_ STEV.—WUMBER 108. STAVKOVNIIEOREDIV DVBS MESTIH; PIT MftTVlU Of pDIOOO RANJENIH Pita burgh, Pi - V iigredih, ki to nastali v torek popoldne prod vhodom premogovnike Al* legheny Cool A Coke Co. bllso Brakenhrkiga, jo hi) itMt rudar Joeeph Sptoerkt in Fannie Sel-Una I*. New Kenaingiona. Zadnja je bil« organlsatoriea radarske unije. Sft; L Obar lotto, N. 0. - Veled stav-ke eestnošeleaniških ualuibenoev je prišlo do iagredov v torek avo-čer. Tri oaebe.se bile ubite In 18 ranjenih. Drlavno vojaštvo pa-truljtra uliea. .........»i;......... ■.' 44 SENATORJEV ZA REPUBLIKANCI UBIJEJO PLUMBOV NAČRT EA PO DRŽAVLJENJE ŽELEZNIC Washington, D. O., 37. avg. — Beeh, načelnik kongresnega od eeka za meddržavno hi inozemako trgovino, je izjavil einoči na ksv-kuzu republikanskih kongresni-kov da ho odsek zavrgel predlog za podržavljenje želesnic po Plumhovem načrtu. Kongreaniki so pozdravili Ksehovo izjavo r. burnim aplavdiranjem. To znači, da se sedanji kongres ne bo bavil a podržavljen jem železnic. poliUdarji sve2e čete zamenjajo polke v evropi. KAKO SE M» SENAT B OZL \ JBjfiM^ mRnm inuuo. * Detlov jo f tm Hita. Washiagtoa, D. 0. - Predaed-nik Wilsoa je prilol nepričakovano V kapitol in je konfSriral s se-natorjem 8wanaonom, ki je govornik aa upravo v |daotnoati senatorja Hitchcooka. Javnosti al bilo podano poročilo o konferen-el, aodijo pa, da aa je konferenca nanašala na akcijo senatnega odseka, ki je sprejel spremaiabni prodlog glodt Šantungske pogodbe. Po sodbi predsednika bo troba ša onkrst predloDti pogodbo dfa- London, 27. avg. — Najnovejše uradno poročilo iz Moskve ae glaai, da ao sovjetske čete na 0* stoneki fronti reokopirale PskoV. Na južni fronti so sovjetske čete stopile v ofenzivo proti Deaikhvu in reokupirale Boriaoglljevsk, rovorno in Kamlšin. Sovjetakg; armada prodira proti Csriemu.,^ London, 27. avg. — Ia Hoekve poročajo breziično, da ao ukrajinske in zavezniške čete okupirale Odeso ob Črnem morja. Tri. deaet britSkih bojnih ladij je bombardiralo Odeso dva dal ag| kar so po umaknile sevjeteks čete, ker nh* bot«** * bi bilo me. 1st« ravnati po sklepih wA konference, ampak gotova francoskih polittlarjev, ki i Ia limplrlrijo kampanjo v VOJAKE aa D. O. — Zvoaai HenalorjI. ki se nieo hoteli lira-žiti. as kateri etra »C sloje, ao rokU, da eimpetlzir.j», da ss lan tuag vrne Kitaja, toda dvomili ao, če ho sproflMiabnl predlog ta Ia-vršil. Nekateri ao menlH, še M Npremembne določbe doda mirov ni pogodbi, da * bo le škodovala Kitaja, ne bo asa pa koriertla. nja ŠIviL AMMstt jo f mil a zaplembo «00.000 funtov nagre «rnMt..«wifa krotnf»l»J» M«*l tkal aretiranji ao «tlrjo .lapon*. Eastsa, Mam - Okrajne vole porota je Obtožila oaooi korpofi eg Ia devet OMb, bar ao Me WntoflTS O 0. — General PerahIng je braojevll vojnemu tajnika Baker ju, da sap«* fW '■•jot dn# h septembra. Vkreal M bo aa MMpM 'Hoant Voraoa/ P ROS V UITN1XA tLOVEMfcg sloVDWE narodni I- 00 M Urta, $1.40 I C—» egjooev f dogovora. lakapéd t — vračgjs. l driers fai Canada M-Mm Iste. Irla in tri dMl«f M fM, kar »tik ■ "PROS VETA" "TKE ENLIGHTENMENT* Qy Me*«* HaiWJ Saaafti fta«(lMI V Ernie *a *»Vea Mttvl rjjW^.J-^ pr. y4>> pelmtj^ey DR2AVNE IN OKRAJNE CESTE. Wíp. - Na patfei je glede jugoslovsnSkih krajev, zasedenih od itolijpnske armade, ka-rere amo ponía H na sanstor-je in zastopnike kongrena v Wsshingtonn, D. O., amo dobil* uaalednje odgovore: Od spsatorja Irvtna L. Lea- Sí-»ia tor Tournsend je predložil rezolucljo, ki določa, da »e uMtanovi zvezna komisija za gradnjo cest, ki bi gradila In vzdrževala zvezne ceste. Predloga je aeveda naletela na močan odpor, in najbrž ae bo zgodilo z njo, da zaspi v odsskovl omari. Cs primerjamo naie ceste z evropejskimi, tedaj šele poznamo nato cestno mizsrijo, in ae čudimo, da ae najdejo ljudi, ki nasprotujejo gradnji dobrih cest. Ti ljudje seveda ne nasprotujejo iz prepričanja, ampak ker dobre ceste stavijo njih interese v nevarnost. Nevarnost v dobrih cestah vidijo železniški in ladje-posestniški interesi, ker je jaspo, da farmarji hitreje pripeljejo iz razdalje 85 do 60 milj svoje produkte v mesto, če Imamo dobre ceste, kakor če nalože blago na rečne ladje, ali če ga oddajo na železnici. 1 Cm je farmar oddaljen le petdeset milj od mesta, lahko dospe v mesto s tovornim avtomobilom v dveh urah, njegovih produktov mu ni treba prodati prekupcu, ampak jih postavi na trg, kjer jih proda direktno konzumentu. Poleg ima Ae to ugodnost, da se poda od doma ob času, ki mu najbolj ugaja. Prekupcem in mešetarjem tudi ni všeč, da farmar prihaja s svojimi produkti direktno na trg in preda svoje produkt« konzumentu. Zato imajo prekupčevalci in me-Aetarji svoje razloge. Ce farmar proda produkte konzumentu, so prekupčevalci in mešetarjt izključeni p d posredovanja msd producentom in konzumentom, torej so logično ob profit, ki so ga prejemali za svoje posredovanje, Ako farmarji prodajajo konzumentom produkte, padejo tudi cen^ in prekupčevalci in mešetarji se morajo zadovoljiti a manjšim profitom. Ce je mestna okolica preprežena z dobrimi cestami, da lahko farmarji ob vsakem vremenu pripeljejo svoje produkte na trg, prinajajo na trg s svojimi produkti taki farmarji, ki 'ao svoje produkte preje prodajali Jivežnemu trustu, ker so bili preveč oddaljeni od prve železniške postaje. Zivetnl trust ima torej tudi svoje interese, da se ne agrads dobre ceste saj za tiste farmarje, vk i ho oddaljeni od žstaniške postaje. Naj preiskujemo še tako globoko, kdo nasprotuje gradnji