Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 35. v ijiijM, v sreoo, ie 12. inrm raa Lelo um bb Velja po pofitl: a sa salo leto naprej.. E 60 u a meaea „ ,, „ 5.50 «• tsosoipstvo , „ 76 - V LJnblJanl na dom Ss nI) leto aaprej.. K M-— saesaeaeo „ ,.i iv. lomlpnlimutiiH,, 4>S« ea Sobotna Izdaja: a ta osle lato ..... k io-— isIsoimstTo, H 15 — SS li, i ij. ii w insoratli ksi Koottolpu peUtvriU (M aa ilroka U 3 mm visoka tli aji prostor) m oakrat . ... po SO« sa dva- Is t odkrit . „ «„ pri ve6jth saro&llh prhnores popnat po dogovora. Ob sobotah dvojni tarlt Enostolpna petltvrsta K V Iaheja vsak daa tsvssail po-a»dol]*k la daa po prainlku, •b 1 url sjutraj. UredsUtvo je ▼ tepltarjevi allol itor. 6/IB. kopisl so so vračajo; aefraiktrana plwn? so sa ............. »to " mm sprejemajo. — Uredniškega teleioes ttov. BO Političen list za slovenski narod. Upravništvo |0 V Kopitarjevi allol it 0. — Bstam poitne hranilni oe avstrijsko št (4.797, ogrsko M .511, boM.-faerc. št 75G3. — Upnvnllkega telefona it. >0. Zahtevamo delsli zbor. (Dopis s štajerskega.) Včerajšnji »Slovenec« je s svojo zahtevo po deželnem zboru vzbudil veliko zanimanje in splošno odobravanje. Pridružujemo se z vso odločnostjo zahtevi, da mora sklicati vlada naš deželni zbor, kar za nas nikakor ni kakšen »politiciim«, temveč le nujna, praktična, gospodarska in narodna zaliteva. Znano je, kako nesolidno in proti slovenskim interesom je delal štajerski deželni odbor v Gradcu, kjer je opravljal naš dr. Verstovšek kot edini slov. odbornik nadvse nehvaležno, naravnost Sizifovo delo. Več let naši štajerr-ki deželni poslanci niso imeli možnosti, izraziti želj in zahtev-svojih slovenskih volilcev. Gotovo nočemo, da bi sc takšne, docela nedemokratične praktike uveljavljate v naši novi državi, kjer hoče biti narod demokratičen, po dejanjih, a ne po praznih frazah, pa naj prihajajo od koder koli. Naše ljudstvo mora imeti po svojih zaupnikih pregled čez vse dosedanje delo, ki ga je opravila prejšnja in vrši sedanja naša vlada. Nase ljudstvo hoče resnično kontrolo, hoče pa tudi revizijo nekaterih sklepov, ki so nastali preveč pod vplivom lokalnih ljubljanskih vidikov. Naši zastopniki iz Štajerskega hočejo govoriti cclemu svetu jasno in glasno besedo o naši kooperaciji, da jih sliši svet, kako je znal gospodarsko blagostanje uničevati prejšnji nemški vladni sistem in pnejšnja vojaška uprava. Opozoriti pa hočejo tudi na najprimernejša sredstva, kako v najkrajšem času odpomoci tem velikim gospodarskim nedostatkom in grehom. Seveda bodo zastopniki iz Slov. goric in vzhodnjega dela Štajerske govorih tudi o pomanjkanju potrebnih konjev; kar jc zakrivilo ponovno nasilno pobiranje konjev za bivšo armado. Dobro se namreč zavedamo, da jc nastopila stagnacija po hvalevrednih prvih odredbah našega poverjeni-štva za kmetijstvo, ko jc zadevo s konji prevzela vojaška oblast. Saj klasifikacija konjev in primerna razdelitev še sedaj ni izvršena, pač pa razni barantači od Ljubljane do Karlovca delajo prav mastne kupčije na škodo države in našega rnalo-kmetijstva. Naši zasatopniki hočejo govoriti tudi javno o pomanjkanju hrane v nekaterih kmetskih okrajih, o pomanjkanju soli. Čudno je namreč, da dobi kmet za prav drag denar, odnosno za zameno še večino sol in. petrolej iz mest, a pri razdelitvi se kmetske občine zanemarjajo. Tudi tukaj bo treba jasnosti in enakomernosti, da se po nepotrebnem ne razburja ljudstva in se ga z raznmi praznimi obljubami ne vodi za nos, V Velike važnosti za naš gospodarski razvoj jc ureditev naših cest. jinano je, kako malo se je storilo za popravo cest v svetovni vojski in kako so posebej na Štajerskem bivši nemškutarski okrajni za-stopi podpisovali pač zaporedoma vsako vojno posojilo, kako pa so zanemarjali redno okrajno gospodarstvo. Tudi tukaj bo imel pokrajinski, odnosno deželni zbor iz-pregovoriti odločilno besedo pri urejevanju teh zadev- Ceste se morajo enotno, velikopotezno vodili iti popraviti, nc da bi sc zanemarjali krajevni interesi posameznih občin. Naše današnje nezadovoljnosti so v znatni meri krive birokratske centrale in njih poslovanje. Naši ljudje so jih že več kot do grla siti in zastopniki morajo dobiti priliko, da izrazijo k temu predmetu svoje mnenje, posebej še o vnovčcvalnici za živino. Marsikje bodo zastopniki kon-sumentov in zastopniki producentov lahko dognali, kako je med obema skupinama orekupčija verižna kupčija in birokratsk-neizmerno drag aparat ustvarjal in poglabljal nasprotstva in nesoglasja. Govorimo radi o intenzivnem obdelovanju zemlje, a največkrat pozabi naša javnost, da jc predpogoj k temu takoimc-novana industrija kmetovanja, za to pa je treba ravno sedaj nujnih predpriprav, treba ie oosebej tudi povedati javno, kako se je obrabil kmetijski mobilni in imobilni inventar in kako velika kriza preti posebej našemu slov. kmetu v teh prvh letih po svetovni vojski. Naši pokrajinski zastopniki bodo dali vladi zanesljive informacije in najbolj praktična navodila za odvniitev, odnostno za olajšavo te gospodarske krize. Ne pozabimo tudi na narodno važnost našega pokrajinskega - deželnega - zbora! Koliko faktorjev na mejah in mejnih krajinah še vedno direktno in indirektno, glasno in tiho rujc proti naši državi! Gotovo bo tudi tukaj imel zbor priliko opozoriti vodilne činitetje na takšne pojave, n© da bi seveda hotel posegati v kompe-tenco državnega /.bora in njegovi kontroli podvrženih upravnih faktorjev, ln že cela vrsta lokalnih gospodarskih zadev, ki spadajo v kcmpetcnco naše pokrajinske vlade, in o njih bo imel govoriti deželni zbor, Čimprej se to zgodi, tembolje za naše ljudstvo, temboljc za našo jugoslovansko državo. Na moremo si misliti, da bi se našel sploh v naši držav pameten človek, ki bi nasprotoval sklicanju deželnega zbora in bi dvomil o brezprimerni koristi, a tudi brezpogojni potrsbi zborovanja našega dež. zbora. Kdor ima torej smisel za državo in srce za ljudstvo, kder jc resničen demokrat, ta mota zahtevali, da sc takoj pozovejo na svoje delo naši pokrajinski poslanci. ^ (Posebno poročilo »SLovencuc.) Maribor, 11. febr. ob pol 8. uri zvečer, Deželni glavar dr .pl. Kaan, Iti je sinoči med pogajanji omedlel, se je čil in zdrav ponoči v najhujšem mrazu odpeljal z avtomobilom odpeljal v Gradec. Danes dopoldne je pripeljal v Maribor več novih graških zastopnikov. Med temi so: Resel, Rintelcn, Pongratz in dva vojaška zastopnika. Dr. pl. Kaan hoče s temi svojimi tovariši danes ovreči vse, kar se je včeraj sklenilo, stavi nešteto spreminjcvalnih predlogov, tako da so od druge ure popoldne, ko so se posvetovanja pričela, do pol 8. ure zvečer prišli šele do zopetne-ga reševanja deniarkacijskih črt. Od slo-. venske strani se danes udeležuje teh posvetovanj tudi profesor dr. Hohnjec, Glav- i na in prepema točka vprašanja določitve ! demarkacijske črte bo danes skoro gotovo odsek od Lučan do koroške meje. Nemci z vso silo pritiskajo, da bi sc pri Lučanah naša, demarkacijska črta zasukala naglo v južnezapadni smeri proti Dravi, Dr. pl. Kaan hoče na vsak način, da bi visoki Radi in RcmSnik bila v nevtralnem pasu in da bi tako bila naša demarkacijska črta potisnjena tik v dravsko dolino pri Ma-renbergii. Izključeno pa jc, da bi naši v lom oziru odnehali. Očividrto jc, da delajo tukaj štajerski Nemci jhd načrtu, ki so ga napravili skupno s koroškimi Nemci. Pogajanja prekinjena, Maribor, 11, febr. ob pol 9- uri zvečer. Pogajanja so sc ob 8. uri prekinila in c-e »,odo nadaljevala jutri zjutrej ob 8, uri. Mariborski Nemci proti dr, pl, Kaami. Maribor, 11. februarja. Nemci so sinoči pričakovali dr. pl. Kaana in njegove tovariše v neki gostilni z veliko nestrpnostjo. Dr, Mravlagg in dr, Orosel sta očitala dr. pl. Kaanu, da je prodal Maribor Jugoslovanom. Imenovala sta ga nem-ško-štajerskega Efialta. Nemško poročilo o pogajanjih. Gradec, 11. svečana. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Deželni predsednik izjavlja; V nedeljo jc potovala francoska komisija v spremstvu deželnega glavarja dr, v. Kaana v emureškem m radgonskem okjaju. To potovanje je trajalo do pozne ncci. Ker ni bilo mogoče še tisti večer nadaljevati poti v Gradec, so vsi člani komisije odili v Maribor, kier so so vršile ves včerajšnji dan do poznih nočnih ur temeljita razpravljanja z jugoslovanskimi funkcionarji. Tem razpravam jc prisostovola Iudi ameriška komisija, da se informira o vprašanjih, ki se tičejo dobave prehranjevalnih sredstev za NcrnšKo Avstrijo in transportnih možnosti po južni železnici na jugoslovanskem ozemlju. Glede označbe demarkacijske črte v spornem radgonskem in emureškem ozemlju in glede prenehanja bojevanja, so se v nekate/ih točkah zedinili; v drugih sporrih vprašanjih jc pa še mnogo ležkoč. Pogajanja se danes v torek nadaljujejo. Deželni glavar dr. v, Kaan, ki se je nocoj vrnil v Gradec, je prišel danes dopoldne v spremstvu obeh podpredsednikov v deželnem glavarstvu, prof. dr. Rintelena in Pongratza ter vojaškega poverjenika, člana, narodnega *veia Resla in šefa generalnega štaba polkovnika Lunzerja, zopet v Maribor, kjer se iudi nahaja francoska komisija, člani ameriške komisije so se včeraj vrnili zopet na Dunaj, SLIČICE. I. Na križevem potu, ki ga morajo hoditi Siovenci v Trstu, da dobijo potno dovoljenje v ^inozemstvo* — Jugoslavijo, pride slovenska dama tudi do polkovnika (colo-nella G.), starejšega gospoda. Imenuje mu svoje pristno slovensko ime. »Kako, je-li to ime italijansko?« vpraša vljudni gospod. »Ne, slovensko.« »In tako dobro govorite italijanski?« »Seveda, pri večini Tržačanov je tako. So Slovenci, a govorijo tudi dobro italijanski.« »Ali, torej tako slabo smo informirani.« II. Italijanski častniki, ki zahajajo v okolico Trsta, so vsi presenečeni, da se že v neposredni bližini mesta ne sliši več njihov »dolce si*. III. Neka italijanska dama v Trstu govori s svojo znanko z občudovanjem o junaštvu češko-slovaških legij. Znanka, Slovenka jo opozori, da so to vendar tisti prej tako zaničevani in obsovraženi Slovani, iste krvi kakor Slovcnci v Trstu. ->Ne, to ni mogoče,« odgovori izobražena Italijanka, to jc popolnoma izključeno. Čeho-slovaki so latinsko pleme, kakor mi, le da govorijo svoj posebni jezik. IV. Kako nas hočejo pridobiti. Znan italijanski škof s Primorskega sc gre poklonit k guvernerju Petiti di Ro- 5 Jngoslavvlle. reto. »Ekscelenca, treba zopet vpeljati slovanske pridige v cerkve, ker ljudstvo jih zahteva.« »Seveda, seveda,« odgovori guverner, »vpeljite povsod zopet slovanske pridige, še več kakor poprej. Tudi tu v Trstu hočem odrediti, da sc. zopet slovensko pri-diguje, tako pridobimo ljudstvo za se.« Škof: »Eh, 70,000 jih je, ne moremo jih kar tako potlačili.« (Dragoceno priznanje,) V. V Gorici sc pogovarja italijanski častnik, v civilu vseučiliški profesor za italijansko biologijo na neki znani italijanski univerzi. »Čudno, čudno,« pravi profesor, »saj vendar poznam natančno vse dialekte, ki sc govorijo v Italiji od Sicilije pa gori do Alp, a tega narečja tu ne rnam,« Prijatelj ga opozori, da to, kar se govori v Gorici ni italijansko, temveč slovensko. »Kako, to ni mogoče, lo mora bili gotovo kak poseben italijanski dialekt, saj je vendar v vseh uradnih izjavah, da sc tu govori le italijanski. Dr, Jenko interniran. Dr. Ludovik Jenko, občinski in železniški zdravnik v Ajdovščini, je v času, ko so sc snovali Narodni »veli v naši domovini prevzel oredsedslvo Narodnega sveta v Ajdovščini. Med umikom avstro-ogr-ske armade ie z drugimi odborniki skrbel. da se je Ajdovščina kolikor mogoč« obr&» nila škode, posebna naloga jc bilo čuvanje velikih municijskih zalog, Ko so prišli Italijani, je z županom vred, kakor se je zgodilo po vseh drugih krajih, vložil protest proti okupaciji, Nato se je Narodni svet prostovoljno razšel. Krajevni poveljnik v Ajdovščini, neki stotnik ital. armade, jc od prvega Irenotka nastopal skrajno brezobzirno, trgal slovenske zastave in dajal preiskovati tudi hiše, ali nimajo ljudje morda kaj skritega; šli so pri teh preiskavah tako daleč, da so celo odpirali podo-ve v hišah. — Dne 29. decembra 1918 je dr. Jenko bil sprejet radi bolezni v tržaški sanatorij, kjer je ležal dc» 4- februarja 1919, Že ves ta čas so prihajali v sanatorij karabinerji poizvedovat po njem in tudi njega izpraševat. Dne 4. 1. m. je bil pozvan na karabinerski oddelek, kjer sc mu je vročil ukaz, da se mora do 9. t. m. priglasiti v Civitavecciji v Italiji v svrho internacija na Sardiniji. Dr. Jenko še ni ozdravel; ne samo, da je vsled bolezni oslabel, ampak bil bi tudi potreben daljšega specialističnega zdravljenja. — Go-vernatorat je prošnjo, da bi se dr, Jenku dovolila oditi na Dunaj, oziroma defini-tivno zapustiti zasedeno ozemlje, cdkloniL Italijani v Idriji, Dne 3. t, m. se je vršila v Idriji velika vojaška parada, kateri je prisostvoval nek general iz Trsta. K paradi ao spravili vse moštvo, gorsko artiljerijo, strojne puško in okJopne avtomobile. Mašeani niso smeli na ulice. Itaz hiš, kjer so nastavljena različna poveljstva, so plapolale laške triko-lore. Meščani so se izpraševali čemu ves ta poinp. Kasneje so zvedeli, da se je vršila ta parada v proslavo — zasedbe mosta Idrije. Čujlo in strmite! Ono moštvo, ki jo prvo zasedlo Idrijo, je bilo odlikovano. Ali se šc spominjate, g kakimi napori in velikimi boji so hrabro la>ke čete zavzele Idrijo? Da, res ta dogodek bode trajno ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini armade in hrabre zavojevalce stavne Idrije bodo še pozni rodovi plemenitega kalabrežkega naroda slavili. Harlekinl — na lahkih avtomobilih z belimi zastavami, ko že davno ni bilo več ne duha ne sluha pobeglo avstro-ogrske armade, so se pripeljali v Idrijo! V Idriji je sedaj nastavljena ena kala-brežka stotnija, ki je v strah vsem prebivalcem. Nobena ženska ni več vama pred temi »kulturonosci«. V kratkem času sr> ustrelil5 že pet žensk, ki se niso hotelo uciati in zadovoljiti pohotnost teh vroče-krvnežev. Dne 5. t. m. se je zgodi! v Spod. Idriji žaiosten slučaj. Omenjenega dne je prišel nc.ki italijanski narednik v Prelovčevo hišo na Pokionu. V hiši so jo nahajala ta čaj edmo lo Prelovčeva hči Micka. Njena mati je bila ta čas v mlinu. l'o priliko j« hotel »dični« narednik porabiti v svoj« nečedne namene in hotel dekle posiliti Dekle pa so ni hotelo udati in branilo s« je 7- vso silo. Narednik pa jo je ustrelil v glavo. Umrla jo takoj. Pogreb uboge žrtve laške poliotnosti se jo vršil 7. t m. ob veliki udeležbi meščanov. Pogreba so s« udeležili tudi general s svojim častništ-vom in voja.iko godbo. Storilca so zaprlL Slični slučaji se ponavljajo in ljudstvo je močno razburjeno, ter komaj ča» ka rešitve izpod italijanskega jarma ssHf visokošoici na Dunaju. Profesorski kolegiji, univerze, zemtje-delske in tehnične visoke šole na Dunaju io izključile deloma slovenske, deloma jugoslovanske slušatelje, oziroma jim prepovedale vstop na tehniko do odločitve državnega urada za prosveto, kot izraz maščevanja za dogodke v Mariboru. To pa seveda vse na gilcn pritisk nemško-naci« jonalnlh buršakov, kateri so v slučaju, da sc njih zahtevi ne ugodi, zagrozili, da bode a silo zabranili obisk predavanj in vaj po Jugoslovanih. Ima pa to vse še drugo ozadje. Ker nam Slovenccm ne morejo ugrabiti vagonov živil, nam hočejo zabranili izobrazbo, tako, da bi bili oškodovani napram drugim Jugoslovanom tn hobejo zasejati s tem razdor med plemena SHS, Nemci, kateri imajo silno nadprodukci;o v teh strokah, si morajo iskati kruha drugod in upajo priti s takimi pripomočki v obljubljeno deželo — Jugoslavijo — in si tam ustvariti ugoden in dobičkanosen prostorček. Upamo, da delajo te račune brez krčmarja — naše javnosti. Na zborovanju