče št. 2 — v pisarni KK, Placar št. 14, za volivce iz na» Janežovci in Placar ter za kmetijske kooperante iz naselja J^" žovci in Placar. Volišče št. 3 — pri Francu DAJCMANU, Jiršovci §t. 55, za' livce iz naselja Jiršovci in Gomila ter za kmetijske kooperante naselij Jiršovci in Gomila. „ Volišče št. 4 — pri Alojzu MAHORICU, Drstelja St. 7. za voU' Iz naselja Drstelja ter za kmetijske kooperante iz naselja DrsteU V 5. volilni enoti: DESTERNIK 11 Volišče št. 1 — pri Janezu MURSCU, Ločkl vrh št. 33. za vo« ce iz naselja Ločki vrh ter za kmetijske kooperante iz nas0 Ločki vrh. Volišče št. 2 — pri Stanku CVETKU, SvetincI št. 9, za vol" iz naselja Svetinci im kmetijske kooperante iz naselja Svetinci' Volišče št. 3 — pri Alojzu PIHLERJU. Levanjci št. 24, za voli' iz naselja Desenci in Levanjci ter za kmetijske kooperante naselij Desenci ln Levanjci. , Volišče št. 4 — pri Janez;^ KOGLERJU, Zg. Velovlak št. H' volivce iz naselja Zg. Velovlak ter kmetijske kooperante iz selja Zg. Velovlak. Volišče št. 5 — v pisarni KZ Desternik za volivce iz na^ Desternik, Janežovski vrh. Strmec in Zasadi ter za kmetU- kooperante iz naselij Desternik. Janežovski vrh. Strmec in Volišče št. 6 — pri Janku ARNUSU. Dolič št. 42, za vol^ iz naselja Dolič in Gomilci ter kmetijske kooperante iz naS' Dolič in Gomilci. V G. volilni enoti: DOLENA Volišče št. 1 — pri Francu MARINICU, Dolena št. 9. za voji*' iz naselja Dolena ln Bolečka vas ter za kmetijske kooperaJite Dolene in Boleške vasi. ,( Volišče št. 2 — v osnovni šoli Sela za volivce iz naselij ^ slavci, Sela ln Trnovci ter za kmetijske kooperante iz Barislavci, Sela in Tmovci. (Nadaljevanje na 15. strani) ^pNik — Četrtek, lo. aprila 1969 STRAN 15 OBČIKSKE VOLILNE KOMISIJE (Nadaljevanje s 14. strani) H55e št. 3 — pri Alojzu PKTROVlCU, Zg. Pristava št T, za iz naselij Zg Pristava in Popovci ter za kmetijske koope- naselij Zg. Pristava iin Popovci. . 7 volilni enoti: DORNAVA liSfe št 1 — v gasilskem domu Dornava za volivce iz nase- oornava in kmetijske kooperante Iz naselja Dornava. |;3 Ki^e št 2 - v gasilskem domu Mezgovci za volivce iz na- ^Sovci ter kmitijske kooperante iz naselja Mezgovci. ie-ja ' V g volilni enoti: GORISNICA I llišče št 1 - v gasilskem domu Formin za volivce iz naselja tor kmetiiske kooperante iz naselja Formin. FJr^^rJf 5t T- v easils^^^^ domu Gajevci za volivce iz naselja in PiacJovci® ter^Stijske kooperante iz naselij Gajevci t'fenščršt. 3 - v osnovni šoli Gorišnica za volivce iz naselja -nicrter kmetijske kooperante iz naselja Gorišnica. I^-Se št 4 - v gasilskem domu Zamušani za volivce iz na- ..J zamušani in kmitijske kooperante iz naselja Zamusam. V 9. volilni enoti: GORISNICA II volišče št. 1 - v gasilskem domu Zagojiči za volivce iz naselij .,„lovci in ZagpUči ter za kmetijske kooperante iz naselij Cun- v gasilskem domu Mala vas za volivce iz na- • Mala vas ter kmetijske kooperante iz Male vasi. ''^VoUščI št 3 - v^Li ski dvorani Moškanjci za volivce iz nase- . Eanjc ter kmetijske kooperante iz naselja Moskanjc '"Sče št. 4 - v zadružnem domu Muretinci za volivce iz na- •rMuretinci ter za kmetijske kooperante iz naselja Muretinci. ^^'voS š? 5 - pri Francu PETKU, Tibolci št. 1, za volivce iz Jja Tibolci in kmetijske kooperante iz naselja Tibolci- volišče št. 6 - v domu upokojencev m oskrbovancev Muretin- i za volivce — oskrbovance doma. V 10. volilni enoti: GRAJENA volišče št 1 — v krajevni pisarni Grajena za volivce iz nase- Graienščak (del) od hišne številke 1 do 3 in od 83 do rK?n'a?rf'vurberif(del) od hišne številke 36 do ^^^^^ f„ 76 in od 81 do 122, in Mestni vrh (del) od hišne številke 84 do »ter za kmetijske kooperante iz navedenega območja. volišče št 2 — pri Miroslavu TOPLAKU. Grajensčak št 13, za »livceTz naselja Grajenščak (del) od hišne številke 4 do 82 m od Tdo 100, Krčevina pri Vurbergu od hišne številke 1 do 35 od Ido 80 in od 123 do 149, ter kmetijski kooperanti iz navedenega %°oiišCe št. 3 - zgradba KK, Mestni vrh 31, za volivce iz na- elja Mestni vrh (del) od hišne številke 1 do 83 ter kmetijske ko- perante iz navedenega območja. V 11. volilni enoti: HAJDINA I . ■ co Volišče št. 1 — pri Mariji MALEKOVI, Draženci št. 59, za V9- ! J iz naseija Draženci ter za kmetijske kooperante 12 naselja 'voli^šče št. 2 — v gasilskem domu Hajdina za volivce iz naselja p. Hajdina ter kmetijske kooperante iz naselja Sp. Hajdma Volišče št. 3 - V gasilskem domu Hajdina ^a volivce iz nase- ; Zg. Hajdina ter kmetijske kooperante 12 naselja Zg. Hajdina. v 12. volilni enoti: HAJDINA II Volišče št. 1 - v gasilskem domu Gerečja vas za, volivce iz aselja Gerečja vas ter za kmetijske kooperante iz naselja Gerečja kolišče št 2 — v gasilskem domu Hajdoše za volivce iz naselja Hajdoše in kmetijske kooperante iz naselja Hajdoše. Volišče št. 3 — v prosvetni dvorani Kungota za volivce iz na- (Ija Kungota in kmetijske kooperante iz naselja Kungota. Volišče št. 4 — v osnovni šoli Hajdina za volivce iz naselja Skor- B ter za kmetijske kooperante iz i^elja Skorba. Volišče št. 5 - pri Ivanu SKOFICU, Slovenja vas št. .29, za vo- ivce iz naselja Slovenja vas ter kmaUjske kooperante iz naseija ilovenja vas. v 13. volilni enoti: JURSINCI Volišče št. 1 — pri Martinu SLODNJAKU. Bodkovci št. 47, za 'olivce iz naselja Bodkovci in kmetijske kooperante iz naselja VoHšče št. 2 — pri Antonu MATJASiCU, Dragovič št. 24, za Wvce iz naselja Dragovič in kmetijske kooperante iz naselja Vohš^če št. 3 - pri Ludviku ŠALAMUNU, Gabernik št. 6. za 'Olivce iz naselij Gabernik, Gradiščak in Mostje ter za kmetijske tooperante iz naselij Gabernik. Gradiščak In Mostje. Volišče št. 4 — pri Francu TOSU, Grlinci, za volivce iz naselja "^rlinci in kmetijske kooperante iz naselja Grlmci. ' Volišče št 5 — v osnovni šoli Juršinci za volivce iz naselja l'"ršinci in kmetijske kooperante iz naselja Juršinci. Volišče št 6 — pri Ignacu HRGU, Kukava št. 23, za volivce ^^ naselja Kukava in kmetijske kooperante iz naselja Kukava. - Volišče št 7 — pri Julijanl VlCAR, Rotman 18, za volivce iz '^selja Rotman in kmetijske kooperante iz naselja Rotman. , Volišče št. 8 — pri Antonu STEBIHU, Sakušak št. 79, za volivce ^ naselja Sakušak in kmetijske kooperante iz naselja Sakusak. , Volišče št. 9 — pri Milanu ZNUDERLU, Senčak št. 8, za _vo- 'vce iz naselja Senčak In kmetijske kooperante iz naselja Sencak. ■ Volišče št'. 10 — pri Ivanu ZMAUCU. Zagorci št. 72, za volivce ® naselja Zagorci in kmetijske kooperante iz naselja Zagorci. V 14. volilni enoti: KIDRIČEVO Volišče št. 1 — v delavskem klubu restavracije Kidričevo za 'olivce iz naselja Kidričevo od hišne številke 1 do 57. Volišče št. 2 — v pisarni »Primat« Maribor, obrat Kidričevo, « volivce iz naselja Kidričevo od hišne številke 58 do 88. . Volišče št. 3 — pri Stanetu LAMPICU, Njiverce št. 20. za volivce "tiaselja Njiverce ter kmetijske kooperante iz naselja Njiverce. V 13. volilni enoti: LESKOVEC J Volišče št. 1 — v osnovni