dobrih cest, vedno bomo prišli do zaključka, da k^ privatni interesi. * ' - wik •• »t j Privatni interesi se dobro zavedajo, če prične vlada Združenih drŽRv graditi ceste, da jo bodo posnemale državne In okrajne oblasti, ker se bo ljudstvo kmalu prepričalo, da še dobre ceste zanj izplačajo, škodijo pa pri vutnim interesom. Ce zvezna vlada zgradi svoje glavne ceste, bodo <4r*avs gradile svoj« ceste, ki bodo vezale zvezno ceste, okraji svoje, ki bodo Tesali državne, da tako nastane častno omrežje, ki odpre vse kraje prometu. Avtomobil je danes selo pripravno prometno sredstvo, ki pa še ni na višku svojega raavoja, kajti kemičarji ss trudijo, da Isu» mejo še cenejše kurivo, kot je gazolin. Tega dejstva se zavedajo tudi privatni interesi. Ženijem ne morejo za-hraniti novih isnajdb, zato pa skušajo preprečiti gradnjo dobrih cest. a Mr. Frank m Rscine St., Ke cine, Win. Dear Hir " I have your» relative to the difference* between the JugO-Wiava and Italy. I am very glad lo have thin petition, ami when fiie Peace Treaty ia laid before the Senate 1 aha» be glad to give the statements in the petition careful consideration in connection with the TVeety...... Very Sincerely I. tart root. e I Drogt njefov edgovor ae gM Mr. John Pacely \ fP^I H its cine, Wie. Deer Mr. Pucely: I am in receipt of a petition signed by yoijrself and oth#ta, 1 rf regard to the Italo-Jugosley con troveray, and have read the state rnenta contained therein With ve ry great intereat. When the Treaty comes before 11a for action I «hall be very glad to give the atatementa above mentioned very careful conaidcration. ■ .y . Very sincerely l b .Lenroot. Olif- volilne pravica in prohibicija. — Ko je bilo treba osvojiti prohibicijoniški dodatek k ustavi, so nekateri governsrjl kar tekmovali meti sabo kdo bo preje sklical legialaturo k izrednemu zasedanju, da osvoji ustavni dodatek. Zdaj imajo državne legislature odločiti o ženski volilni pravici in nekaterim govsmerjem, katerim je bilo veliko ležeče na tem, da bo uvedena sploAna prohibicija, m» prav ntf ne mudi, da skličejo legislature k isrednemu /«Kidanju, da sprejmejo ustavni dodatek, ki podeljuje '¿enskam volilno, pravico. Nekatere legialature v južnih driavah, ki so selo vneto Ra vodopitje, so celo že odklonile U dodatek. Poslanci v teh državah pač menijo, da žana lahko še počakajo, preden jim dovolijo tiste pravice pri volitvah, kot jih imajo molki. V južnih državah ao povsod demokratje v sedlu. Čudna Je res demokracija teh gospodov, |m> kateri gre mo-lam več političnih pravic kot žsnam. Od M _ _. M ford Mr. John Paeely, 730 Bur4eek St., Racine, Wk My dear Slrt I acknowledge receipt of your letter aigned by yourself and many other of your friends rela tive y> the provisions of the Peacc Treaty and League of Ma tiona. I will be gled to give the contenta of your letter careful consideration, and ahould the opportunity afford, to attempt to carry the suggestions into effect provided that careful consideration wsrronts. There is a great deal of jobtice in your argument. However the ratification of the Peace Tree ty and the adoption of the League of Natlonn ia wholly within the power of the Senate, I am afraid that I will not be able to do a great deal other than to call the attention of Senators from Wis-conain to the request yon have made. Very truly youra Clifford H. Randall. •' a ■ —' U navedenih odgovorov lahko razvidirao, da bo waahingtonaka vlada poakuftala popraviti krivi ce, katere je narcdila piiriAka mi rovna konferenca malim naro dom. « ¡Prank OeHiak Korth Ohioego, m. — Delav-sivo, ne je prijelo vzbujoti ter ig-poznavati, da je tadi aa njega prišel ¿aa, da glaano zahteva ovoje pravice. Delavci, kateri oe poprej niso doati brigali aa delav-ako vprašanje ali sa napredek na delavakem polju, ao prišli do prepričanja, da doaedanji voditelji niao delali drugega, kot pomagali delavce tlačiti k tlom. Delali ao z roko v roki a nsšftml iskoriščoval-ei. In ti, kateri ao ai nadevali Ime ljudakega voditelja, 00 vedno v cerkvah na prilnicah učili, da de-levec mora biti poniien in skromen in da ga aato teka nebeško plačilo. Pričeli ao polagoma obračati hrbet tam po «IU voditeljem ter ae prišsli aa nima 11 aa delavsko oruHtiiiacije, strokovne in politične. Toda kljub temu ae najde Ae vedno delavce, kateri ao tako lireabriinii da ae aki aa avoje laptne koristi ne bpigsjo, ae ds-Isvske orgsnitaeije. Jn med temi ja tadi negpj Hlovsneev, ker men-de mlalija, de ¿ill.be vrag peci-tral, ske aa vpiiajo v delavsko organisaeijo. Ne dolgo toge aem aliAal pogo-ver d vek Slovencev .kateri js bil Is tako aaniaiiv, da ba gotovo aa-ni« al vaa koga rojaka. Kden teh Bloveneev js bU ia v deUvaki or «aniaseiji dmK« pa ne. Prvi reje* vpraša drugega, ksdsj da bo prirtopO k uniji, nakar mu "a* rojak od fesaH t odrefe: "V unijo da ae bom vpi sel t Kaj le! Ako mi pa dado pet deset dolarjev, pa prec." Mi moški odgovor! Pri tukajšnji delavaki organizaciji amo imeli 17. avgnata volitve, katerih ae je udeležilo tudi nekaj takozvanih "mrzlih na-prednjekov" ter pristopili k 'holjševikom," kakor naa "boai" imenujejo. Hieer ao pa "boai" tudi pravi reveÜ. Nek tukajšnji rojak ae je eelo izrazil, da je "boa"« večji revež, kot pa navaden delavec, ker avinčnika ne zim držati pravilno. Volitev je izpadla jako zadovoljno. Nobenega nanprotnega HM «1..... Tukajšnja organizacija jeklar akih in ielczariikiii delavcev 'The Amalgamated Association" je ae-daj zvišala pristopnino