ass) h,1 fcW irlW Iff** Ig'T'ly 7 ....... Ntsloy — Address: nova doba 6117 St. Clair At*. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še lepše! —1 tfxrm j URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered — As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rale of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. Ho. 28 — ŠTEVV. 28 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 101H 1929 — SREDA, 10. JULIJA 1929 VOL. V. — LETNIK V. la ic, S> i. O u o i*1' ni*!1 epH VESJ,1 IZ CLEVELANDA 3 a°\ Je že poročano se je j ’ ‘ ’n Julija mudil v Cleve- ^ ^ Jugoslovanski poslanik v ashingtonu, dr. Leonid Pi-lamie m v je ! as odlični rojak, ki vii?aiviSj.i Predstavnik Jugosla-HimaiV tej deželi, se je živo za- Jtoske*n Wi’ejen Qi 5°^ , slavnostni oanKet v iti of, Planika dr. Pitamica I»oie' Ja ^nbt^l0Vencev se |e udeležilo tov jn „ ^i lepo število Hrvati^ . ov- Navzoča sta bila Kiisij Ce'10sl°vaški konzul dr. Popov j c j ° rurnunski konzul Mr. *Ha Stoloravnatelj Mr. •)e predstavil kot prvega Pa. S Grd, tovornik. a testnega managerja ^išli nsa’ katere^a globoko Velik.ni 8’0V0r -ie bil sprejet ’anko m” °d°bravanjem. Mr. je kot tajnik H ki ■ °',Ugosl°vanskega klu-CleveJe Povabil g. poslanika v p . *n njemu in g. Ja-%,oU,edil častni večer, imel Wja ?l odstaviti občinstvu sli-nost n, aca in opozoriti jav-Sri/-8likarsk° razstavo, ki it! v fc,eiia v kratkem. Dalje v ^ j'enu Sl°vencev govoril o ’Kern, v imenu Sfbov % l°.Uikovich, v imenu Hr- [10 v' \\0: |j* ■^v0ri)!a ^r’ Mihaljevich. 1,1 S^u ^udi čehoslovaški Ur>ski konzul. • Pit ■ 'itii .arnic -ie govoril v slo- 1,1 del°ma v hrvaščini, iči^j Pa v lepi’ gladki an' % Nahvalil se je za pri- Hje *eJem vsem, in izrazil S da ostanejo odnosa ji Jn 'riko in Jugoslavijo in An°S'°Vani na obeh strata- ^tlr “ POi ‘srčni i;U^'ku prijateljski in oij0In (la se, če mogoče, še j^Jučku 81anik banketa se je ‘ VSerri' 'k- Pri^azno razgovarjal % 1, da vlada naše rodne ‘ fJviš.jen->Ce '^° smemo soditi po 4v'ie v rePrezentantu Jugovo deželi _ nepri- nav?]1 ^emokratična in ^ k0'ie bih Padle črnožolte monar-»V^boto 6. °' amic 0dp0t0vai v Chica- ■1 ulij a je poslanik Ki m biiSi|^ištvatVU •’ uS°slovanskega ^ashingtonu je • Mr cD”1 in0 ' v TlO1 L-t0 11 ^ . nameščen >. ' užina iz Cleve-ružina je do zad-,, .v diral na Chicago krt nske<>a -ie sotrudnik - ? lista” in “Cleve-h-v1(JV eSat. ^akfa1"e -iulija Mrs. stara 81 let. 4 takaJle-,biVala 40 let ua ena najsta- lp km "" naseljenk. I%7': Tu lla l'°jena na Go-V opušča tri Sine in STAROSTNO PENZIJO je uvedla država Wyoming. V veljavo stopi s 1. junijem 1930. Vsak county mora imenovati posebni odbor starostne penzi-je, ki upravlja vse tozadevne posle. Visokost mesečne pen-zije se ravna po krajevnih razmerah, toda ne sme v nobenem slučaju presegati svote $30.00. Do penzije so upravičene osebe stare G5 let ali več »katerih letni dohodki iz katerega koli vira ne presegajo svote $360. Dalje morajo biti vsi prosilci za starostno penzijo državljani Zedinjenih držav najmanj 15 let in morajo pred vložitvijo prošnje za penzijo bivati najmanj 15 let v državi Wyoming in pet let v istem countyju. Ako je prosilec tu-intam v manjših presledkih bil odsoten iz države in ti presledki skupaj sešteti ne presegajo dobo treh let, se smatra, da je bival v državi polnih pet let. Do penzije niso upravičene osebe, ki imajo otroke ali druge osebe legalno odgovorne za podporo, ki so popolnoma zmožne tako podporo dajati. Tudi profesijonalnim beračem in trempom se odreka penzija za eno leto po prenehanju izvrševanja te “profesije.” Do penzije niso upravičeni tudi taki, ki so se direktno ali indirektno iznebili kakšnega premoženja, z namenom, da bi mogli prositi za