šoli Leskovec za volivce iz naselja Leskovec. Sp. Leskovec, Mala Varnica in Berinjak ter za ^etijske kooperante iz navedenih naselij. h Volišče št 2 — pri Jožetu PERNEKU. Trdobojci št. 17, za vo- vJf^e iz naselja Trdobojci in kmetijske kooperante iz naselja Trdo- ""Jci. 5 Volišče št. 3 — pri Julijanl MERC, Strmec številka 52, za voliv- 'z naselja Strmec in kmetijske kooperante iz naselja Strmec, h. Volišče št. 4 — pri Jožetu ORLACU, Gruškovje št. 163. za vo- iz naselja Gruškovje (del) od hišne številke 123 do 172 ter ^^tijske kooperante iz navedenega območja. Volišče št. 5 — pri Simonu IIVALECU, Repišče št. 27, za volivce iz naselja Ropišče ter kmetijske kooperante iz naselja Repišče. Volišče št. 6 — pri Mihaelu HENTAKU, Belavf.^k št. 9, za vo- livce iz naselja Belavšek ter kmetijske kooperante iz naselja Belavšek. Volišče št. 7 — pri Janezu KOZELU, Veliki Okič št. 12, za vo- livce iz naselja Veliki Okič (del) od hišne številke 1 do 34 ter kmetijske kooperante za omenjeno območje. Volišče št. 8 — pri Jakobu EMERSlCU, Veliki Okič št. 50, za volivce iz naselja Veliki Okič (del) od hišne številke 35 do 55 in Mali Okič (del) od hišne številke 61 do 67 ter za kmetijske koope- rante iz navedenega območja. Volišče št. 9 — pri Jakobu EMERSICU, Skorišnjak št. 33, za volivce iz naselja Skorišnjak ter za kmetijske kooperante iz na- selja Skorišnjak. Volišče št. 10 — pri Katarini MLAKAR, Gradišča številka 34, za volivce iz naselja Gradišča ter kmetijske kooperante iz naselja Gradišča. Volišče št. 11 — pri Jakobu TOPOLOVCU, Velika Varnica št. 11, za volivce iz naselja Velika Varnica (del) od hišne številke 1 do 33 ter kmetijske kooperante za navedeno območje. Volišče št. 12 — pri Mihaelu CAFUTU, Velika Varnica št. 53, za volivce' iz naselja Velika Varnica (del) od hišne številke 34 do 116 ter za kmetijske kooperante iz navedenega območja. V 16. volilni enoti: LOVRENC Volišče št. 1 — v prostorih gostišča Haloški biser, Apače, za volivce iz naselja Apače in kmetijske kooperante iz naselja Apače. Volišče št. 2 — v podružnični šoli Lovrenc za volivce iz naselja Lovrenc na Dravskem polju ter kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 3 — pri Antonu ZAFOSNIKU, Pleterje št. 27, za volivce iz naselja Sp. Pleterje (del) od hišne številke 1 do 30 ter za kmetijske kooperante za navedena območja. Volišče št. 4 — pri Alojzu OSL, Pleterje št. 69, za volivce iz naselja Zg. Pleterje od hišne številke 31 dalje ter kmetijski ko- operanti za navedeno območje. Volišče št. 5 — pri Stanku MEDVEDU, Zupečja vas št. 46, za volivce iz naselja Zupečja vas ter kmetijske kooperante iz Zupeč- je vasi. V 17. volilni enoti: MAJSPERK Volišče št. 1 — v sejni sobi TVI Majšperk za volivce iz nase- lij Breg, Skrblje, Stanečka vas in za kmetijske kooperante iz na- vedenega območja. Volišče št. 2 — pri Mariji PLANINC, Jelovica 10, za volivce iz naselja Jelovice iin kmetijske kooperante iz naselja Jelovice. Volišče št. 3 — pri Jerneju KOROŠCU, Lešje št. 27, za volivce iz naselja Lešje in Koritno ter kmetijske kooperante iz naselja Lešje in Koritno. Volišče št. 4 — v krajevni pisarni Majšperk za volivce iz na- selja Majšperk ter kmetijske kooperante iz naselja Majšperk. Volišče št. 5 ~ v podružnični šoli Naraplje za volivce iz na- selij Naraplje Plajnsko in Sitež (del) ter kmetijske kooperante iz navedenih naselij. Volišče št. 6 — pri Francu TACINGERJU. Preša št. 8, za vo- livce iz naselja Preša in Sveča (del) ter