na dcaet dolarjev iii kakor ae čujc, bodo print opni no zopet zvišali. (. samostojno in pod pomo društvo za Wsukegan in North Chicago je prívelo poaló-vati lanako leto tudi z mladinakim oddelkom, kakor je že splošno enano vnem rojakom v tukajšnji okolici. To društvo napreduje ja ko lepo, kljub temu, da nimamo nobenega poatirja." Zadnjo nedeljo v tem me«ecu t, j. 91. a v guata priredi to društvo avojim članom velik zabaven večer n poaebnim ozirom za našo mladino. Pred pričetkom, zabave ae bo celo društvo puatilo «likati in potem bo akupna večerja. Ker ho bili atariši jako saedke ao družbe ali delodajalci, kateri bi ugodili delavceb» in njih zalite* vam. Z . .1 Tovarne obratujejo Še dosti dobra in delavci, kateri so organi-tirani, delajo onem ur na dan in zaslužijo še priUčno dobro, do-čim delejo in garajo delavci, kn teri ne nočejo organizirali, deaet do dvanajst ur 11a dan, a še ue ae-alulijo toliko, kot oni, kateri so organiairani. Svetujem torej vac m delavcem, kateri Še niste organizirani, organizirajte se in nc ozirajte se na delo, kakšnega opravljate, kar le na ta način dosežemo boljše u godnosti In Imljše delavske ras mere. »n , Letina poljakih pridelkov letos še ni tako slaba, bila bi lahko še boljša* ako bi imeli malo več dežja. Žito jo bilo še doati dobro in koruza bo tudi dobro obrodila. Kdlno krompirjeva letina bo bolj alabe. Sadili smo/še preeej debelega, a kopali smo pa prav drobnega. podobnega lešnikom in Še takega nismo dobili toliko, kot amo ga poaedlli. * Paradižniki ao ps dobro obrodili, rpvno tako pozni fUol, peaa, korenje, resne vrste buče. Tega pridelka bom še jaa lahko nekaj prodal in dobU nekaj grošev. Ko aem bival pred tremi leti v drŽavi Kansas in aem imel lep vrt. aa katere t ¡» sta as zelo zanimala rojaka Mike K rule ia John Peč-nik. nam tudi vaako lato preee> pridelal. Tode tukaj imam «e veliko lepšega in omenjena rojaka Državo Okio ao nadej pgpeino ma posušili in zagrizeni prohibi cijonlati ne privoščijo ubogemu trpinu, kateri pride vee zmučan dela, en kozarec pivs ali vina. Seveda, da imajo bogatini polne kleti raznovrstnih pijač, kateri ae sami ogrevajo za prohibieijo. faz umno oni ae drže načela, de-evci naj delajo za nas, mi bomo l>a uživali. V tukajšnji naselbini amo a-stanovili lansko leto meeeca decembra krajevno organizacijo J. R. Z. Takoj v začetka je bilo vae navdušeno za to organizacijo ter se je prijavilo veliko število članov. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob deseti urj dopoldne, katere ao pa kakšno ne deljo jako slebo obiskane. Radi -lega opozarjam vas rojake, da se udeležujte bolj številno teh sej in da poravnajte samKall aaesment, kateri jc prostovoljen in ste ai ga sami naložili. Podpirajte' to orga ni/acijo, ketere ss bori so osvoboditev vseh zasužnjenih Jugoslovanov v starem kraju. Vsak zaveden Jugoslovan, kateri le še količkaj čuti s svojimi rojaki y starem kraju, bi moral kiti član te organizacije. Ta organizacija se bori za prgvice in pr^stflat naših rojakov v stari domovini. Opozarjam rojake v tukajšnji naselbini in bližnji okolici, da se udeležite prihodnje mesečne eeje, katera ae vrši 21. septembra t. 1. dopoldan ob deseti uri, poliiošte-vilni. Seja se vrši kot navadno na Boydsville v društveni dvorani. Na dnevnem redu imamo več jako važnih točk, katere je treba rešiti. Vršila se bo namreč tretja konvencija "Jugoslovanskega re-publičannkega združenja*' septembra t, 1. v Clevelandu, 0., katere namen je urediti vae potrebno za nadaljno delo te organizacije in o notranjem ustroju nove države Jugoslavije. Poleg tega imamo na dnevnem redu tudi prošnjo osirotelih o trok v stari domovini, kateri u-mirajo počasne toda gotove smr ti ra
  • eh spolov Tu hI lo izkazujejo živeli listki kategorije. Bilo jih je 1W,OOU, da živilna uprava je pravkar; žela to število za 25,000 oseb.'! Kakor sem se pozneje p» čal, Je "imel Petrograd 1,27| prebivalcev 3. maja 1919; te vilke ae nanašajo na revidi število živilnih liptkov. Od teh spadalo 810,000 oseb k prvi k« gori ji, 190,000 drugi in :*),OOQ tretji; otrok je bilo 255,(MH). V najstih mesecih se je torej p« valstvo -Petroaradu znižalo le 200,000 oseb. Štetje dne 2. junij« 1018 je izkazovalo 1,469,000 pre bivaleev. Ng temelju poročila kurivne« prave je 150,000 obljudenih hii Petr6gradu. V veliki večini so su novalcl delavci. Petrogradski pr letarijat je ostal v mestu, čepn jc izza revolucije manj delu v l varnah. Danes jih posluje flf tukaj so vštete vse delavnice, katerih je zaposlenih najmi 100 oseb. Putilove tovarne, v k terih je preje delalo 16,000 i lavcev, jih imajo zdaj le «01 Slemena k Schuckertova elektn na ima tud^samo 6000 deliva dočim jih je pred revolucijo i lalo tam 14,000. Sorazmerno ; znižano število delavcev tudi drugih tovarnah. . • ' V Petrogradu ni danes «kol nobenega hotela. Sbvjetska vla je rekvirirala vse in jih ponb za stanovanja delavskih ursil kov. Ravno tako je v Moskvi. R« tel "Astorija" je v Petr« središče komunističnega i*| medtem ko v Moakvi služIta t namen hotela "Metropola" "Narodni hotel." V zadnjem nastanjeni člani centrslneg« n AevaUiegu odbors, sovjetdk« parlamenta. '' Ako pride danes tujec v Pctr» grad, se nima kje nastsniti. ^ si najame sobo ,mors gospoda s H upravitelj hiše takoj zahtevati od njega potni list in ga predla žiti oblastem, Ako jc ruski držav ljan in (e nima spričevala, kar d tiče njegovih vojaških stvsri, « kmalu znajde v zaporu. Ke/i s mora, da ima sovjetska vlada