na zemljedelski visoki šoli se je tudi preči t ilo pismo graškega dijaštva, v katerem se poživljajo dunajski burši za vstop v akademsko legijo, katera namerava osvoboditi Maribor. V Gradcu, da se j s tej legiji priglasilo že 1500 buršov, — S to odredbo je v največji meri prizadeto dijaštvo zemljedelske šole in tehniki in medicinci, ki so v Zadnjih semestrih, oziroma pred zadnjimi izpiti. Kam naj se le-ti vsi obrnejo? Razmere so jib silile v to, da končajo študije na dunajskih zavodih sedaj pa jim je vzeta vsaka možnost. Jugoslovansko dijaštvo je na sestanku, katesda se je udeležilo do 150 prizadetih, solidarno izrazilo svoje zahteve v obliki memoranduma na vlado v Belgrad, s katerim sta cd-žia tov. ing. Adamovič in ing. Roglič dne 13. t. m. v Belgrad. Društvo inženirjev v Ljubljani in drugi merodajni činitelji se naprošajo in poživljajo, da z vso vnemo zastopajo interese jugoslovanskega drnštva j na Dunaju. LJpamo. da ne bo naš glas, glas vpijočega v puščavi. i&m Ves pošteni Velikovec za združitev z Jugoslavijo. Deželna vlada za Slovenijo je prejela Iz Velikovca dopis, ki pravi med drugim: Način, kako se nemški spremljevalci ameriško komisijo pri njenem drugem posetu v Velikovcu poizkušali »informirati«, je nas in slovensko misleče Nemce tako vznemiril, da si usojamo še enkrat prositi pomoči. Nemci se niso bali nobenih sredstev, da bi dobili večino ter so skušali popolnoma slovensko prebivalstvo v okolici z razdeljevanjem sladkorja, kave in drugih stvari pridobiti zase. Na ta način jo hoteli vzbuditi v komisiji popolnoma napačno naziranje, da je okolica nemška. Ljudi, ki niso nikdar nemško govorili in ki jezika sploh ne razumejo, so kratkornalo naredili za Nemce, da bi tako m igli komisiji predočiti pokrajino kot nemško. Ko bi Sila komisija obiskala Velikovec kako nedeljo dopoldne nenaznanjeno, bi komisija oe slišala niti besedice nemške. Prosimo torej, da storite vse, da ostanemo v jugoslovanski državi. Velikovški Nemci so že »ričeli hujskati vojaštvo, naj bi v morebitnem boju ne streljalo. Dva izdajalca. Ljutomer,, 11, svečana, Nadporočnik Tkalec ,rodom prekmurski Slovenec, katerega so nedavno njigovi rojaki ujeli, ker se je popolnoma zapisal mažarskim grofom in je preganjal svoje narodno zavedne rojake, ter ga pognali na Mažarsko, se je ie dni zopet vrnil v Prekmurje. Pravtako se je vrnil v Mursko Soboto tudi dr. Obal, odpadnik, ki je opravljal službo protestan-tovskega bogoslovnega profesorja v nekem semenišču. Obadva razvijata sedaj silovito agitacijo po vsem Prekmurju. Zadnje dni so zaprli v Lendavi, Bistrici, Murski Soboti, Beltincih itd. nad 50 cdličnih prekmurskih Slovencev in jih tirali v mažarsko sužnosi Iz mažarskega ujetništva utekli. Maribor, 11. svečana. Gimnazijec Godina, (ki je obiskoval ljubljansko gimnazijo) rodom prekmurski Slovenec iz Bistrice, katerega so Mažari ob priliki ponesrečenega Jurišičevega vpada v Prekmurje ujeli in ga potem vlačili celih 5 tednov po mažarskih se je te dni srečno vrnil v Maribor. Ž njim vred so utekli tudi stotnik Rakusa, nadporočnik Osterc in več drugih tovarišev. Napravili so dolgo pot čez Pinkaoolje, Gradec, Lipnico, Špilje v Maribor. Trpeli so na Mažarskern nepopisne muke. Mažari so jih neusmiljeno tepli ter jih pustili zmrzovati in stradati. Reka svobodno mesto? Zagreb, 11. februarja. »Daily Chro-nlcle« naznanja iz Pariza, da je Wilson za načelno rešitev vprašanja o ozemljih, medtem ko hoče Lloyd potom kompromisa doseči sporazum med nasprotujočimi si državami. Zdaj se največ razpravlja o Reki. Med državami, ki se udeležujejo posveta, je veliko razpoloženje za to, da postane Reka svobodno mesto. Toda Wilson ne odneha od svojega stališča. Prava mirovna pogajanja konec marca. Bazel, 10. svečana, (Lj. k. u.) Glasom čehcsl. tisk. urada poroča »Daily Mail« iz »t.. \v/:l___t- _..j:\ .. nevvjruui; vvnsuu so uu uiuuu v ixewyor- ku samo tri tedne. Poslanica Wilsona na kongres vsebuje glavne poteze mirovnih pogojev, ki se bodo stavili osrednjim državam. Konec marca bo .WiIson zopet dospel v Pariz. Takoj potem se bodo pričela pra- I va mirovna pogajanja. Vojna odškodnina Belgiji. Berlin, 10. svečana. (Lj. k. u.) Čehosl tisk, urad poroča: Vse belgijsko časopisje priobčuje najbrže oficiozno vest, da bo Belgija zahtevala od Nemčije 10 miljard vojne odškodnine. Premirjle z Nemčijo. Pariz, 10, (Lj. k. u,) Glasom dun, kor. urada poroča »Agence Havas«: Danes je zborovala samo komisija z? zvezo narodov. V petkovi in sobotni seji se je bevil najvišji vojni svet z vprašanjem demo^ll«-zacije in razoroženja v Nemčiji da S' t onemogoči nadaljevati sovražnosti, ake bi jih sploh kedaj hotela in nameravala pričeti, V to svrho so aliiranci pri nemšk* komisiji za premirje v Spaaju soglasno firotestirali proti neizvedbi gotovih do očb in izjavili, da morajo zahtevati podatke o zalogah vojnega materijala, ki se se daj še nahaja v Nemčiji ali pa je še v delu v tovarnah. Skoro gotovo je, da bo vrhovni vojni svet zahteval izročitev velikih množin vojnega materijala, topov, letal in strojnic. Razen tega bo višji vojni svet obravnaval vprašanje o pošiljatvi ententnih čet na poljsko mejo in o blokadi. Ako ne bodo mogli podpisati premirja pred 18, t. m., tedaj se podaljša sedanji dogovor za nekaj dni, dokler se ne odobri besedilo nove pogodbe. London, 10. (Lj. k. u.) Glasom dun, kor. urada poroča »Daily Mail«: Foch so ima pri vsaki obnovitvi premirja boriti z novimi dvoumnostmi in izgovori. Položaj vzbuja zlasti r.a Francoskem neprijetne občutke, Ako se mora premirje zopet obnoviti, bodo aliiranci Nemčiji stavili nove pogoje, ki jih bo sicer Nemčija sprejela, a skoro gotovo ignorirala. Da se to onemogoči, bi bilo potrebno zasesti n, pr. Essen. Nevarnost pa se more preprečiti samo s takojšnjo demobilizacijo Nemčije, Za vzdrževanje notranjega mini zadostuje Nemčiji samo majhna izvežbana četa. To bi bilo vse, kar se lahko dovoli Nemčiji. Frankhsrt ob Meni, 11. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada javlja »Fratikfurtor-zeitung« iz Geneve: Pogajanja vojnega sveta o premirju z Nemčijo so se nadaljevala v pondeljek. V svojem uvodnem članku prizna »Tempi«, da je med vladami velesil vel'ko nasprotstev. Zahteve, ki naj jih stavi Francija, so postale dvomljive. V pariških političnih krogih je 9. t m. krožila vest, da so operacije maršala Focha dospele do takih težkoč, da se je bati razpora med maršalom Fochom in Lord Milnerjem, ki zastopa Lloyd Georgeja v predsedstvu angleške delegacije. Tiskovni urad francoskega vojnega ministrstva je razglasil zvečer dementi o razporu med Fochom in Milnerjem radi zahtevane zasedbe tvornic za orožje v Essenu, Priznava pa potem, da je bilo precej nesporaz-umljenja v nekem vprašanju zaradi vojaške varnosti Francoske. Očividno ja, da je naziranje maršala Focha glede rekvizici-je Kruppovih tovaren in izročitev vsega materijala nemške artiljenje, našlo mnogo ugovorov. Žigosanje bankovcev na Češkem. Praga, 11. svečana. (Lj. k. u.) Čehosl. tifk. urad poroča: Tukajšnji finančni krogi menijo, da sc bo začela izmenjava bankovcev proti žigosanim že v prihodnjih dneh. Drugi zopet menijo, da se bo to že prihodnji četrtek zgodilo, oziroma, kakor je še tretja verzija, 21. t. m. Danes odpotuje uradnik iz Prage na Slovaško, da pripravi ta n vse potrebno za izmenjavo bankovcev. Volitve v Nemški Avstriji. Duna), dne 11. svečana. (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Vodilni nem-ško-nacionalni krogi računajo, da bodo od vseh 170 mandatov Dunaja, donavskih in alpskih dežel socialni demokralje dobili 60 mandatov, krščanski sociak: 75 do 80 ter nemško-nacionalci in nemški svobodo-misctci 30 do 35 mandatov. Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. Ženeva, 10. svečana. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: V tukajšnjih političnih krogih se z gotovostjo trdi, da zahteva ententa, naj posebno splošno ljudsko glasovanje odloči o priklopivi Nemške Avstrije k Nemčiji, Nemški pogoji premirja Franciji v slučaju zmage. Lyon, 11. svečana. (Lj. kor. ur. Brezžično.) Bivši nemški poslanik v Washing-tonu grof Bernstorff je leta 1914. označil pogoje premirja, katere bi Nemčija v primeru zmage bila narekoval Franciji. Ti pogoji bi bili nastopni: 1. odstop vseli francoskih kolonij; 2. odstop pokrajin severne Francoske; 3. odškodnina 10 miljard; 4. odprava carine za uvažano nemško blago v Fraliciji Zu dobo 25 lel. Nemčija r-i j?r' drži pravico, razveljavit tarife za r francoskih proizvodov v Nemčije; 5 Fi cija se odpove za dobo 25 let obvezri iaški službi: 6. v je francoske Irdnia-c se porušijo; 7. Francija ižroči NemSijf tri milijone pušk, 2000 topov in 40.000 konj; S. uemški patenti v Franciji sc ščitijo s posebnimi zakoni; 9. Francija se mora odpovedati zvezi z Rusijo in z Angleško; !0. pač pa mora Francija za dobo 25 let stopiti z Nemčijo v zvezo. Nova nemška vlada. Weimar, 10. svečana. (Lj. k. u.) Čehorl, tisk. urad poroča: Razdelitev mest v ministrstvu med strankami je končnoveljavnp ure'ena. Osebe, ki bodo sasedle ta mesta, bedo načelniki frakcij določili jutri. Ceo-trum dobi mesto predsednika narodne skupščine. Kakor so se stranke sporazumele, se bo dr. David odoovedaj mestu predsednika narodne skupščine na korist Fehrcnb 'hi. Lista, ki jo bodo sestavili juti. rasi približno takole: Državni preds .>d* ik Fberi, ministrski predsednik '"cl-^td mtnn, minister /a zunanje stvari rrr1 Voeksdorff-Rantzau, državni podtaj-ci' za kc'onije neki demokrat fDernbuig1, minister 7ti notranje -jtvari dr. Pretres, drž. podtalni!' t notranje stvari neki demokrat, obiamh">i urad, zak'adni urad Schi-fter, iinančni irad ueki demokrat, gospodarski um d Muller (socialist), državrfi ped-tajnik za tfosnodarski urad neki član centroma (MuHer, Fulda), delavski urr/J Biticr (focialistl. Drehranievalni urad neki član centruma t^ehl), justični urad neki čl?n centi uma fStegenvalO, državni pnd-tajnik za iustični urad neki socialni demokrat, Soeialni demokratje dobe šc tri državne tajnike brez portfelja, centrum pa enega. Delavske demonstracije v Bukarešti. Berlin, li. (Lj. k. n.) Glasom dunajskega koresponden, urada poroča »Lokal-anzeiger« iz Bukarešte: Včeraj so se ponovile demonstracije delavstva. Njih značaj je bil revolucijouaren. Ko je množica demonstrantov pridrla ravno v ulico Vi-ktoria, se je slučajno mimo pripeljal kralj. Demonstracije so avtomobil obsipali s kamenjem iti vpili: »Doli s pohotnežem, živela revolucija! Živela osvobojevalna sila proletarijata!« Šele vojaštvu, ki je prišlo na pomoč, se je posrečilo napraviti red in mir. Poiitižne novice. -r K imenovanju zastopnika Jugoslavije na Dunaja. Imenovanje bivšega predsednika naše vlade g. Pogačnika za zastopnika kraljestva SHS na Dunaju, je navdalo brezdvomno široke kroge našega naroda z zadovoljstvom, Josip Pogačnik je kot dolgoletni poslanec in popredsed-n'k poslance zbornice dobro znan po vseh uradih na Dunaju; iz osebnega občevanja pozna do malega vse sedanje mero-dajne osebe v Nemški Avstriji. Vsled svoje ljubeznivosti in taktnega nastopa je bil priljubljen pri vseh strankah. Tudi kot predsednik Narodne vlade je dokazal veliko spretnost in pridnost, nanj so se obračali brez straha vsi, ki so imeli kako željo ali pritožbo. Zato upamo, da smo dobili spretnega zastopnika naših interesov na Dunaju, ki bo z osebnim taktom in poznanjem razmer ublažil marsikako napetost in pripomogel k medsebojnemu miru in k dobrim odnošajem med sosednima državama; saj sta tega po štiriletni vojni čez glavo potrebni. Jugoslovani pa imamo zastopnika, na katerega se bomo lahko obračali zaupno in s prepričanjem, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, S Tusarjcm, ki je bil njegov tovariš v predsedstvu poslanske zbornice, bosta zastopala sedaj skupno interese dveh po našem trdnem prepričanju neposredno zveznih slovanskih držav. Tudi Tusar je izredno ljubezniv mož in je spadal med najbolj simpatične osebnosti dunajskega parlamenta. -j- Konlinirani Slovenci v Gradcu. Dne 29. prosinca predpoldne je bilo na državn» policijo povabljenih okoli 50 gra-ških Jugoslovanov deloma pismeno, deloma po policijskih agentih. Hrvate in Dal-matince je po dognanju njihove narodnosti in po vprašanju, katerih slovensih društev člani da so, policijski komisar Kleinsasser zopet odpustil; izmed Slovencev pa, ki so se isti dan odzvali poklicu na policijo je bilo sedem konfiniranih in sicer prvi Pavel Šega, trgovec in gerent zastopništva Jugoslovanov v Gradcu, nadalje dr. Vekoslav Vršič, tudi gerent zastopništva Jugoslovanov v Gradcu, Martin Bedjanič, dvorni svetnik in predsednik Čitalnice v Gradcu; Karel Lubec, dvorni svetnik; dr, Franc Vovšek, dvorni svetnik; Martin Ogorevc, medicinec in Blaž Pristovšek, tehnik. Dne 30. prosinca sta še bila konfinirana Franc Matjašič, vinorejski nadzornik in Štefan Rojnik, rač. revident. Konfinirani so morali podpisati sledeči protokol: »tlber Ver-fiigung der steiermiirkischen Landesregie-rung vvird Ihnen hiemit eroffnet, dass Sie bis auf V&iderruf šovvolil uas Gebiet der Stadt Graz als -' "h Ihre dasclbst gelegene Wohnung o!' ' hčrdlicher Beivilligung nicht veri- ' ■Ihnen die Be« niitzung des - ..:.isle1cgrafen und des Staalstelefons untersagt fst und Ihre ge- samte Korrespondenz bis auf Wciteres uuter h. a. Zenzur gcstcllt '-vlrd. Im Falle einer Ubertretung dieser Verfiigung wird gegen Sie mit weiteren Z^vangsmaBnahmen vorgegangen werden.« •— Vsled odločnega zahtevanja se je g. Šegi in dr. Vršiču dovolilo, da smeta vsled uradovaoja v zastopništvu sicer stanovanje, ne pa meato, zapustiti, vse druge odredbe pa ostanejo v veljavi, isto se je vsled bolezni dosedaj dovolilo še trem osebam, 4 konfiniranci, med temi tudi 73letni dvomi svetnik Lubec so pa pod strogim nadzorstvom. Tehniku Pri« stovšeku so je vsled posredovanja gosp. P. Šega dne 5. t. m. dovolilo, da sme radi nadaljevanja študij v Brno odpotovati, ker bi drugače celo leto svojih študij izgubil. Dne 30. prosinca $e Zastopništvo po Šegi in dr. Vršiču pri deželnem glavarju dr. Rintelen (dr. Kaan je bil odsoten) proti ogroženju graških Slovencev in proti ken-finiraniu graških Slovencev energično protestiralo in zahtevalo, da se imenovana odredba nemudoma prekliče. -f Marinkovič o položaju. Belgrajska »Pravda« prinaša pogovor s poslanikom SHS v Bukarestu, Pavlom Marinkovičem, ki se je na poti iz Pariza v Bukarešt ustavil v Belgradu, da se predstavi ministrskemu predsedniku, G. Marinkovič je med drugim izjavil: Naš položaj je nasproti našim protivnikom primeroma jako dober. Naš narod stopa pred svetovno konferenco z zavestjo svoje hrabrosti, požrtvovalnosti, zvestobe in lojalnosti, svojega demokratičnega duha in težnje za najvišjimi ideali, ne da bi se mu bilo bati tekmeca. Delegatom Srbov, Hrvatov iu Slovencev se ni treba več boriti z nobenim narodom in nobeno državo, ampak samo šc proti dvem grdim spominom odvratne prošlosti: proti dvema tajnima dogovoroma. Kdor pravi »tajno«, označuje s tem nekaj, kar se ne more odkrito povedati, to je nekaj, kar se prikriva, nekaj, kar je vsekakor sramotno. Mi zastopamo načelo narodne samoodločbe, a naši orotivniki načelo tajnih pogodb, imperialističnega zavojevanja: in sramotnega trgovanja z narodi. Ne more biti dvoma, katera stranka bo na konferenci pravdo dobila. Veliki zapadni narodi so jako dobro vedeli, da imajo njihove države neke ostanke iz umrle prošlosti, nekake tajne pogodbe, pa bo vendar proglasili vzvišeno načelo samoodločbe narodov, ki vse ie dogovore uničuje. Ako bi bili hoteli te državne pogodbe šiloma ohraniti v veljavi, ne bi bili narodi proglasili teh načel pravice in svobode: z njimi so na mah izbrisali vse proizvode bolestnega