kmetijske kooperante iz navedenih naselij. Volišče št. 7 — v gasilskem domu Medvedce za volivce iz na- selij Medvedce in Sestrže ter kmetijske kooperante iz navedenih naselij. V 18. volilni enoti: MARKOVCI I Volišče št. 1 — v gasilskem domu Borovci za volivce iz nase- lja Borovci in kmetijske kooperante iz naselja Borovci. Volišče št. 2 — v osnovni šoli Markovci za volivce iz rtaselja Markovci in kmetijske kooperante iz naselja Markovci. Volišče št. 3 — v gasilskem domu Nova vas pri Markovcih za volivce iz naselja Nova vas pri Markovcih ter kmetijske kooperan- te iz naselja Nova vas pri Markovcih. Volišče št. 4 — v gasilskem domu Zabovci za volivce iz naselja Zabovci in kmetijske kooperante iz naselja Zabovci. V 19. voUlni enoti: MARKOVCI II Volišče št. 1 — v prosvetni dvorani Bukovci za volivce iz na- selja Bukovci in kmetijske kooperante iz naselja Bukovci. Volišče št. 2 — pri Antonu KOVACiCU. Prvenci št. 16, za vo- livce i-L naselij Prvenci in Strelci ter za kmetijske kooperante iz naselij Prvenci in Strelci. Volišče št. 3 — v KK, obrat Sobetinci, za volivce iz naselja Sobetinci in kmetijske kooperante iz naselja Sobetinci. Volišče št. 4 — v prosvetni dvorani Stojnci za volivce iz naselja Stojnci in kmetijske kooperante iz naselja Stojnci. V 20. volilni enoti: PODLEHNIK I Volišče št. 1 — v zadružnem domu Podlehnik za volivce Iz na- selja Podlehnik in Dežno (del) od hišne številke 1 do 20 ter za kmetijske kooperante iz navedenih naselij. Volišče št. 2 — pri Jakobu BELSAKU. Gorca št. 43, za volivce iz naselja Gorca ter kmetijske kooperante iz naselja Gorca. Volišče št. 3 — v osnovni šoli Rodni vrh za volivce iz naselja Rodni vrh in Dežno (del) od hišne številke 21 do 40 ter kmetijske kooperante iz navedenih naselij. Volišče št. 4 — pri Antomu VECERICU, Strajna št. 28. za voliv- ce iz naselja Strajna in Rodnega vrha št. 16 ter kmetijske koope- rante iz navedenega območja. V 21. volilni enoti: PODLEHNIK II Volišče št. 1 — pri Francu TRAFELA, Gruškovje št. 5, za volivce iz naselja Gruškovje (del) od hišne številke 1 do 23 ter kmetijske kooperante iz tega območja. Volišče št. 2 — pri Janezu BRACiCU. Gruškovje št. 68, za vo- livce iz naselja Gruškovje (del) od hišne številke 24 do 86 in Sedlašek (del) od hiš številka 86. 87. 89. 91 do 94 ter za kmetijske kooperante iz tega območja. Volišče št. 3 — v podružnični šoli Gruškovje za volivce iz na- selja Gruškovje (del) od hišne številke 87 do 117 (razen hiš št. 97 in 98) in naselja Ložina (del) od hišne številke 36 ter kmetijski kooperanti iz tega območja Volišče št. 4 — pri Jožetu VAUPOTICU, Jablovec št. 32. za volivce iz naselja Jablovec (del) od hišne številke 21 do 56 in Dežno s hišno številko 19 ter za kmetijske kooperante iz tega območja. Volišče št. 5 — v osnovni šoli Podlehnik za volivce Iz naselja Zakl (del) od hišne številke 1 do 41 in Jablovec (del) od hišne številke 1 do ?0 ter za kmetijske kooperante iz tesa območja. Volišče št. 6 — v osnovni šoli Podlehnik za volivce iz naselja Sedlašek (del) od hišne številke 31 do 50 in Stanošine (del) od hišne številke 26 do 40 ter kmetijski kooperanti s tega območja. Volišče št. 7 — pri Pavli HRONEK, Starošina št. 4. za vo- livce iz naselij Kozminci. Sedlaše.k (del) od hišne številke 95 do 128, Stanošine (del) od hišne številke 1 do 13, in številka 41 ter Gruškovje (del) od hišne številke 97 do 98 ter kmetijski kooperanti s tega območja. (Konec na 16. strani) USTANOVITEV DRUŠTVA