in»» niten sistem nadzorovanjs. V sovjetski Rusiji je obveflj vojaška služba. Proletarci slo« jo v rdeči armadi na fronti, but žoji pa opravljajo razna dela 1 uzudju fronte. Ko sem bil v 1'etrt gradu začetkom maja t. 1.. j' mobilizacija za vse moške f-hill rojeni v letih od 1879 do 1*11 Mobilizacija se je vršlls p«»vs« mimo brez vsakegs nereda. W zerlerjs sc hitro polovili. oj^ so ustavili na ulieak mostovih s tudi v vozovih poučne želernij sumljive moške lp zahtevali d njj>vojaške Iskaznlce., ,Mj . Petrograd ni več pvtonoaj komuna. Ko ar j« bMa aovjettf« vlada preselila v Moskvo je p I rearadski savjet s drugimi P vaTM ustanovili "SetJ no komuno," katere pred-M js bU Zinovijev, Zadnje mj^ se jg pa vlgfla popolnoma eentrt UziSlTv MSvi S^^vrrnr k» ■iSlMkA;" e, - j* V--, i-1 mune m LÜTOT AlfJE OKST SA TU How Orisana, U. — Taksj h# do zdaj lomili kam^o. « k "f* is školjkinik lupin, katerega ^ mleli v Margan Oltyja. oh ^ Emil Kiti, bankir, 133 S «cond An. cor. 8.9t NEW YORK, N. Y. ^_ Msšssis M 4% 4mll Sa IwMn »lese.. * ViiM*fl|MM IIN. PMIIJI MbvsIB NMMN(VMB> um hHfM, |riln»>, issit Wstsrtss RA, M IM »■luni. «I« rtHTM St, SvsMS, MU Jé.. Kilu, 1007 E. T4lk St., Cl.ralaad, « Tiskovni odbor. • «Ii tniHw Inozemstvo. Pranoosfci žurnalizt pravi, da s * Wil»cm na skrivnem pogajal z Japonsko. Paris. — Pierre A)bin, francoski šumallai, ki j»- bil med vojno nsluibeii v francoskem zunanjem ministrstvu, je -v listu "Marse laise" obdolžil predsednika Wil sona, da se je leta 191t> in 1917 na .skrivnem pogajal z japonsko vla do v Hvrho "izboljšanja odnošajev med Združenimi državami in Ja ponsko" in pri tem pogajanju je priznal, da ima Japonska "Speci jelne interese na Kitajskem z geografskega stališča". Podajanja so baje prenehala, ko je Amerika topila v vojno. -— Albin noče odkriti vira, iz katerčga je zajel svoje informacije, pravi pa, da je bilo dotično pogajanje vzrok, ds jo Wilson v Parizu odobril japonske koncesije v Santtingu. Začasna "prohibidja" v Kodanjn j , Kopanj.— Tukaj je generalna stavka v pivovarnah. Ako se de lavci ne vrnejo na delo v par "dneh, pride začasna "prohibiei ja", ker bo zmanjkalo piva. Nemški monarhisti prodajajo vojake ruskim caristom. Kodanj. - Berlinska 'Freiheit' poroča, da nemški monarhisti z vsemi silami podpirajo Kolčaka, I)en«kina in druge ruske cariste v nudi, da }>o Nemčija kmalu imela kajzerja kadar oživi ruske monar hija. Agent je ruskih caristov vo dijo živahno propagando v Nemi čiji /.a nabiranje prostovoljcev kljub temu, da je nemška vladu prepovedala rekrutiranje za Rusijo. "Freiheit" dblži, da je neki ruski carist, general Monkewitz, ki frna svoj "vojni stan" na eni glavnih ulic v Berlinu» pokupil kar cele polke nemških vojakov za službo na Denikinovi fronti. Orof Karolyi podpira bali teror. Belgrad. — Tukaj poročajo u-radno, da je grof Mihael Karolyi izjavil, da on podpira nadvojvodo Jožefa, katerega podpira tudi ogrska bela garda, plemstvo in romunska dinastija. Karolyi tudi prsvi, da le s pomočjo belega terorja je mogoče zatreti rdeči teror na Ogrskem. in bojevale na uioderui način pro ti vsem tlsčiteljem njihovih prs-vic. i ', ft.\ •' Peš miljonov Nomoev se isseli Berlin. — Vladni centralni biro za izseljevsuj« je že prejel pel miljonov prošenj. Biro ims 64 podružnic Žirom republike. Veči-na prosilcev se želi izseliti v juŽ no Ameriko; veliko število izae ijeneev si je izbralo Palestino. Avstrijski ugovor ša danes ni u radno objavljan. Psriz. — Avstrijska nota, ki vsebuje ugovor proti mirovnim pogojem in ki je bila dostavljena mirovni konferenci, še zadnji me sec, je S<' vedno uradna tajnost v Parizu. Vzroka, zakaj se ne objavi, ne more pojasniti nihče. Avstrijski ugovor obsega 230 na pihalnem stroju pisanih pol in oni, ki so videli vsebino, pravijo, da avstrijska republika najbolj protestira proti mejam s Oehoalova-kijo in zaradi razdelitve starih dolgov bivše monarhije, katerih največji delež odpade na njo. Avstrija smatra, da je nova država, ki ni bila nikoli v vojni z cn-tento in radi tega je mirovna pogodba sploh odveč. Tovarna ▼ Nem«ji zaprte radi po . , manjkanja premog». Pariš. ~ Tukaj poročajo, da je pomanjkanje premoga v Nemčiji vedno večje. Mnogo tovarn je moralo zapreti vrata. Švedski socialisti blokirali Inka. Stockholm. — Po agitaciji več lednov se je švedskim socialistom levega krila posrečilo blokirati pristsniŠče v. Oothenburgu proti pošiljanju bojnega materijala za bele armade v Ruaiji. Pristanišč-ni delavci nočejo nalagati materijala. V Gothenburgu je kakih 200 ton granatnih lupin, ki čakajo na odpošiljatev na otok Cey-lon in odtam v Vladivostok, tnds pristaniščni delavci se jih nočejo dotakniti. Denildnora "svoboda" Jini 5t v Ukra Berlin. — Svetovno znan ruaki /urnalist, ki potuje po Nemčiji na Angleško in odtam pojde v A-meriko, je tukaj izjavil, ds so ko-rs&kc tolpe betmana Dentklne pomorile 90,000 oseb, največ Židov, v okupiranem delu vzhodne V-krajine. Mssakri so se izvršili v 125 mestih in vaseh. V eni vsai, ki se imenuje Trojsence, so bili poklsn! vsi moški nad dvsnaj-stinfcletom starosti. , . , % Kita jas prsrafcnja revolodjo na p OMosfO, IU. ^Br, Hsieh, kitajski diplomat, ki se je mudil "iksj na obisku zsduje dni, je Is-.isvil "Aneksija Aantunga pomeni smrt jsponake monsrhije V petih mesecih pade japonaki kabinet in v dveh letih bo japnnsks vlada v rok s h prolefarijata. Jsz veni to. Japonske mase se zsveds jo avtokratičnih metod sadanj*-ga režima in spoznavajo, da se je treh* združiti s kitajskim pnde t ari jatam, ako HoMs oba naroda prosperirati In se obraniti nove vojne. EamogMtMMlHMF svtokrstov je rdrsmfls tudi fl tajsko mase Hi Jim odkrile rasni en. Ha š pohlevnim »dajanjem Enomesečni mir v Berlinu • Berlin. — Preteklo je že mesce dni odksr je v Berlinu vse mirno in tiho kakor v grobu. To je prvi meneč izza revolucije v Nemči-i ji, da ni bilo v glavnem mestu najmanjših delavakih * nemirov. !Zadnjikrat so drdrsle strojne puške v Berlinu 21. julija, ko so spsrtakovci demonstrirali ob času mednarodne protestne stavke proti intervenciji v Rusiji. Nos-kove bele čete so razgnale demonstrante in od takrat je v Ber linu smrtna tišina. I.;. •• ' Ml •> ? - '^."V . 