imperialističnega duha. Naša pravda radi meja se more torej smatrati kot dobljena. — O odškodnini Srbiji jc g, Marinkovič tt-javil: Ustanovile so se strokovne komisije za določanje višine škode in Srbiji je dana vsa. možnost, da svojo škodo naznani in zastopa. Ni dvoma, da nam morajo Nemčija, avstrijska Vojvodina, Madžarska ia Bolgarska plačati škodo, ki so nam jo docela krivično prizadele. Pa bodo še potem ostale večne naše dolžnice! -j- Dolenjavas pri Ribnici. Shod se je vršil v nedeljo 8- t. m. Poročal je poslanec škulj. Sprejela so se resolucije glede prestavitve okrajnega glavarstva, ustanovitve meščanske šole v Ribnici, gospodinjske šole v Velikih Laščah in obrtne šole v So-drsžici, poprave čakališča v Lipovcu; dvignila se je zahteva po odpravi maksimalnih cen za živino in kmečke pridelke, za priklopitev k dež. sodišču v Ljubljani, obnovila se je stara zahteva, da se v naši občini ne bo hodilo po vsako izkaznico za živila k županstvu, marveč se naj iste v nedeljo popoldne razdeljujejo po vaseh. Kot malokje se v naši občini šikanira ljudi« da morajo po izkaznice osebno k županstvu, kjer se po nepotrebnem mudi čas in često ob dnevih največjega dela, Zborovalci se obračajo na deželno vlado za preskrbo soli in petroleja, ker je docela zmanjkalo vsega, •p Naši internranci v Srbiji, K včerajšnjemu pismu iz Bcltfrada smo dobili še naslednje informacije: K pismu iz Belgrada bi bilo omeniti, da so bili med interruranci v I eskovett med Slovenci tudi Hrvati. Po odhodu ČehoT, ki jih jc zadela ista usoda, so bili tudi Slovenci takoj izpuščeni. Tudi za Jugoslovane bi bila potrebna taka or-ifinizacra, kot jo imsio Čehi, ki po svojih delegatih in zaupnikih iščeio osebno nesrečne ujetnike in jih rešujejo. 4- »Ujedinjenje«. Na Cetinju je ob priliki prihoda francoskega generala in poveljnika solunske armade Franchet d' Espereya izšla prva številka črnogorskega lista z zgornjim naslovom. List je v tej svoji posebni izdaji pisan večinoma francoski, Med drugim pravi v svojem pozdravu generalu: »Mi smo osvobojeni in sledeč principu samoodločbe, sledeč ve-kovitim narodnim željam in zakonom samoohranitve, smo razglasili ujedinjenje z bratsko Srbijo, da skupno z njo stopimo v državo troimenskih bratov — mi »mo vrgli s prestola kralja in njegovo rodovino. To dejanje je izraz narodnih želja in je izvršeno po pravni poti, kajti nobenega sina Črn• flore nL ki bi bil nasoroten narod- nerau ujedinjeju razen male skupine, katere interesi so prizadeti po novem stanju in ki ie proti, naši volji prelivala tako dragoceno nam bratsko kri.« Razmerje Cerkve do driave. Zagreb, 11, februarja. »Narodna Politika« prinaša na uvodnem mestu cerkve-no-političen program ter stavlja naslednje zahteve: 1. Želimo, da se izvede edinstvena organizacija katoliške cerkve v Jugoslaviji pod svojim primasom ali patriarhom v Zagrebu. 2, Avtonomija vseh religioznih društev v katoliški cerkvi, 3. Čim večja neodvisnost cerkve od države. 4. Cerkvene oblasti naj odpravijo vse patro-natske pravice. 5, Sv, stolica naj svobodno imenuje škofe. 6, V vsaki župniji naj se osnuje cerkveno-šolska občina. 7, Cer-kveno-šolske občine imajo pravico ustanavljati verske šole- Za vzdržavanje Šol prispeva občina ali država po belgijskem šolskem sistemu, 8. Cerkveno-šolska občina more z dovoljenjem ordinariata za vzdrževanje cerkve, služabnikov in šole razpisati davek, 9, Na temelju krščanskih socialnih nazorov naj katoliška cerkev uredi svoje gospodarske razmere, 10, Z edinstveno cerkveno organizacijo bo omogočen zdrav razvoj cerkvenega organizma, 11. Uredi naj se narodni jezik v cerkvi na podlagi starih naših privilegij. 12. Cerkvene organizacije naj ustanove čim več katoliških društev, širijo katoliški tisk itd. 13, Io svoje delo hočemo izvršiti v najožji »vezi s svojim epistopatom. Vse to, kar želimo za katoliško cerkev kot kon-fedjo hrvatskega plemena, v katerem ima naša skupina največ članov, priznavamo vsaki drugi zakoniti verski organizaciji v državi SHS, Naposled hočemo najinten-»vnejše sodelovati z brati pravoslavne vere, s katerimi imamo toliko skupnih Idealov in skupnih interesov. Dnevu fi — Plin odpovedal. Ker je opolnoči ažnadoma odpovedal plin pri stavskih strojih, nam je nemogoče priobčiti najnovejša poročila. — Dr. Anion Radič. Včeraj, dne 11. i n. i« umrl dr. Anton Radič, brat Stje-pana Radiča, eden izmed ustanoviteljev Hrvatske seljačke pučke stranke in dosedanji tajnik Matice hrvatske. — Bivši ravnatelj slovenske trgovske iole gospod Karel Dermastija, ki je bil po državnem preobratu odstavljen od ravna-teljskega mesta, je radi tega vložil pritožbo. — Babnikov slovar pravnih izrazov se nujno rabi. Kdor ga proda, naj naznani naslov in ceno uredništvu »Slovenca«. — Iz šolske službe. Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil od službe naduči-telja Mihaela Mogeja in učitelja Jožefa Scnatza, oba na petrazrednici v St. Lovrencu nad Mariborom, in Gabriela Jauni-ga, nadučitelja pri Zgornji Sv. Kungoti, — »Klub Slovenskih tehnikov v Pragi« 'Češka tehnika, Praga II, Karlovo n&rne-šti) prosi bivše člane, ki imajo še izposojene knjige, da jih po možnosti vrnejo, oziroma naznaniio kje se dotične nahajajo. — Za K. S. T.: Vladimir Slavlk, t. č. tajnik — Kaj se izplačuje pri vojnem ministrstvu na Dunajn. Naš zastopnik na Dunaju je obvestil poverjeništvo za narodno hrambo, da izplačujejo pri likvidujočem vojnem ministrstvu sledeče terjatve: 1. Vojaške pristojbine in sicer za aktivne gaiiste vse zaostale pristojbine, za neaktivne pa splošno do 31. novembra 1918 in odpravnino. Za moštvo do razpremljenja in sicer vse po prej veljavnih vojaških predpisih za ženske pomožne sile do sklenjenega odpovednega roka. 2. Liferantom v bivšo Avstrijo do 5000 K takoj, na višje terjatve pa plačila a conto. Prošnje je nasloviti na oddelek ministrstva, s katerim je liferant v stiku. 3. Obiteljske pristojbine za svojce ujetnikov in pogrešanesv do 31. decembra 1918. 4. Penzije vseh vrst se Izplačujejo nadalje. — Vse to velia tudi za dombransko ministrstvo. Vojne odškodnine se zdaj nc izplačujejo, ker ni denarnega pokritja. — Važno za politične preganjance. Ker prihajajo poročila, da mnogo internatov in konfinatov ni izpolnilo odškodninskih pol, se politični preganjanci opozarjajo, da je to v svrho še čas in na j vsak prijavi svoje odškodninske zahtevke pri pristojnem glavarstvu. Isto velja tudi o dedičih in drugih pravnih naslednikih i,: političnih razlogov usmrčenih oseb. Vsi politični preganjanci se nadalje pozivajo, zbero materijal o ovaduhih svojega okraja in naj ga po možnosti opremljenega z dokazili odpešljejo na naslov dr, Janka Leskovca v Ljubljani, Dunajska r.estji št. 31. — Politični preganjanci v okupiranem slovenskem ozemlju naj izpolnijo, če jc mogoče, italijanske odškodninske pole, v kolikor ne zagreše s tem kakega dejanja, ki bi se lahko smatralo kot izjava pripad- ništva k Italiji, oziroma vsaj italijanski narodnosti. -- »Mladost«, glasilo sovenskih Orov je doliskana iu se začne razpošijati te dni. Vsebino objavimo v eni naslednjih številk, — Novo društvo. Dne 16. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši ustanovni občni zbor društva sodno-pisainiških uradnikov za slovensko ozemlje v sobi št. 79 justične palače v Ljubljani. Gospodje tovariši se prosijo, da se zanesljivo udeleže. — Razpis natečaja za zdravniške preiskave. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za slovensko ozemlje v Ljubljani potrebuje zdravnika s sedežem v Mariboru, ki bi vršil uradne zdravniške preiskave poštnih nameščencev. Preiskave se za prvo leto honorirajo za vsak slučaj posebej, po preteku prvega leta pa bi se honorar dogovorno pavšaliral. Služba je začasna in se more četrtletno odpovedati. Refleklatnti naj vložijo do konca februarja svoje ponudbe pri zdravniškem društvu za Štajersko v Celju, ki je prevzelo iz prijaznosti v tej zadevi referat. — V času preosnavljanja. Prejeli smo od pedagoga: Pregovor veli, da je vsak začetek težak. To opazujemo sedaj, ko se naše oblasti počasi vživljajo.v nove razmere, vsi — zlasti pa tisti, ki so takorekoč nredmet raznih reform in eksperimentov. Ne odobravamo ravnanja godrnjavsov, da so s tem koristili domovini. Ker je pa ta način dostikrat najkrajša pot ilo remedure, naj najde tudi naslednja opazka primerno mesto v časopisu. Gre za nemščino v več-razrednih ljudskih šolah. Ali je prav, da se mladina še uči nemškega jezika, spada v pedagoške liste. Možje, ki so na čelu naše šolske oblasti, so mnenja, da se prepusti svobodni odločitvi staršev. Prav, Ti poslednji so se povečini odločili, da se naj otroci uče tudi tega jezika. Tudi prav. Oblast je pa rekla, da se ta pouk ne všteva med obligatne ure, ker se ga nekaj šolarjev oziroma šolaric ne udeležuje, marveč se mora pouk vršiti po končani redni šoli. Posledica: Otroci imajo toliko več ur šolskega pouka in toliko manj časa za vežbanje in izdelavanje nalog na domu vsekake na škodo drugim predmetom, učiteljstvo je pa preobremenjeno zlasti, ko bo imelo še obilo opravka v tečajih za priuče-vanje srbohrvaščine. Kaj naj se stori? (V mislih imamo Ljubljano.) Ker so se starši po veliki večini odločili za to, da se njih otroci uče tudi nemščine, naj se poučuje ta predmet po dve uri obvezno, pa je stvar urejena, (Poprej je bilo odločenih za nemščino po pet tedenskih ur.) — Strah pred Srbi, Dne 5, t. m. zgodaj zjutraj je došlo v Gradec na glavni kolodvor kakih 2000 srbs'rih ujetnikov iz Bavarskega z namenom, da se peljejo preko Špilja — Maribora — Zidanega mcrs*a v svojo domovino. Iz strahu, da se ti ljudje pridružijo jugoslovanskih četam na bojni črti Špilje — Radgona, jih je dežehia vlada v Gtadcu ob občutnem inrazu in pri ne-kurjeriih železniških vozovih ves dan za-državala na graškem kolodvoru. Tam revežem niso dali niti večerje. Šele na po-sred. vonje zastopništva ,ugos!ovanov se je deželna vlada odločila, da je smel transport preko Gradca, drž. kolodvor Fenring, vožnjo nadaljevati. Vprašanje je, kaj poreče intenta k takemu nečloveškemu ravnanju z njenimi četami. — Vojaki za Invalide. Poverjeništvo za narodno brambo nam javlja: Celjski, ljubljanski in tržaški pešpolk so potom poveljstva 11. vojnega okrožja darovali v korist slovenskim vojnim invalidom in slepccm: 136 srbr. svetinj II. razreda, 5 srebr. svetinj I. razreda, 11 voj. zaslužnih križev, 4 srebrne »Signum laudis«, 2 zaslužna križa s krono, 2 zaslužna križa. — Poštni urad »Podplat pri Poljča-nahe ae imenuje od sedaj »Podplat«. — Slovenskim lovcem I Slovensko lovsko društvo nam piše: Od vseh strani prihajajo vprašanja, pa tudi zabavljanja, zakaj ne izide »Lovec«. Pred kratkim je bil razglaSen v slovenskih časopisih poziv, naj lovci, ki hočejo dobivati list, društvu prijavijo svoj pristop ln pošljejo članarino (1 i K) na loto .Temu pozivu se je odzvalo doslej 118 članov .S tako peščico naročnikov društvo ne more riskirati izdajanje lista, posebno pri tuj draginji papir ia in tiska. Treba je najmanj 1000 naročnikov, či) hočemo s članarmo 12 K kriti stroške. Komur je torej na tem, da »Lovec« ropet izide, naj ne odlaša poslati članarini. Od-voč Li bilo povdarjati, kako potran^n je 1131 v časih, ko se po vseh političnih shodih razlega klic: lov j rostl Pač pa se num zdi potrebno javno osvetliti brezimnost naših lovcev; samo nt. Kranjskem je Lilo pred vojno na leto i/.danih nad JOOO lov- j sklh kart. T.uštvo je štelo prei \ :o j 700 članov in sedaj no jih jo na na3 poziv odzvalo komaj 118 .Kaj naj še raVmo? Ljubljana, dno 8. februarja 1919. — Naša lesna kupčija. V I tbljano se jc povrnil lastnik lesne tvrc'':c L'. . ?i Gra£s: mL, ki jc imel razpred-mo s«o kupu; naših krajih ter si napravil lepo der.;.:/-'. Kot navdušena Italija::;: sla oba Grassija zbežala ie pred začc; in vojne v Italijo, kjer je bil Grassi ml laški olicir določen za kažipota ob laškem I vdoru, Ta posel pa je odpadel, Sedaj 6e mu zopet cede sline po mastnih lesnih kupčijah ter je nastavil zato zvestega svojega služabnika Reschitza. Prejšnja avstr. vlada namišljenih kupčij tvrdke Lorenzi ni potrdila, temveč premoženje zaplenila in vse izročila g. Reschitzu. — Vpričo per-sckucij, Iti jih izvajajo Italijani na našem ozemlju, ni umestno, da se toki ljudje tako prosto gibljejo po naših krajih ter že sklepajo nove kupčije. Prilično bodi omenjeno, da se snuje neka družba z imenom »Sava«, ki ima namen izvažati les in ki se je ustanovila po inicijativi tajnika trgovske in obrtne zbornice g. dr. Murnika. Tej družbi načeluje g. Reschitz. Naša narodna vlada je baje dala tej družbi res nekak privilegij, Italijani nimajo pri nas pač ničesar iskati, ker bi le radi naš les, živino in drurjo. Torej merodajni faktorji pozor proti takim družbam. — Čebelarski shod v Medvodah se bo ! vršil 16. t. m. ob 9. uri dopoldan, ne pa po- ! poldan. Ustanovila se bo čebelarska p •• družnicn. Predaval bo g. Humek. — Štetje r.ivine. Štetje živine sc je vršilo zadnjikrat po stanju z dne 30. aprila 1918. Prehranjevalni urad nima jasne slike, koliko klavne živine bi se lahko odvzelo v posameznih krajih, ne da bi se s tem uničevala živinoreja. Zato izvede prehranjevalni urad dogovorno s poverjeni-štvom za kmetijstvo štetje vse živine (goveje živine, konj, prašičev in koz) po Sloveniji po stanju z dne 28. februarja 1919. — Nakup živil. Deželna vlada je dovolila uradu za prehrano potrebni kredit, da nakupi 400 vagonov koruze in moke pri zagrebški vladi. — Naši slepi vijaki se obračajo tem potom do slavnega občinstva, proseč za kakšno giasbilo, ki bi jim slajšalo usodo. Najbolj primeren bi bil gozdni roj (Fliigcl-horn). Če bi kdo bil voljan ga darovati v ta blagi namen ali že obrabljenega za primemo ceno odstopiti, se naproša, naj se zglasi^li pri č. sestri Klari v XIV. oddelku belgijske vojašnice ali pri vojnemu ku-ratu Bonaču (trgovina Bonač). —■ štacija za malarPo. V deželni bolnišnici ljubljanski, paviljon št. 2, ae je otvorila Štacija za malarijo, kamor se težki slučaji sprejemajo v zavodno oskrbo. Za lahke bolnike pa je vpeljana brezplačna ambulatorna ordinacija, kjer se bo vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne vršila tudi preiskava krvi za osebe, ki so bila za malarijo bolne. Onim, ki so bili med svetovno vojsko na vzhodnih bojiščih, zlasti v Aziji, je obenem dana priložnost, da si dajo od časa do časa tukaj preiskati kožo radi drugih tropičnlh bolezni. — Tečaj za strajepis in stenografijo za invalide. Na tukajšnji slovenski trgovski šoli se lahko takoj prične tečaj za stroje-pis. Če se priglasi 11 ali manj Invalidov, bi se lahko vsak invalid na dan vadil po dve uri; če se jih oglasi več, bi se pouk vršil v skupinah. Predpogoj za sprejem je, da zna invalid, dobro brati in pisati, pravilno prepisovati in pisati, ako se mu narekuje. Vsak priglašenec bi moral napraviti sprejemni izpit. Sprejeli se bodo le taki, ki ?e bodo zavezali, da bodo pouk redno obiskovali. Obiskovalci strojepisnega tečaja bi lahko obiskovali na I. državni gimnaziji tečaj za slovensko stenografijo. Na teden bi se poučevala stenografija trt ure. Učne pripomočke preskrbi komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Obiskovalci dobe po 1 K priboljška na dan. V prijavah naj bodo točno navedeni rojstno in krstno ime, rojstni kraj ia leto, domovinska občina, prejšnji poklic, prediz-obrazba, hibe, morebitni bodoči poklic. — Prijave naj se tekom prihodnjih dni skupno pošljejo podpisanemu poverjeništvu, — Zgradba lišfce železnice bo, kakor upajo, dovršena do konca tekočega meseca. » lj Ljubljanski zanpnlkl S. L, S. se vabijo, da se polnoštevilno udeleže sestanka danes dn9 12. t. m. ob 8. uri zvečer v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. 