LASTNIKOV STANOVANJ Konec marca so v Ljub- ljani ustanovili društvo last- nikov družinskih stanovanj- skih hiš in etažnih stanovanj Slovenije. Ustanovnemu obč- nemu zboru je prisostvovalo kakih 250 lastnikov, zlasti iz večjih mest, kjer je proble- matika, zaradi katere so dru- štvo ustanovili, še posebej močno prisotna. Društvo si je postavilo na- logo s svojimi konkretnimi in argumentiranimi predlogi pomagati pri spremembi se- danjega zakona o stanovanj- skih razmerjih, ki ne ustre- za več današnjim razmeram, saj je star že več kot dvajset let. Društvo naj bi posredo- valo in analiziralo proble- matiko stanovanjske gradnje, stanovanjske zakonodaje ter sodelovalo pri uresničevanju družbene in gospodarske re- forme na tem področju. PRIZADEVEN PEVSKI ZBOR DU PTUJ Pevski zbor DU je doslej pel že štirinajstkrat na po- grebih upokojencev ali nji- hovih žena. Ljudje radi po- slušajo njegove žalostinke, ki jih ima zbor na reperto- arju že sedem ali osem. Pev- ce vodi prizadevni zborovod- ja Franjo Petek, ki uči ra- zen moškega tudi mešani zbor. Velike zasluge za zbor ima tudi njegov predsednik Tumpej. Od ptujskih trgov- skih podjetij je doslej nabral že tolikšno vsoto, da si je zbor nabavil klavir. S kon- certom, s katerim se je v februarju predstavil Ptujča- nom v družbi s tamburašd DPD Svoboda, je zbor nad vse pričakovanje uspel. V Jttošnjem jubilejnem letu našega mesta pa ima zbor v načrtu še nekaj nastopov in izletov v zanimive turi- stične kraje. V. Klemenčič Otrok pred avtomobil 3. aprila se je pripetila na Grabah pri Središču promet- na nesreča, pri kateri je bil poškodovan otrok R. N., ki je neprevidno stekel čez ce- sto. Voznik osebnega avtomo- bila F. M. je f>eljal iz Ormo- ža proti Središču. Ko je opa- zil otroka je dal zvočni si- gnal in začel zavirati. Zaradi prekratke razdalje vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Zbil je otroka po cestišču, za- peljal preveč na desno in ob- stal na travniku ob cesti. Otrok je dobil odrgnine po desni strani obraza ter čutil bolečine v prsnem košu. Več- je materialne škode ni bilo. J. S. ST^A^ IG tednik — četrtek, 10. aprli,^ , RAZGLAS OBČ. VOLILNE KOMISIJE (Nadaljevanje s 13. strani) Vplišče št. 8 — pri Jožetu DFtEVENŠlCU. Slano.šina št. 28. za vo- livce iz naselij Stanošina (del) ml hišne številke 14 do 25 in Se- dlaSek (del) od hišne številke 51 do 85 ter za kmetijske kooperan- te s tega območja. Volišče 51. 9 — pri Matevžu PERNEKU, Ložina, za volivce az na- selja Lož.na in kmetijske kooperante iz naselja Ložina. V -Si. volilni enoti: l'()T.KNS\K Volišče št. 1 — v gasilskem domu Polenšak za volivce iz naselij Eratislavci, Hlaponci, Polenšak in Slomi ler za kmetijske koope- rante iz teh naselij. Volišče št. 2 — v gasilskem domu Polen.šak za volivce iz na- selij Brezovci. Lasigovci, Polonci. Prersd, Strejaci, Strmec pri PolenSaku in Zamenci ter za kmetijske kooperante iz navedenih naselij. V 23. volilni enoti: PTUJ I (Vičava) Volišče št. 1 — v domu SZDl. Vičava za volivce, ki stanujejo na Cesti Olge Meglic. Vičavl, Vičavski poti in Ore.šju ter za kme- tijske kooperante iz tega območja. V"olišče št. 2 — v prostorih šolskega centra za kovinsko stroko, Ralčeva ulica, za volivce iz naselja Krčevina pri Ptuju in za kroe- tij.ske kooperante iz Krčevine. Voli.