'VvSv Draginja In delavsko gibanje na Japonskem. Tokijo. — Japonska, dežela cenenega dela in živeža, je tudi doživela problem draginje in štraj kov. Delavsko gibanje, ki je bilo doslej nepoznano v tej deželi, je je tekom zadnjih šest mesecev iruhnilo z vso silo na plan iu zraslo v krepkega velikana. Štraj-kov je danes toliko, da JU» tli mogoče več prešteti. Delavci zahtevajo povišanje mezde in krajši delavnik. Draginja narašča. Pred kratkem so bili nekaj dni suspendirani vai dnevniki v Tokiju, katerih je štirinajst, vsled atavke črkoetavcev in tiekarjev, ki so zahtevali 50 odstotkov povišanja« plače; preje so imeli 50 jenov (japonaki jen je približno 50c) na masec. Lastniki časopisov so se takoj združili in odklonili zahtevo, ali pozneje so se pogovorili za kompromis. Nsjbolj trpe manjše industrije vsled delavskegs gibanja. Manši podjetniki se bojujejo z delavci na ta način, da enostavno likvidirajo svoja imetjs In prenehajo s poslovanjem. Čaeopisje napada vlado, ker ni še storila nobenega koraka napram vojnim profitarjem, ki razglašajo 50 do 75^ dividende. Vlada je sprva s pomočjo policistov In vojskov razganjala delavske shode, ali kmalu je spoznala, da s tem ne o-prsvi dosti In zdsj ne ovira več delavcev pri organizlrsnju, shodih in stsvksh. Medtem ko rsste-jo mezde, rsstejo tudi cene živilom. Meso je po en jen funt In riž Je tudi zelo poskočil. Vodilni Ja ponci prsvi jo, ds usods Js potiske zavisi od rešitve sedsnjegs delavskega problema. '* * s'r>': "*■ 't''. j* 'i Proslava aasrifts neodvisnosti v Ameriške vesli. NOVI POTMI MESARJEV PROSV VI Bclgrsd, 4. Povodom proslave ameriške neodvisnosti Je bil pri tukajšnjem smerlškem poslaništvu ob H. uri slovesen sprejem. Podanika je pozdravil v prea^p. lonaslednlkovem Imenu dvorni maršal polkovnik Damnjandvič, v Imenu krsljevske vlade pod predsednik dr. Korošec, v imenu narodnega predstsvništvs dr. Psvlovtf z nekaterim narodnimi poslanci, v imenu vojske zsstop nik vojvode Nfštfs polkovnik Kalsfunovič. v imenu nravoslav-ne cerkve metropolit Dimitrijev Poleg teh osebnosti so čortftsll s-merlškemu poslaniku tudi vojni minister general lladžič z načelnikom vojnega ministra polkov nikon» Jovsnovlčem. pomočnik ministra za zunanja dela 0#rvri-lovič, našotnlki zsveznižke ni je. fcvaRer ae je vttila pri riikamu planiti m žaba« a. na katero so bili povabljeni člani h-merUke kolonije in več naših » Chicago, M, _ Zastopniki me sarske petorice -se poslužujejo vsakovrstnih zvija* pri zaališa nju pred sodnikom Alschulerjem, da bi Nodnik razsodil, da sedanja mezda zadostuje za klavniške de-lavee. Mesarji imajo nastavljene svoje dobrotvornice, ki hodijo pone do prsv nič mar, ker so privatna se vtiksjo v stvari, ki jim ne gre-potrebnem po delsvskih hišsh in zadeva vsakega posameznika, če bi se te dobrotvornice res pečale le z dobrotvorstvom, tedaj bi ne bilo od strani delavcev nobenega ugovora proti njim. Ali zaslišanje pred sodnikom Alschulerjem dokazuje, da so nekatere dobrotvornice navadne uslužbenke mesarjev, ki skušajo s čenčami, ki so mogoče na mestu v kakšni kuhinji, v kateri ae zbirajo atare klepetulje, na mestu, nikakor pa ue rodijo j)mi Hodišr. Tako je na pr. neka mre. Spa-eekova, ki je nastavljena pri neki mesarski tvrdki, izpovedala, da je obiskala devetnajst domov, v katerih prebivajo klavniški de-avcl, in ae prepričala, da nI bila nikjer stanarina povišana. Neki klavniški delavec, ki je stal v ozadju, je pa pripomnil napram svojemu tovaršu, da je dobrohotna dobrotvornice najbrž vedela, kje ni bila atanarina povišana, ker je obiskala Je take domove, da je lahko poročala, da ni bila stanarina povišana. Po tej izjavi je dodala, da misli, da nekatere žene klavniških delavcev tratijo denar nespametno. Končno je pa $pačekova izzvala argumentiranje med James O. Oondo-noiii, advokatom mesarske petorice, in Martin Johnstonom, finančnim lajnikom centralne organizacije klavniških delavcev, radi o pojnih nijač iu salunov v'klavni -škem okraju, tipačekova je rekla, da je sto petdeset salunov v klav-niškem okraju. NajbrŠ je pozabila, da iti zdaj salunov v klavni-škem.jokraju, ker jt uveljavljena vojna prohibicija. Cordon, advokat" mesar jev je porabil to priliko in je rekel, da so opojne pijače In delsvskl agitatorji poguba za iiiduatrijo. Johnstou. zastopnik delsvuev, seveda tli uhdčal na ta očitek in je advokatu odgovoril, da ao najslavnejši pisatelji, u-metniki, ženiji i v velet rgovcl pili "močno vodo" in da pivo prsv nič ne znižuje delovne moči. I Ksko žive klavniški /Msvci, ki zaslužijo po 4214p» na uro, dokazuje proračun, ki ga je sestsvil John H. Kolsks, oče petih otrok. KoUrka piše: Zaslužim 42V&c na uro pri o-semurnem delu in dva dolarja na teden doklade, kar znese ns ta-• len $22.40. Imam pet otrok. Eden je star 10 let, drugi 8, tretji 6, Četrti 4, dete je pa staro eno leto. Jaz in moja soproga imavs po dve roki In po ena usta Ima vsak, ¡«•Hti ps moramo trikrat na dsn. Mislim, da je bil obed. ki gs je priporočile mrs. Adama, delo ne-koga druzegs. In če je 1a obed resničen, tedaj Je tu obed Človeka, ki mora delati in se preživeti z mojo mezdo. .