penzijo. Dalje niso upravičene do penzije osebe, ki so bile tekom zadnjih deset let za kakoršen koli delikt poslane v državno ječo. Ako pusti oseba, ki je prejemala penzijo, ob svoji smrti kakšno premoženje, se od tega najprej odšteje vsa izplačana penzija s triprocentnimi obrestmi vred, in se ta svota povrne v ubožni fond dotične-ga countyja. šele ostanek premoženja pripade legalnim dedičem. PREDSEDNIK HOOVER je bil tekom prvih štirih mesecev, odkar se nahaja v uradu, mnogo bolj “busy,” kot sta bila Harding in Coolidge. Kot znano, je sklical k izrednemu zasedanju zvezni kongres, z namenom, da se nekaj stori v od-pomoč farmer jem in da se nekaj izpremeni tarifa. Prvi cilj je bil načeloma dosežen, s tarifo se bo pa kongres moral ba-viti, ko se vrne s poletnih počitnic. Poleg navedenih se je predsednik bavil še s celo vrste drugih važnih problemov. Tako je imenoval komisijo, katere naloga je najti vzroke za nevpoštevanje postav. Ustavil je vrtanje oljnih vrelcev na narodnih oljnih rezervacijah, da se zaloge olja ne izčrpajo prehitro. Storil je končne ko rake za razvoj velikega Boulder Dam projekta. Naročil je merjenje ozemlja v svrho poznejše gradbe kanala skozi Ni-caraguo. Izjavil je, da bo doglednem času sklical konferenco, ki se bo bavila s problemom protekcije otrok. Obljubil je sklicati konferenco, ki naj študira kako zaposliti de lavce, katere vedno bolj izpod rivajo moderni stroji. Odprl je pot proti nadaljnemu zmanjšanju oboroževanja itd AVTOMOBILSKE nesreče so tekom zadnjih osemnajstih let zahtevale samo v državi Ohio 13,660 človeških žrtev Tako poroča državni zdrav stveni department v Columbu bu. Leta 1910 je bilo v državi Ohio 32,941 avtomobilov, ki so zahtevali 80 človeških žr .(Dalje na 2. strani). Plačila v poslovnem življenju Združenih Držav se večinoma ne opravljajo v gotovini, marveč potoni čekov. Kaj je torej ček? — vprašuje dostikrat novodošlec, ki morda v Evropi ni še nikoli videl čeka. ček je nalog (order), potom katerega oseba, ki podpisuje ček, nalaga svoji banki, naj izplačuje gotovo svoto denarja drugi osebi. Recimo, na primer, da izpiše Brown ček za $10 na svojo banko, Zanesville Bank, na “ordro” Robinsona. Brown jo s tem naložil Zanesville Banki, da izplača $10 Robinsonu. Ta-le je edina oseba, ki je opravičena dobiti ta denar. Ali on živi nekoliko milj daleč od Zanesville in hoče dobiti svojo gotovino. On zato in-dorsira ček, t. j. ga podpiše. Ček se indorsira s podpisom na obratni strani čeka. S tem, da je Robinson indorsiral ček, je prenesel pravico dobiti gotovino na vsakogar, ki dobi ček. Ali, ako na obratni strani čeka piše “pay to the ordei of.........”, tedaj le označena oseba sme dobiti plačilo. Robinson torej indorsira ček ter ga prinese k Worker’s Trust Co.. banki, kjer je osebno znan. Tu mu izplačajo $10 v gotovini. Worker’s Trust Co. ima sedaj indorsirani ček, kar je isto kot pravica dobiti plačilo, in zahtevo poravnanje plačila (kolektira) od Zanesville Bank. Zanesville Bank izbriše (cancels) ček in koncem meseca ga povrne Brow-nu skupaj z drugimi izplačanimi čeki, ki jih je on izdal in “statement”, t. j. obračun čekov, ki jih je podpisal, vlo-ženega denarja (depozitov) in preostanka v banki (balance). Znesek preostanka ali ba-ance se navadno nahaja v spodnjem desnem kotu obra čuna. Ta mu pove, koliko denarja ima še v svojem čekov nem računu. Mogoče je, da Robinson :n*;v sam svoj čekovni račun pri Worker’s Trust Co. in mesto gotovine hoče rajši vložiti (deponirati) svoj ček. Tedaj on izpolni vložno tiskovine (deposit slip) in pusti denar v banki. Sedaj sam lahko izda čeke proti svoji bilanci. Ako ni ček izdan na “ordro” kake označene osebe, marveč na “bearer” (imejite lja) ali na “cash” (gotovino), tedaj ga lahko vnovči vsakdo, ki ga dobi. V slučaju pa, da Robinson ne gre na svojo banko po gotovino ali da vloži ček na svoj račun, marveč ga preda komu drugemu, tedaj tudi on indorsira ček pod podpisom Browna in tretja oseba, ki je dobila ček, ga bo morala tudi indorsirati, ko ga preda svoji banki ali pa ko‘mu drugemu. Izdati ček, ako ni zadost nega pokritja v banki, je v Združenih Državah kaznjivo kot zločin. Recimo, da A izda ček osebi B za $150 na svojo banko, kjer pa njegova bilanca znaša samo $10. B vloži ta ček na svojo banko in nje gova banka ga predloži A-ov.i banki v plačilo. Ta banka seveda odreče plačilo in pošlje ček nazaj z opombo “insuf ficient funds” (nezadostno po kritje). B-ova banka tedaj protestira ček. Protestiranje čeka je legalna formalnost. Javni notar, navadno uradnik dotične banke, sestavi pisme* no izjavo, v kateri navede, da XDjilje na 2. strani). SLEPARIJI POJ POTOM MUHE SLIKARJEV Zvezni poštnj; department je institucija, kat jih je malo na svetu. Sisterrt za hitro odpravo in dostavo pošte je tako praktičen in tob enem tako gibljiv, da ga tnpra človek občudovati, posebno če ga primerja s poštnimi sistemi nekaterih evropskih | držav. Marsikdo izmed n&s je imel že sam priliko se prepričati, da so bile na pravo, mesto dostavljene pošiljke s'isilno pokvarjenimi, pomanjkljivimi in sploh skoro nemogočimi naslovi. Poleg nizke poštnine se naš poštni sistem odlikuje v splošnem tudi z jzredno usluž-nost.jo napram občinstvu. Poleg vsega tega pa je zvezni poštni department nekaj, s čemur se ni šaliti. Zloraba pošte je kaznjivo dejanje, skoro tako kot v Evropi “razža-Ijenje veličanstva”. Kaznuje se z denarno globo, z zaporom ali pa z obojimi Za zlorabo pošte na primer|iyelja, da se po pošti pošiljajjp' časopisi, v katerih se oglaša kakoršna koli loterija. V nekb vrsto loterije spada tudi srečkanje ali žrebanje različnih predmetov, kar tudi naši člani včasi skušajo oglašati v oglasih ali dopisih. Kakorhitro bi dovolil urednik te vrste ,* oglaševanje srečkanja v listu, ki se razpošilja po pošti, se izpostavi nevarnosti, da ga prime za vrat poštna oblast in,-tiu. naloži denarno kazen ali pa ga pošlje v zapor. Poštna oblast ne bo iskala dopisnika, ampak bo prijela urednika. To je vzrok, da noben urednik, ki ve kaj dela, ne bo priobčil takih reči, četudi dopisnik izjavlja, da prevzame odgovornost nase. Ista poštna strogost velja tudi glede izrazov ali člankov nemoralne vsebine, in še nekaterih drugih zadev. Vsakemu je znano, da se v Ameriki zelo mnogo oglaša in da takorekoč vsa trgovina sloni na oglaševanju. Večina oglasov je seveda poštenih, toda neizogibno je, da se med poštene oglaševalce pomešajo tudi sleparji posebno taki, ki prodajajo razne predmete potom pošte (mail order). Posebno velike sleparije se vršijo s takozvanimi zdravili ali raznimi predmeti, ki naj bi služili za zopetno pridobitev izgubljenega zdravja. Zvezni poštni detektivi so takim sleparjem vedno za petami in marsikaterega spravijo v zasluženi zapor. Zdravniška znanost dozdaj še ni iznašla nobenega zanesljivega zdravila za jetiko, raka in več drugih bolezni. Vsak bolnik pa se oprijemlje vsake bilke, od katere si obeta zdravje, zato premnogi nasedejo sleparjem, ki oglašajo zdravila, katera “gotovo” ozdravijo to ali ono bolezen ali pa kar vse bolezni. Ako takih sleparjev pravočasno ne zasledijo poštne oblasti, izvlečejo od revnih bolnikov na stotisoče in milijone dolarjev. Kadar imajo poštne oblasti dokaze, da so taka po pošti pošiljana zdravila v resnici ničvredna ali da je njihova zdravilna vrednost pretirana, torej, da prodajalci izvabljajo kupcem denar pod napačnimi pretvezami, takrat jih izroče roki pravice. Za vsako