šče št. 3 — v prostorih šolskega centra za kovinsko stro- ko, Raičeva ulica, za volivce iz naselja bratov ReS in Stuki ter za kmetijske kooperante iz navedenih naselij. Volišče št. 4 — v osnovni šoli Franca Osojnika, Ptuj. za voliv- ce iz naselja Rabeljeja vas ter za kmetijske kooperante iz tega naselja. V 2J. volilni enoti: PTUJ II (I. teren SZDL) Volišče št. 1 — v dvorani na TMDB št. 1 (magistrat) za volivce iz ulice Heroja Lacka, Krempljeve ulice, Murkove ulice. Trga mladinskih brigad. Trga svobode. Vodnikove ulice in Zelenikove ulice. Volišče št. 2 — v dvorani občinske skupščine Ptuj, Miklošičeva ulica št. 14, za volivce iz Bezjakove ulice. Med vrti. Miklošičeve uliee. Ob Grajeni, Pletarske ulice. Raičeve ulice. Srbskega trga. Slovenskega trga. Tiha pot in Trstenjakove ulice. V 25. volilni enoti: PTUJ III (II. in III. teren SZDL) Volišče št. 1 — v gimnaziji Dušana Kvedra, Ptuj, za volivce Iz Calove ulice, Grajske ulice. Muršičeve ulice, Muzejskega trga. Na gradu. Na hribu in Prešernove ulice. Volišče št. 2 — v narodnem domu Ptuj za volivce iz Aškerčeve ulice, Cankarjeve ulice, Cvetkovega trga, Dravske ulice, Hrvat- skega trga. Jadranske ulice, Vrazovega trga irn Vošnjakovega ulice. V 26. volilni enoti: PTUJ IV (IV. teren SZDL — del) Volišče št. 1 — v osnovni šoli Franca Osojnika, Ptuj, za vo- livce iz Zoisove poti, Krambergerjeve ulice, Levstikove poti, Tru- barjeve ulice in Trubarjevo naselje. Volišče št. 2 — v klubu SZDL na cesti dr. Jožeta Potrča za volivce (blog TGA — BK) iz ceste dr. Jožeta Potrča od hiš št. 11. 13, 15, 17, 19. 20, b, 20'c, 20 d. 22/a. 22 b, 22/C. 23. 24, 25, 26, 27. 28 a, MORAŠ SEKATI!!! 28/b, 28;c, 28/d, 29, 29,a, 30, 31, 33, 35. 35,a, 37, 39, 41, 43 in Gregor- čičev drevored. V 27. volilni enoti: PTUJ V (del IV. terena SZDL in V. teren SZDL) Volišče št. 1 — v otroškem vrtcu (Cesta dr. Jožeta Potrča) za volivce iz Ciril-Metodovega drevoreda. Ceste dr. Jožeta Potrča od hišne številke 1 do 10, 12, 12'a, 14, 14/a, IG, 18. 20 in 20,'a, Osojnikove ceste Panonske ulice in Volkmerjeve ulice. Volišče št. 2 — v delavskem klubu »Franc Kramberger«, Ormo- ška št. 2, za volivce iz Cučkove ulice. Na tratah, Nova cesta. Ormo- ška cesta, Rajšpova ulica, Rogozniška cesta od hišne številke 1 do 3 in Znidaričevo nabrežje. Volišče št. 3 — v gostišču Maksa SEGULE, Rogozniška cesta, za volivce iz Rogozniške ceste od hišne številke 3,'a dalje. V 28. volilni enoti: PTUJ VI. Volišče št. 1 — v posebni sobi gostišča Kuhar, Budina, za vo- livce iz naselij Budina in Brstje ter za kmetijske kooperante iz omenjenih naselij. Volišče št. 2 — v posebni sobi gostišča Kolarič, Spuhlja, za vo- livce iz naselja Spuhlja ter za kmetijske kooperante iz tega na- selja. V 29, volilni enoti: PTUJ VII (Breg) Volišče št. 1 — v domu SZDL na Bregu za volivce iz Maribor- ske ceste. Mlinske ccste, Na obrežju. Ob Dravi, Ob Studenčnici, Ob železnici. Poljske ceste. Rogaške ceste, Spolenjakove ulice, Zadružnega trga in Zagrebške ceste od hiSne številke 1 do vključ- no 23 ter za kmetijske kooperante iz navedenega območja. V 30. volilni enoti: PTUJ VIII (TurniSče) Volišče št. 1 — v sejni sobi gostišča Turnišče za volivce iz Draženske ceste, Mejne ceste, Na postajo. Selške ceste in Za- grebške ceste od hišne številke 24 dalje ter za kmetijske koope- rante iz tega območja. V 31. volilni enoti: PTUJSKA GORA Volišče št. 1 — pri Štefanu PISLAKU, Dokleee št. 3. za voliv- ce Iz naselja Dokleee in kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 2 — pri Alojzu SELINŠKU. Janški vrh št. 15, za vo- livce iz naselja Janški vrh in za kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 3 — v krajevni pisarni Ptujska gora za volivce iz naselij Ptujska gora im Sp, Podlože ter kmetijske kooperante iz omenjenih naselij. Volišče št. 4 — pri Silvu TOPOI.OVCU. Podlože št. 91, za vo- livce iz naselja Zg. Podlože ter kmetijske kooperante iz tega na- selja. Voli.