< Zajtrk I Sms sisal*.) K sva ............................ »SS-ff Srsk, Svs Stota.............................J) Mirko, MSI ŽMlt—Ma. .............h NAOKOMADBNI tXV*Z V NKW TORKU. New York, N. T. — Župan Hy-Isn je isročtl «veznim oblsstim poročilo o nsgromadenum živežu v newyorilkih skladiščih in hlad idh shrambah. Pronašli so, da je vzkladiščenih pni mljarde kokošjih jajc, pet miljonov fuutov sirovega masla, o-setu miljoimv funtov aladkorjs, sedem miljonov fuutov moke, pet in štirideset miljonov funtov ka-ve iu petnajst miljonov funtov svežega meaa. Te živežne zaloge ao odkrili do-zdaj. DUHOVNB JI PRIJELA SKUfi NJAVA SA «TRAJKI New York — Rev, .John R. Ktraton .duhoven tukajšnje kal varijake baptiatovske cerkve, je odrvenelo čustvo dolŽnoMtl že braid duhovnom v Ameriki, da ae ue organizirajo v uniji, proglasijo Atrajk in porečejo deželi, da naj gre v pekel. Lahko se pa še zgo dl, da valovi nepokoja, ki so pre-plsvili svet, ispodnesejo tudi pci. dlgarje. Vse na svetu je že štraj-kalo Izvzemži duhovnov in po grehnikov, a zdi se, ds so sedaj tu«li oni na vrsti." Slovenska Narodna Priporu Jedub IV. jstijs II GLAVNI »TAN, Mtr-M SO. LAWNDAU AVE* CHICAGO, ILL» GLAVNI ODBOR ZA DOBO lUt-lttS. Invršovalni odbor. o ÄTIRI PRKOVSKR DRUŽBE OBTOŽENE. ['-..•••rf-ir*. ""' . '..".t ' — ' "t" * ' v Columbus, 0. — Veleporola je obtožila Štiri pekovske kompanl-je ,da ao kršile Valentinov proti-trustovski zakon. Itok«, *M lUtiisitaM. (Brv* «tis. »«T»mIi Si mSIs.) ___i ............................. HŠ ........ i P»................. t ..<•>• ...o f. ... • «M 'VAiii,............. ■s ............... "<»• I, M i«M .M šr .,..,»....#».........»..•» .»• Skssol Snsvsl trnki.............»«tj« "Mena stane na dan $3.26, ali tlOl/Ni ns mesce, da se preživim, pri svoji mezdi |lo0 7ft imsm 41 centov primanjkljaja, poleg ml nič ne oetsne za obleko, nič «a dnevni list, nič zs čevlje, nU km sladkoled otrokom, sli zanje zs k i tiem s t og rs f lč no gledsHšče. nič same iti mojo ženo — nič, izvzet»-ši za Stanarin«, plin, voznino hs za mslo jedi, ki jo povžljemo Kaj naj delavec torej stori f" To pismo pripraategs delaven pripoveduje Jasno, kot baii dan. koliko je verjeli lapovedltn go-spodinj in dobrot vomie, ki sa v sinilo velike metrske prtovjn*. in le bo sodnik Alsehuler vpeite- vr ........ tega deloven, ki prlpo vedtije golo remtleo, v kakšnih Billf klavniški dalavel. tedaj je lakko ugsnUI. kikšno bo a SOOIJALISTIOMI PIKNIK V RIVER- VIEW PARKU. Chioago, IU. — Kskor vsako leto, tsko priredi tudi letos sn glešks soHjalistična strsnks v Chk»sgu prvegs septembra t. 1. svoj piknik v Rlver-Vlew parku. Na progrsmu je več vsakovrstnih zabav. Nastopili bodo tudi govorniki, ki bodo obdržsvsll govore v rsznlh jezikih. ozaožjz ti sani lam i m lun as ms» m s. Uvami» a i Rstalt rirtarto*. am «SS, mišsiiM» K Ast« nsiHta. Bm ta. Wim Nma H. I Amtm šuw. i« tes, Osa bsm. m hmm Us Satan Bm sss, nstaf\ Mfem, m miss Nadzorni odbor an csimi tas I» v .. „ . RADA BI kje se nahaja moj brat Rudolf Stomik, pred nekaj leti bivol js na Ohisholm, Minn. Cenjene rojs ke ulj ud no prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga nifcnani ako bo pa sam čltal ta oglas, naj se mi prijavi svoji sestri ns ns-slov: Ana Novak, 108$ • Wads-worth Aro., North OhiosfO, m. " pilo ss blagostanje ljudstva. Ako ss strinjaš s njeni-Idejami, pod pira^ trgavea, * v Prosveti. — v salogi lama vso ss vsakianja potrebšči 200 RUDARJEV POTREBUJEMO ZA DELO V NOVIH PREMOGOROV1H V EV ARTS, KY., BLACK MOUNTAIN MINES, HAR-LAN COUNTY. Novo odprti premogorovi, suhi, ni plina, dobra streha, dela se vsak dan stalno. Dober premogar zasluži od 17 do $12 na dan. Nove hiie poslopja, << rkve in iole bo-demo zgradili tukaj. Pridite osebno ali pa nam pišite na naslov: A. R. SIGMUNDI, EMPLOYMENT OFFICE, EV ARTS, KY. Sli. AU JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA? Ako trpit* ns ntrvosnosii Modčnlh In ledičnih bole» Činali, zaprtju, S|došt»i sllllni I I nimate toka, imate" nihalo kri, ako sle ulrn- ^sr pučiitilr on< imigli zjn-ako imate U»lamine v lirb-In. rlM*uiiialU«iii. |x»šljllr nnm pismo a znamko sa 2 centa In s svojim naslovom In ml vam hotno poslali t ofcrotrio pošti, it)i»iw>ioMA pmifro, i h »potim tridnevno zdravljenje nsšo- JIJVITO zdravila, ki J# ar p stavlinio is kalili zdravilnih želiš/ Naslov JU VITO L A SOS A T OST, MTTt«lVru*VV Rolakl Pozor! Zelo važno!—Čltelte! ps»iusstl tniaC^sfaS o mm ^ - mttmi - aj» fiBijfM saasn mIS® ® pmtstTiBjm spiosao prisaaso T EMIL KISS BANKS PO KASLOOSAMU sfetskas^"11^'^ m "PRVA HRVATSKA ŠTKDIONICA U BAORtair 100 kron velja sedaj...........| 8.75 10,000 kron....................$850.00 Za vsako brzojavno poiiljatev snaiajo stroški $2.50 ne glede nato, kolika Je svota. Vso deaeme poiiljatve so Jsmflsie PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV V VI [ ■r ^iJt. f^RAJE BVHOfK» K M ■^^Prsdae ae poda .....1 f 'i*........