1| Št. Jakobsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m, ob 7, uri zvečer v Ljudskem domu krasno burko v III, dejanjih »Pri belem konj i č k u «. Vstopnice se dobe od danes naprej vsak večer od 6. do 9. ure zvečer v Št. Jakobskem prosvetnem društvu, Flo-rijanska ulica 15. — Opozarjamo, da se igra ponovi v sredo, dne 19. in v petek, dne 21. februarja obakrat ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Igra je skozin-skoz polna humorja in je kot nalašč pripravna za predpustni čas. Nikomur ne ho žal za par kronic vstopnine, kdor si jo ogleda. Vabljeni ste prav vsi, kdor ima ■ rce za naša društva. lj Nei!«!}« dan mnaaj-^ga mir" aH ' Tna važnsst r-.^sljskega počitka. Pro-..uved v nedeljo c. 10. :. m. ob 5. uri pop. v I a' .;i oo. j •"• Ako bo .zopet, v ka-lili i-ic.c.a-, i: . .j -lijo p. n. verniki na uur i lj Odborova seja Slomškove zveze v četrtek popoldne ob dveh v ljudski šoli v, Mostah. — Istočasno zboruje tudi šolski odsek. ' J lj Trnovska Viaccncijcva in Ellzabc« tiua konferenca v Ljubljani naznanjata svojim članom in dobrotnikom, da sta razdelili v preteklem 1. 1918. svojim pod*, pirancem v denarju 1209 K, 16 parov čev* Ijav, 4 kub. metre drv in 70 kg masti. Priporočata so tudi zanaprej naklonjenosti svojih članov ln dobrotnikov, da bosta mogli, tudi vprihodnje vršiti svoje člove-« lcoljubno delo. lj Ljubljana—Beograd. Oficirju, ki bi dal na razpolago svoje stanovanje v Beogradu, dam svoje v Ljubljani, obstoječe ia dveh sob in kuhinje. Ponudbe pod šifra »Beograd 1C47« na upravo tega lista. Sa 8C« Sa Za * Seja S. K. S. Z. se vrši danes ob pot S, uri zvečer v posvetovalnici S. L. S. Jugoslovanska tiskarna, II, nadstropje. S C&s&octarsfce s&®vi!ee. g Koliko je stala vojna Ameriko? Ze-dinjene države Amerike so potrošile vsega skupaj dosedaj 22.5S9.9S6.000 dolarjev,, kar znaša v iranlrih (5,40 F je 1 dolar} 123 115,423.700 Irankov. g Valutno vprašanje. V Bclgradu j a imel te dni dr. M. Nedjelkovič na sestan-! ku pravniškega društva predavanje o valuti in je predlagal, da se reši vprašanje/ valute po depresivni proporciji, to je, da, izgube mali ljudje s svojimi majhnimi svoV tami avstrijskih bankovcev kolikor mogot čc malo, a bogatini, posebno vojni dobičkarji na svojih kapitalih progresivno več/ g Ententa kupila argentinsko leteli Iz Buenos Airesa javljajo: Zavezniki soi sklenili dogovor z Argentinijo za nabavo! cele žetve. g Kupčija s pitanimi prešlči v Bonu svobodna. Poročajo nam, da je v Bosni uvedena svobodna trgovina s pitanimi prešiči, med tem ko ostane promet z vso. ostalo živino centraliziran in kentingeatiJ ran na poedine trgovce. .] g V Dalmaciji so podaljšali rok za Hi gosanje. Dalmatinska pokrajinska vlada je podaljšala v Dalmaciji rok za žigosanje avstro-ogrskih bankovcev do inkluzive 7. februarja t. 1. Prosveta. pr Iz gledališke pisarne. Ker je bila včeraj vsled nenadno nastalih zaprek od-kovedana predstava »Jevgenij Onjigin«, se ta vrš. za isti abonement danes zvečer v opernem gledališča. Kupljene vstopnice veljajo za danes. Predstava »Laterna* torej odpade, dočim ostane nemško gedali-šče ta dan zaprto, kakor je bilo že objav-Ijtro. — V četrtek, dne 13. svečana v dramskem gledališču popoldne ob pol treh' dijaška predstava »Jakob Ruda« izven abonementa ob znižanih cenah. V opernem gledališču zvečer ob pol 8, uri »Mamselle Nitouche« za abonement »B«. — V petek, dne 14. svečana v dramskem gledališču ob 7. uri zvečer »Tugomer« za »B* abonement, Opemo gledališče ostane ta večef zaprto. — V soboto, dne 15. svečana v dramskem gledališču ob pol 8. uri zvečer prvič v letošnji sezoni burka »,,. ulica Štev, 15« izven abonementa, V opernem gledališču prvič v letošnji sezoni ob pol 8, uri zvečer Massenetova opera »Manon* izven abonementa, a Govejo meso mesarji do sobote ne bodo oddajali, ker »Vnovčevalnica ni dostavila Sivine. < a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 14. febuarja od 8. do pol 1, ure pop, Izdajale sa bodo izkaznice za kruh in moko. Kdor ne more h komisiji, naj pošlje koga drugega po izkaznice, ker se na magistratu zamudnikom ne bodo izdajale. a Prodaja moke. Od vštevšega četrtka do sobote, to je od 13. do 15. februarja se bede dobilo na vsako izkaznico za moko in s:cer: pol kilograma koruznega zdroba, kg stane 2 K 16 vin., četrt kilograma bele moke za pecivo, kg stane 3 K 50 vin. in četrt kilograma ješprenja, kg stane 2 K 16 vin. a Moka na izkaznice štev. 20 sc dobi pri tvrdki Krivic, Dunajska cesta, a Vojno klobase na rumene izkaznica C Stev. 2<0l do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo vojne klobase v sredo, dne 12. t. m. pri Muhleisnu. Določen je tale red: v sredo, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2401 do 2600, od 3. do 4. uro štev. 2601 do 2800, od 4. do 5. ure Stev. ^801 do konca. SLranka dobi en četrt kg klobas, kilogram stane i krone. I -—-- Izgubila sem dne 9. februarja iz Blei-j veisove cesto do Dunajske ceste dva zlata prstana. Poročni in zaročni (slednji s črko S. B. l./l, 1912 od znotraj). Prosim, pošteni najditelj naj odda proti primerni nagradi na naslov: Petrina Brez;gar, Ljub-Bleivvtiiova cc;ta 13. I. nadste. Fran Ambrož Ljubljana, Itimak.i cssta 11, bo priporoča za sob»a slikarska dela. NaroČila sprejme tudi na dožell. Izvršllov točna! Cene zmsruo! Morskega rasno S0dsX ^ večjo množluo po prav nizki ceni tvrdka I. Razboršek, Šmartno pri LlUJL lstotam je naprodaj lep KONJ, mm znamke PHČBUS, majhna te proda. Kje pove upravništvo Slovenca pod štev. 996. (BraunSvajger) razpošiljam ua vse kraje Jugoslavijo v poštnih zavitkih od £0 kg po uiije naznačenlh cenah; Mast..........kg po K 28 _ .•slanino........kg|io K28- Suhe čuuke......kg po K 24-— Salame (Braunšv.) . kg po K 20 — Iakavin nadomestek uezavit ....... kg po K 550 Iakavin nadomestek v >/♦ kg zavitkih . kg po K 6-60 Denar naprej ali 50% uaplačila, ostanek po povzetju. Zavojnino računam K D'—, a poštnino K 4-20. Kupci, ki osobrio dojdejo, morejo slobodno lz mesta kakor tudi preko meje Hrvatske vsako količino seboj vzeti. J. GIGOVIČ, Ivornica sukouiesnale robe n malti, Nova Gradiška, Slavonija. Potrti neizmerno bolesti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužuo vest, da jo danes ob 12. uri dopoldne previden s tolažili svete vero, naš predragi siu, brat, svak in stric Tehniške potre&sčlae za tovarne Su i R iuduslr. obrate | w dobavila epecljalna S trgovina ■ ■ Valentin Urbančič, L i ulj! lana, Frančevo nabrežje 1. JANKO EEŠTE St. 51. MT Britev m /Mfen z J®540 fi* rV^^sagaBra ^ nim re^i- ^Slte • &5k£ kar za rabo. Cetie se nahajajo natančno po sliki. Zahtevajte veliki cenik z Teč nego 1000 slikami, brezplačno. — = E. LUNA, Maribor št 75. = rez. poroč. 7. lovsk. bat. v starosti 23. let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 12. svečana iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Novomesto, 10. svečana 1010. ŽALUJOČI OSTALI. Krojni vzorci v naravni velikosti za moška oblačila se dobijo pri A. Kuuo, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 7 Zahtevajte cenik! 