šče št. 5 — pri Maksu St.UGT. Stogovci št. 9. za volivce iz naselij Stogovee. Slape ter kmetijske kooperante iz teh naselij. V 32. volilni enoti: KOGOZMt.V I Volišče št. 1 — pri Ivani HAMERSAK, Kicar št. 24, za volivce iz naselja Kicar ln kmetij.ske kooperante iz tega na.selja. Volišče št. 2 — v zadružnem domu Rogoznica za volivce naselij Rogoznica, Nova vas pri Ptuju in Zabjak ter kmetijske kooperante iz omenjenih naselij. V 33. volilni enoti: ROGOZNICA U Volišče št. 1 — v gasilskem domu Pacinje za volivce iz naselja Pacinje in kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 2 — v gasilskem domu Podvinci za volivce iz naselja Podvinci in kmetijske kooperante tega naselja. Volišče št. 3 — v gasilskem domu Sp. Veiovlak za volivce iz naselja Sp. Velovlak in kmetijske kooperante Lz tega naselja. V 34. volilni enoti: STOPERCE Volišče št. 1 — v osnovni šoli Stoperce za volivce lz naselij Grdi- na. Travni potop (Cermodiše, del, od hišne St. 1—22 in Nadole, del, od hišne št. 56—84), Sitež od hišno št. 18—33, Sveča od hišne št. 1—16 in od hišne št. 42—50 ter naselje Stoperce in kmetijski koope- ranti iz omenjenih naselij. V 35. volilni enoti: TRNOVSKA VAS Volišče št. 1 — v osnovni šoli Trnovska vas za volivce iz naselij Biš, Crmlja, Ločič, Sovjak in Trnovska vas ter za kmetijske ko- operante iz omenjenih naselij. Volišče št. 2 — pri Neži ROJKO v Bišečkem vrhl^ št. 38 za volivce iz naselij Bišečki vrh, Crmljenšek in Trnovski vrh ter za kmetijske kooperante iz navedenih naselij. V 36. volilni enoti: VIDEM I Volišče št. 1 — v gostišču Leopolda PERNEKA v Tržcu 1 za vo- livce iz naselij Jurovci in Tržeč ter kmetijske kooperante iz teh naselij. Volišče št. 2 — pri Marku VAUPOTICU v Laneovi vasi št. 48 za volivce iz naselja Lancova vas ter kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 8 — v zgradbi KK v Dravinjskem vrhu št. 32 za vo- livce iz naselja Dravinjski vrh ter za kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 4 — v zgradbi KK Majski vrh št. 44 za volivce iz naselja Majski vrh. V 37. volilni enoti: VIDEM II Volišče št. 1 — v osnovini šoli Videm pri Ptuju za volivce iz naselij Videm in Sturmovci ter za kmetijske kooperante iz teh na- selij. Volišče št. 2 — pri Francu DREVENSKU na Pobrežju št. 95, za volivce iz naselja Pobrežje in kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 3 — pri Jožefu CAFUTl, Soviče št. 4. za volivce iz naselj Dravci, Soviče in Vareja ter za kmetijske kooperante iz teh naselij. Volišče št. 4 — pri Jožefu TRAFELU v Ljubstavi št, 15, za vo- livce iz naselja Ljubstava in za kmetijske kooperante iz tega na- selja. V 38. voliini enoti: VITOMARCI Volišče št. 1 — v osnovni šoli Vitomarei, za volivec iz naselja Orbetlnci, Vitomarei in Andreci (del) ter kmetijske kooperante iz teh naselij. Volišče št. 2 — pri Ivanu CUCKU, Ilvalctinci št. 5, za volivce iz naselij Hvaletinci in Rjavel ter za kmetijske kooperante iz teh naselij. Volišče št. 3 — prr Ludviku KRAMBERGERJU. v Slavšini St. 6, za volivce iz naselij Slavšina, Gibina in Smolinei (del) ter kmetij- ske kooperante iz navedenih naselij. V 39. volilni enoti: Z.VVRC Volišče št. 1 — v zgradbi KK Belski vrh št. 16, za volivce iz naselja Belski vrh. Volišče št. 2 — pri Jožefu LEVANICU. Turški vrh št. 74, za volivce iz naselij Drenovec in Turški vrh (del) od hišne št* 5—7, 9—13. 