■'*"■ ' " ■ ...........so II IM. .III mim 11 m ■ ■ ooeeeesooossšsssoossotseeessesosssesssšsoosseeso Henry J. Schnitzer State Bank ENA NAJSTAaBJŠtN BANK, KI IfON POP STALNO DEŽAVK KONTROLO RAZPOŠILJA DftNAR NA VSS KRAJE S POLNO GARANCIJ PEOOAJA VOZNE LISTKE ZA VSE tWTä PO ORIGINALNI CEI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI 4ale »alarafl v »Ura ¿saisiisa. bi šele s»flstl šrssr sil lal« laMh. «Pfsani hatarcbaM m<»w w SaMavUl. asi •• Mjt i nAi ifejlsi še BB lel f HENRY J. SCHNITZER STATE BANK 141 Washington Stoaa« / NO« Tok N. eeeeoeaossoeaeeeeesoosssso»osss»esseso»< •■■■■■■•■■■■■■■■■■S PRODA EB Sokro stoješa NjaikiS msfclk ohlak, klobakev šev I Je v, L 14L Lopo prilik» rs podjiCnsfs hm »venca. Za vsa pojasnlls In dru§s podrobnosti glelo prodaje, 4 nite se de lastnike 7 > ., 't. • SSf SSSSSISSSSSf ««IIIMOI ;iMh g ÉMí wyt, c mmm NOVICE IZ JU-^ G0SLAV1JE. ITALI/AJfl ZA ANEJC5U0 ZA-..SEDE NEG A .OZEMLJA. "Ooriški Slovenec" t dne 9. t. nu piše; Italijanski odo oddajali po načrtu centralne vlada. Dunajakl trgovci, ki ao prcv *cl| naknp konj ao takoj uvideli, da se Je ixjslovil njih namen, is-valatl |M>leg klavnih konj tudi boljšo Živin« ,ln ao poalali svoje zastopnik«- v Maribor, ki naj bi poaradovali, da ae prepreči pre K ledov a n jr v Mariboru. TI »ast». pnlki so bili pa tako nerodni, da »o takoj rankričali načrt, po katerem ne )* vrilla vaa dobava. Klen Izmed njih je namreč hotel podkupiti živinosdravnika. Valili mn > ftOOO kron In aa praail .naj pri pregledovanju ne ho tako na-lantén. Ta je stvar precej prlja vtl na magletratn. ki je Žida ta koj izro. il državnemu pravdni Štvn. Do »edaj ac je prhlrialo v Mariboru «07 konj. O poteku ras prave a* h« fte poročalo. Faaianlilai asatmth vlakov na Mtagi Jsasntss - lorovlja. - « ^^^^ j_____ . - _ .- i..- ._..» t.M,,; 3. julijem t. 1. ae je vpeljal na progi Jesenioe — Cvetna vaa — Bor o vije dnevno še drugih par osebnih .lakov «t. 18, 2023 in 2014 13 s neposredno sveto v oziroma ix Ljubljane. Odhod iz Ja-m?iiir 22.00, prihod v Borovlje 23.42, odhod iz Borovelj 7.43, pri. hod na Jesenice 9.45. » jjj^B pol danski vlak je 8. t. m. vžgal gospodsrsko poslopje na Otoveu pri Črnomlju. Veter je zanaael i-skre tudi še na druga poolopja. Tako je itirim kmetom zgorelo vse z hiiami vred. Rešili so si samo Živino. Boj v Radničkam Dolu na Hrvaškem "Hrvat" porote: Neki finanear je tako obogatel v teh časih a tihotapstvom, da je kupil hlžo v Kadnlčkem Dolu na Hr. vaikem, 'Da se more v njej naseli li, je morsl postaviti ns cesto siroto, ženo s petimi otroci. II službenci so pričeli šiloma nositi pohištvo na cesto. AH priskočili ao sosedje stari in mladi, pa toga niso pustili. Prišli so atrašniki. Ljudje ao jih začeli obmetsvati a kamenjem in koH. "Nočemo bogatašev" ao vpili ljudje. Bedno ljudstvo je s tem pokazalo ,da si mora aamo priboriti pravico, kar je vladajoči razred proti njemu. Strela ja udarila v no* od 2. na 3. julija v oreh oddaljen 60 m od poalopja Janeza Oblaka v (Jojzdu pri Tržiču Ur ubila kravo vredno 3600 kron, Z letim treskom je Strela ubila posestniku Matiji Tome štiri govejo «ivino v hlevu, oddaljenem 900 m od oreha, v «Hcupni vrednosti 9000 kron. Oblaku, ki jo apal na podu, pod katerem je atrela ubila kravo, pa se ni ničesar zgodilo. Ovotka ia nranametih motam narodnaga baroni Bilo ja v neki gostilni. Neki mol, Namec po rodu, se je nokaj pričkal s nsko drugo osebo. Govoril je malo glasneje, zato pristopi narodni borec in prsvi: Sie haben ueber-haupt kein Recht sioh in Jugo-sla vla sufzuregen ('' Tableau! KeaniČen dogodek iz Maribor«! Oudne ruinMV Oblaati železniške uprave postopajo naravnost škandaloano. V prelepo savinjsko dolino a Št*-vllnim prebivalstvom, vozi iz Os lja dvakrat na dan vtak, ki gre do Dravograda. Zadnji vlak gre Iz Celja ob 1%, url popoldne. Ob I. pri bi moral priti vlak ia LJubljane in Zagreba * katerim pride vse polno ljudi namenjenih v Aa vin jako dolino. r ; » 1 A kaj ae godit Cs ima vlak iz Ljubljane (in Zagrebs) le pol ure samude, jo odpiha velenjski vlak pred nosom, In tako smo vi deli ¿adnjič ljudi, ki so a 40 mi nut zakasnelim vlakom priili is Ljubljane in Zagrsba, prišedši v Celje pa so i i vadelf, da jim je Savinjčan ravnokar ndkuril. ■Kaj storiti f Celo popoldne, «e- 10 noč do drugega jutra da S. Ure čakati in trositi denar v Celja sa prenočišče in Življenje f Bilo je do 100 ljudi ,kl so se napotili peft do Mozirja, Oornjegrada, ftožtanj. Velenje Itd. 6—10 url daleč. Htarl onemogli, pa so joka je in hres zadoatnega denarja o* atali v Celju. Ps to as nI «godilo baje prvikrat. Konoaatraoija italijanskih tet ? Logatcu — fl prevodniki brzo vlaka, kateri je doapol v ljubljeno 21. julija ob tretji url «jutraj pripovedujejo, da «a vrli velik s koncentracija italijanskih «st v Logatcu. Vojaški transportni vlaki vodno dohajajo nalolenl s vojaštvom in drugimi vojaškimi potrebščinami. Italijanake okupacijske oblasti niso dovolile nohe ne mu potniku nadaljevati pot do 11 «juhi Jane šeč, da nimajo pravilno («polnjenih potnih listov. Radi tega je la hrsovlak prišel popolno-ma prašen v Ljubljano. ■Kakor nadalje pripovedujejo ti sprevodniki jo v Italiji «ploš na Žellanlčaraka stavka. Vlake, kolikor jih je v prometu, oprav-Ijajo vojaške čet«. odvisne od občinske uprava, gle nadaljevati svoje dalo. Toda -okoličanaka mladina ima kulturne potrebe, ki prekorašajo ljnd-skošolski pouk in tem potrebam h je moglo prej, daairavno na v resnici odgovsrjajoči meri, odpo-moči s šolskimi uvočit ki so jih vzdrževali Slovenci sami in ssrno deloma tudi s državno pomočjo. Toda poleg slovenske mladine v okolici Je tudi slovenska mladins ▼ mestu, ki je je prej na tisoče pohajalo v slovenske ljudske Šole pri Sv. Jakobu in na Acquedp-ttu. Te ljudske šole, ki ao, kakor že omenjeno, shižile utdi kulturnim potrebam okoličanske mladine kakor meščanaka šola, trgov- P( \M l.At )1 0 P. Zeodovinski .