776 Otvoritveno naznanilo. Otvuril sem v Ljubljani na Frarj Joletovl c. Ci, 3 !. nadstropje prvo Jugoslovansko krznamlco kjer bom izvrševal vsa v krznarsko stroko spadajoča dela, popravila, hranitev kožuhovine čez poletje itd. Izobrazil sera se v inozemstvu pri največjih podjetih v Berlinu, Parizu, Lipskem in upam cenjeno občinstvo zadovoljiti s eolidnim ln cenim deiom. Izdelujem tudi častniške čepice po meri ter imam r zalogi prave Izvirne znaka za čopiče, pravo srbske opdlete, zvezde itd. ki se dobivajo edino le pri nieai Ludovlk Rofh. Cevljfi tovarne Za vse mnogobrojne Izraze iskrenega sočutja ob p rebri tki izgubi našega predragega soproga, očeta in tasta, gospoda RIHARDA DOLENCA vodja kmetijske šola v pokoja itd. izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo mil. gosp. proštu dr. Elbertu, prečastiti duhovščini in gg. Usmiljenim bratom, veleslavni likvidacijski komisiji deželno uprave, zastopane po gosp. ravnatelju Rohrmanu, učiteljskemu zboru in uslužbencem deželne kmetijske šole na Grmu, ceujenemu uradništvu in meščanstvu, zastopu občine Smihel-Stopiče iu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega rajnkega spremili k zadnjemu počitku. Novomesto, dne 10. svečana 1919. ar alMziMi", rt r*o. Iz najfinc|.Scvro, boks in lak usnja z usnjatimi podplati sc dobe po dnevnik cenah. Trpežni zimski iz line telc-tine z gumijastimi podplati po K 85'— za moSfce, K 75-— za ženske v zalogi LJUBLJANA, BREG. oboli 30 vagonov, je naprodaj Ciril Eagorc, Sanja, Hrvatsko ŽALUJOČI OSTALI. iszes: lice se izvežban lesni Kupi seže ctnljrfa s prodali za manjšo rabljena alblUMU špecerijsko trgovino ln miza (pult) z navedbo števila predalov in ceno. lstotam se kupi decimalna tehtnica do 200 kg. Ponudbe prejem F. Miiaarič, Sevnica ob Savi Zaseiina uradnfco lJSSlšš; 2 leti je službovala pri stavbnem podjetju, zmožna slov. nemšč. italijanščine v govoru in pisavi, strojepisja in knjigovodstva išče pisarniškega mesta. Ponudbe pod ..zasebna uradnica 092" na Upravo lista. MM oii Ko eselj fdoppelponi) se KUPI. Pismene ponudbe na upravo „SloveneaM pod šifro Voziček 987. ViHtlh nifl zanesljiva in dobrosrčna V Ul UU 11JU. se sprejme k 3 otrokom. Stnrost 25 nni'n flUifill" mariteor o./B., Grajska Klica Itea. 28, (preje hliiiitii !m) f Mariim. istočasno zagotavljata vsem cenjenim gostompostrefcile vedno z najboljšo ku-hinlo iu prvovrstnimi viui, tako tudi le t vedno snažnimi hotelskimi sobami. Blagovoljnega obiska ter naklonjenosti proseč, bilježita odličnim spoštovanjem Ciril in Rezi Tratnik. Tonama osako ursftnift tehtnic! Cene zmerne. — Popravila točna. v št. Petru pil N. Mesta s približno sledečimi dohodki: L Užitek posestva z 10 merniki posetve: travntčino za dvoje govedi in potrebnih liatnikov; tuintam nekoliko drv. II. Prosto stanovanje in Rospodarska poslopja na razpolago. III. V denarju s Štolnino vred dobrih K 500-—. IV. Prostovoljna žitna, vinska in predi vna bira. Službo je nastopiti dne 24. aprila 1919. Prošnje do 1. marca 1319 na Ž up ni ara:! Št. Peter pri ftovem mestu 1014 HIT kalpla au kalraMo sprejme poštno in brzojavno ravcateij-ntvo v Ljubljani, kamor uaj pošiljajo reflektanti svojeročno pisane prošnje. Upnifa C(l * voziček, dobro ohranjen, nUliD Ob. 10 1 lirueža, 100kg krompirja in sodček, ki drži 1001. Naslov pove uprava lista pod štev. lOli. Slama sKrioio lTS » ln 60 cm široka ter hrastova miza — skoraj nova je naprodaj pri J. ILaste-Ucu, Novomesto st. 112. Beseljak & Hožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje St. 5, Slovenski g021 Polom dražbe se bo prodajalo pri »BALKANU«, Dunajska cesta štev. 33, v soboto, due 15. svečana, ob 10. uri dopoldne, 1 vagon nmm^a^i® clilr P° vsaki fotografiji do naravne {HJVCbatlJS Mm velikosti. Slike se izdelujejo tudi z oljnatimi in akvarelnimi barvami. — Slike bodo umetniško izvršene in cene zmerne. — Izvršujem tudi najmodernejša, vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. — Za obilna naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem VeliSan Bešter, \ fotograf in slikar, Ljubljana, Križevnišfca ul* 2« vpoSljite takoj svoje ponudbe z navedbo študij, prakse in s pogoji na poštni predal 155, LJubljana. morete dobiti t rporatio caScga izbornega luga PKHiEK. ZA PLATNO. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zsvoj 150 gramov K 1—, 450 gramov li 2-50. NainiaaJ se more naročiti lO zavojev t Pri naročilo S kg popnstt Eazpoiflja se po povzetja. Prodajalci dobe popnst. z«vod za ixvoz M, jiiaKer up«: in več zabojev toa elncga tn pralnega mila. rinnlrin|2i k trem otrokom, katera bi DluCilllllJU znala tudi šivati in ni pre mlada se sprejme. Plače, po dogovoru, Več. be izve v qosUlw pri Raci, Spod, Šiška pri Ljubi anl. ^z.oporSr 2 oigDicvani som oziroma. 1 veliko sobo, če mogočo z električno lučjo Pismene poudbe pod Dva meblovanl sobi 975 na upravo. r;nsiip ^rp v Jugoslaviji 21 letni s JiUbJu luuu prakso za 'osno trcovino, cmožen uemškega in laškega jezika. Naslov pove uprava pod M. Š. 972. Išče se MaiE ^Sm??- Naslov pove uprava lista pod št. 102i (ako priložen« znamka za odgovor). IJa trnilaj : izki ilatnsul čevlji iz si-nlU»jlUUuj vega usnja št. 39. Poizve se lahko od 8. do 10. ure dopoldne. Kje V pove uprava lista j^od št. 39S. Prodam nekaj nl?]|ij3 P° lastni ceni, metrov {Jiulll!] katero mi ostaja od poročne oprave. Tržaška cesta iit 43, i. nadstr. levo od 1». do i L ure dopoldne. tfpalnlf lm7tlh ll0yi primeren za že-lllulCn MLml lezuičarje, mesarje tn druge, se proda, Kongresni trg štev. 3, U. nadstr. s trgovsko naobrazbo ter sprakso v žitni in znočnati trgovini, se sprejme. Ponudbe na »Žitni zavod« v LJubljani. 1046 upognjouoga pohištva ali poslopja, ki bi bilo pripravno za tovarno na vodno moč. Ponudb« na L hrv. stolnrsko i tapetniško zadrugo V Zagreba. V Grand hotelu v poljubni množini, se kapi. SIMON JUSTIN v Hrašah (p. Lesce) Gorenjsko. na vagon naloženih, kupim več vagonov po najviSjl ceni. Ponudbe z navedbo cene za 10.000 kg, kakovost, množina vagonov, pošljite takoj tvrdki JAKOB POGAČNIK, Ljubljana, Knaflova ulica 15. na Bohinjski Bistrici se prodajo: peči in sicer železne ln lončene, acetilenski aparat, tramovi, klosell, straniščne cevi, avtomatični klavir, prazne steklenica in podobno. z daljSo prakso, stenotipistinja, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, se za tovarniško podjetje išče. — Reflektanti nje, ki so poleg tega tudi hrvaščine vešče, Imajo jirednost. Ponudbe naj se oddajo pri upravi lista pod šifro ,Takojšnji nastop' 963. Q]S h m z 8—10 sobami, vell-HI kini vrtom in če le Ss i || možuo, s pripadajočim Es S^ffiB^-i Pu'Jem ln travniki, ee fflS^HB želi kupiti proti pla-itJSailafi Cilu v gotovini eveut se vzame v najem na ii'edn ali v okolici Novega mesta. Cenj ponudbe pod S. C. 27, 934 na upravo lista. po originalnih slikah prof. L TISova ln Otau Antonlnfjai Njegovo VeliCanstvo kralj Peter velikost 82X48 K C'60 velikost 48X64 K 14 60 Njegovo Visokost regent Aleksander valikoet 33X48 K 9 80 velikost 48X84 K 14*50 Woodrow Wllsoa velikost 32X48 K 950 velikost 48X«4 K 14*60 Prvorazredni Izdelki v barvah ter najlepSl kras Jugoslovanskih uradov in domov. — Preprodajalci, ki naroče najmanj deset slik, doba 30°/0 popusta. — Priporočamo našo bogato zalogo plsarnliklh pgtrebfiCIn, ratglednio ln vseli vrst papirja samo na debelo. Umetno zaloinl zavod »MERKUR« Zagreb, Illca Si. kupita na'cene:o ln najbolje vrsto pri JOS. OSOLIN-u v Laškem trgu. :-: Priporoča ae tvrdka :-: Jos. Peteline LJubljana Sv. Petra nasip 7. Zaloga šivamih strojev in njih posameznih delov igel in olja. lstotam se proda: stoiilo za izložbene omare (bel-Kiisko steklo), kompletno r. valjčnimi zaslon, mere: 135X184, 63V184, 59X184, mniRrai iu ena rabliena 90X162. iiiiniiim siareiflvfl odcro zoouovioo ^pim. Ponudbe na tir. aerko, Jugoslovanska bolnica V-21. ftlnnmr rn katere so nahaj&jo pri pod-RUljUV^lj pisani tvrdKi že dalj .-asa v popravilu, nnj blagovolijo cenjeni naročniki kmalu odvzeti. V uaspiotnem slučuiu se bo smatralo, da se na to ne reflektira več. in so bodo po preteku 14 dni oddale revnejšem slojem. Fran Bos, strojuapletllna industrija v Ljubljani, t-odna ulica 7. odstrani prav naglo dr. Flesch-a I*-virno zakonito zajamčeno »Skabo-lorm« mazilo. Popolnoma bre* du-lia, nc inaie. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K., porcija za rodbino 15 K. Zaloga zu Ljubljano in oko-lico: Lckarns pri zlatarn lalenn, Ljubljana, Marijin trfl Pazite na varstveno znamko .Skabolorm«! JukosIovsjtU A Uslisras .▼. Liubliaai Odgovorni urednik; Joslo Uostinter v Ljubljani itdaia konzorcii »Slovenca«