23—38, 41—42, 64—83 in 92—98, ter za kmetijske kooperante iz navedenega območja. Volišče št. 3 — pri Francu MAJCENOVICU iz Gorenjskega vrha 24, za volivce iz naselja Gorenjski vrh. Volišče št. 4 — v gasilskem domu v Zavreu, za volivce iz naselij Zavrč, Goričak in Hrastovec (del) od hišne št. 1—47, 60—63, 70—76 in 78—84, ter za kmetijske koopertunte iz navedenega območja. Volišče št. 5 — v zgradbi KK Hrastovec št. 165, za volivce iz naselja Hrastovec (del) od hišne številke 48—59, 64—69, 77, 85—165. Volišče št. 6 — pri Ivanu TEŽAKU, Turški vrh 51, za volivce iz naselij Korenjak, Pestike in Turški vrh (del) od hišne št. 1—4. 6—8, 14—22, 29—40, 43—63, 84—91, 99—111 ter kmetijske kooperante iz navedenega območja. V 40. volilni »noti: ŽETALE Volišče št. 1 — v osnovni šoli v Zetalah, za volivec iz naselja Cermožiče od hišne št. 23—99 ter kmetijske kooperante iz tega ob- močja. Volišče št. 2 — v obratu Pletarne Doto rima, za volivce iz območja Dobrine ter za kmetijske kooperante iz tega naselja. Volišče št. 3 — pri Leopoldu ZELEZNIKU, Kočice št. 1, za vo- livce iz naselja Kočice (del) od hišne št. 1—12, 47—75, ter za kme- tijske kooperante iz tega območja. Volišče št. 4 — pri Leopoldu PREZLJU, Kočice §t. 43, za vo- livce iz naselja Kočice (del) od hišne št. 13—46 in kmetijske koope- rante iz tega območja. Volišče št. 5 — pri Jožefu POTOČNIKU, v Nadolah št. 50, za vo- livce iz naselja Nadole in kmetijske kooperaaite iz tega naselja. Volišče št. 6 — v prosvetni dvorani Zetale, za volivce iz naselja Zetale (del) od hišne St. 1—54 in kmetijske kooperante iz tega ob- močja. Volišče št. 7 — pri Elizabeti JUS v Zetalah St. 93, za volivce iz naselja Zetale od hišne št. 56—57 in od 59—115 ter za kmetijske ko- operante iz tega območja. Po 107. členu Zakona o volitvah zveznih poslancev (Uradni list SFRJ, št. 3-16/69) določa občiinska volilna komisija za volitve zveznih poslancev v Ptuju, da se na voliščih iz te odločbe na območju ob- čine Ptuj opravijo tudi volitve poslancev v družbeno-polilični zbor zvezne skupščine volilne enote št. 63 — PTUJ. Opravilna številka: OVK-0-89,69 Datum: 31. marca 1969 Tajnik: Predsednik: Ivan RAU, 1. r. Vladimir BAN, 1. r. Član: Miha KOLARIC, 1. r. KINO GORISNICA: j 13. aprila angleški film I)K. N® KIDRIČEVO: 10. aprila ameriški film JEZM CI V MR.\KU; 12. in 13. apn francoski film PEKEL V VU KU; IC. aprila francoski fiJ ANGELIKA IN KRALJ. LJUTOMER: 10. aprila angleški film FAIIBEJ HEIT 451; 12. in 13. aprila it» janski film ADIOS, GRINGO. 16. aprila ameriški film PLAČ' LO ZA HUDIČA; PTUJ: 12. in 13. aprila ameriški ''IJ BONM AND CLYDE; 14. inj aprila ameriški film IN PRI® DAN MAŠČEVANJA; 16. ap" jugoslovanski film SARAJEVS»i ATENTAT; SLOVENSKA BISTRICA: 10. aprila ameriški film PUŠČICA; 11., 12. in 13. ap^ ameriški film NASII.JE V vf^ RIKU; 13. In IG. aprila araeri>» film KOLEKCION.\R. TOMAŽ PRI ORMOŽU: 13. aprila angleški film OB P**' VEM C.\SU; ZAVRC: 13. aprila nemV.vi film CB''' OP.\T. Tednik, izdaja časopisni znvoč Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredni^ški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovorrii urednik), Bo^ Hn:ielina, Jože Slodnjak in inž Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje MaribofS*' tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.