-* roman «-■ -< u mt--« I-—.I, - ».ulMsall n- A ..-.I I •PMBI »•• 4SWIÍW«Iv*. rutivrcnii ruuimrmni. 'Najbrže hočejo ves Ljubič naložiti na vozo- ve. "Na naložijo ga," odvrne Volodijavski "in ne odpeljejo aamo teh reči, marveč niti svojih laatuih kož. Toda jaz ga ne poznam; saj je baje izkušen vojak, a tu vendar ni videti nlkake stra- šei" '.JMM ae 'Zato pa se zanaša na laatne moči, meni tsii, da ima več nego tri sto vojakov. Ko bi se mi ~ J ne bili vrnili iz vojne, lahko bi bil odpeljal vse gimnazijski ia u«telJi-|5fo pri belem dhovu." 'Dobro! Stopite a konj!" 'T—\ f— — y n*" • •»• ««' ici i ji- ♦ki tečaji, prlpravljalnica in sred- ' .... upolAilo__pov^Jn_obko- VMTI II1S0TA. Tržaški občinski sv«t. - Uja-va Stovenoev. — 11.1, m. se js po dolgem ČMU sopet sestal tržaški občinski svat. Socialni demokrati «o i* n tega iaatoplli, ter ae seje nt«o udeležili. Hlovenci sn podali igjavo. v kater» pob g drugih krlvle povdar-}n posebno • Veliko trpkejše in, lallbag ne «amo «imptomatičnaga snačaja pa j* hI!« p ima) navdušen go vor aa l allj« petitti j« povedal, da odide. -Vi.' Ijilo hišo od vseh strani. Volodijevski odrine na Čelu glavnega oddelk« k vratm. v* "Caajte povelja!" reč« potihoma. Ne «M»ljajt« prej, dokler ne ukaže m." Samo kakih deset kozakov so Še imeli do vrat, ko jih alednjič vendar zapazijo Kozaki na dvorišču. Nekoliko Ijudij skoči k plotu, se skloni čezenj ter gleda v noč. "Hej! kdo ste?" aa začujejo grozni glasovi. "Pozor!" zakriči Volodijevaki "fzprožite!" , Strel zagromi iz vseh puŠek, kar jih je plemstvo imelo a sOboj. Ni pa še utihnil odmev, ko za-pove Volodijevski znovič: < "Naprej! "Bij, mori!" zakriče Lgvdanci f • . '8 polkovnikom Hihaelom Volodijevskim." v 'Klanjam s«!" oglasi se glas izza vrat. "Ni časa za pozdravljanja. . . Kaj hočeš, gospod t" . V "Najrajo bi jaa vprašal: "Kaj hočeš ti ta-kigTNe poznaš ti mene, niti jaa tebe. , Cemu ms "Udajalec!" zakriči MihaeT. "Z menoj so prišli Lavdanci, ki ao ae vrniU ia vojne. Oni haa jo še nekaj obračunati s teboj radi ubijalstv, po nedolžnem prelito krvi, kakor tudi radi podične, katero si ugrabi! ! Ali veš kaj je to ra„ tus pueltee (ugrabijenje dokllee)t Dati morai «vojo glavo!" a?' Trenotek molčanja nastane. "Ne imenoval bi me drugič izdajico," reč« zopet Kmitic, "ko bi le ne bilo teh vrat med na ma." Pf j>h odpri . . aaj ti no branim r Ži "Se dokaj lavdanskih psov prej(poeeps. Ži-vega me ne dobite. ' "Pa t« izvlečemo mrtvega i Nam je to vse- eno!" "Poaluiajte dobro in «opomnite «i, ksr ti povem! Ce nie ne pustite v miru, imam tuksj «odšak smodnika,in zažigah*«, ki j« še prižg«. na. Hišo razstrelim in pokopi jem pod njeni» i razvalinami vaa in sebe! Pridi sedaj ter zgrabi me!" * \ * i Zdaj naatane še daljša tišina. Plemstva »e pogleduje oaupnsno, Volodijevaki pa išče zaman odgovora. Tako odločno so donele Kmiticeve he sode ,in vsi so verjeli, da izvrši tudi svoje grož nje. Vsa zmaga bi bila uničena z eno samo kfltri co v smodnik in Bilevičeva bi bila izgubljene za vedno. "Za Boga, kaj mialite gospodje, to je znorel človek!" zakliče nekdo iz Bntrimov. "Priprav-Ijen je na vae!" Nakrat pa šine Volodijavakemu po njegovem mnenju srečna misel v glavo. « "Je ša drugo aredatvo!" zakliče "Pojdi ven in poakušaj se z menoj. N« sablje pojdeva ! Če me zmagaš, smeš svobodno oditi !" S f. Zopet molčanje. Lavdanc.em so aroa nemirno bila. wU:4 : l - .-J f® "S sabljo?" vpraša konečno Kmitic, "Je4i ta rea?" "Če nisi babaž, potem je res." "Daj vitežko besčdo, da odidem «vobodno.' "Dam ti jo.. ." "Ne, ne!" zakriči nekoliko glasov med Bu-tVimi.m§f "Molčite!" za tisoč zlodjev!" zagromi Volodijevski, "ako ne, pa mu ne odgovorim, in on »pusti sebe in nas v zrak." Butrimi umolknejo! čez nekaj Časa reče eden : 'Pa naj bo, kakor hočot« gopod. ... "Nn, kako je?" vpraša porogljivo Kmitic. "Ali se «trinjajo zajčki s tem?" "Strinjajo se in prisežejo, če hočeš na meče.' "Naj prisežejo!" 'Skupaj, fcoapodje. gfcunaj!" uJtlife Volodijevski plemstvn, ki je stalo on stenah ih okrog ''-poslopja. . uM Kmalu se zberejo vsi pred glavnimi vratmi. Novica, da hoče Kmitic apustiti poslopje v zrak, se razširi na vae atrani. Stali so torej kakor o-kamneli od groze. Med tem pa začne Volodijev-aki z vzvišenim glaaom: ' v m f "Oo«podje, vse, kar va« je -tu n«vzočih, kličem za pričo, da sem gospoda Kmitic«, oršanske ga praporščeka, pozval na dvoboj ter mu obljubil svoboden odhod, če me premaga. Da mu pri tem nihče ne dela ovir, mi morate pr|acči na meče, na Bogs najvišjega in na sveti križ. . ." "Čakajte, čakajte!" zakliče Kmitic, "to je Vse premalo. Naj prisežejo, d« se ne dotaknejo ni mene, niti mojih ljudi, niti neveste, kstero hočem vaeti s seboj." , ' ? . "Nevest« ostane tukaj!" odvrne Volodijevski. "Vojake pa vzamemo kot plen." "Ne, n«, \6 ni mogoče!" "Pa se spusti v zrak! Mi amo že nehali žalo-vati po njaj ; kar se vojakov tiče, vprašaj jih, ksj jih je njihova volja. . ." Znovič naatane tišina, v jpl ", "Nu, pa naj bo po vašem!" roč« Kmitic čez nekaj čaa«; "če je sedsj ne dobim, dobim jo pozneje. Pod zemljo je ne «kiijete! Prisezite!" "Prisezite!" ponovi Volodijevski. "Prisegamo n« Bog« najvišjega in na «Veti križ! Amen." ^<7.* " -f^ " Nu, pridite ven, gospod t" reče Mihael, '¿tako ae vam mudi na oni sv«t!" "Da, dal le urno!"