posamezno tako pošiljate v lahko dobe tisoč dolarjev kazni ali do pet let zapora ali pa (Dalje na 2. strani) V Clevelandu se že nekaj tednov mudi akademični slikar, profesor Božidar Jakac, ki pridno slika. Po izjavah ljudi, ki so kompetentni soditi te vrste umetnost, je prav posebno dober v portretih. Nihče pa naj ne misli, da se gornji naslov nanaša nanj, kajti piscu teh vrstic ni ničesar znanega o morebitnih njegovih slikar GLASOVI Z RODNE GRUDE skih ali drugih muhah. Da pa imajo nekateri znameniti slikarji svoje muhe, dokazuje nam zgodovina in tu di sedanjost. Tako je na primer v Royal Academy v Londonu nedavne razstavil slikar Philip Con-nard, R. A. sliko imennovane “Suzana in sodniki”. Slika predstavlja zgodbo iz j udov ske zgodovine, ko so Izraelcem vladali sodniki ali starešine in ko sta dva pohotna sodnika hotela zapeljati lepe pa pošteno Suzano. Slika je sicer lepo delo. toda največ zanimanja vzbuja dejstvo, da je dal slikar sodnikoma obraza dveh svojih odličnih kolegov, ki sta Sir Edwin Lutyens in Mr. Adrian Stokes. Slikai Connard smatra to za dobro šalo. Sir Edwin Lutyens se ču ti pa užaljenega. Pred tridesetimi leti je vzbujala mnogo pozornosti slika “Krist v Emavsu”, katero jo izgotovil sloveči francoski slikar Dagnan-Bouveret. Na sliki je videti Krista sedečega med dvema svojima učencema, n pri vratih gledajo v sobo trije drugi učenci. Parižani so takoj uganili, da ti trije učenci na pragu predstavljajo slikarja samega, njegovo ženo in sinka. Veliki italijanski mojstei Botticelli je v renesančni dobi naslikal “Občudovanje bo-žjega deteta”. Te občudovalce tvorijo skoro vsi takrat živeči člani družine Medici, ki je bila mogočna finančno in politično. Med njimi je najti tudi obraz slikarja samega. Eden zgodhjih italijanski!) slikarjev je bil Fra Lippo Lippi, rojen leta 1412. Na njegovi sliki “Kronanje Device’’ je med številnimi nebeščani najti tudi slikarja, ki se je priplazil v ozadje skozi zaklop na vratiča. Veliki mojster Michael Angelo se je sijajno maščeval nad enim svojih kritikov, in sicer na sliki “Poslednja sodba”, ki se nahaja na steni Si stinske kapele v Rimu. Ta slika, ki predstavlja sprejemanje izvoljenih v nebesa in odpravo pogubljenih v pekel, se smatra za eno najbolj veliča^ stilih in ob enem groznih slik. Veliki obredni mojster papeža Pavla IV. monsignor Biagio da Cesena, je neki dan prišel gledat še nedogotovljeno sliko in se je zgražal nad velikim številom nagih ali zelo de-koltiranih oseb v “Poslednji sodbi”. Umetnik je vzel to kritiko in zgražanje na znanje z največjim preziranjem. Ko je bila slika izgotovljena, so pro-našli da .se nahaja v tistem delu pekla, ki je bil določen za najbolj zavržene med zavrženimi, sam monsignor Biagio, “oblečen”, oziroma ovit samo v velikansko kačo, z rogovi na glavi in z zelo hudobnim in zavrženim obrazom. Razžaljeni monsignor se je torej obrnil na papeža, naj ukaže slikarju, da dotično sliko popravi. Papež Pavel pa je odgovoril s finim humorjem: “Ako bi te (Dalje na 2. itrani) Vlada Jugoslavije je prejela ponudbo od neke švicarske skppine za zgraditev hotelov in zboljšanje turističnega pro meta v Dalmaciji. Ta financ na skupina je pripravljena investirati v to svrho večje kredite, in sicer najprej v Boki Kotorski, za tem pa vzdolž črnogorske obale in v Herce gnovem in Dubrovniku. O tej ponudbi je finančni minister poročal na seji ministerskeg« sveta. Jugoslovanska vlada namerava baje ustanoviti nekaj novih konzulatov, med temi enega v Pittsburghu, Pa. V vasi Brnica, ki leži med Libojami in Celjem, je bil nedavno izvršen surov uboj, radi nekega dekleta. Petindvajsetletni tovarniški delavec Miha čerenjak je rudarju Vinku Kelnarju zadal z nožem v vrat več tako nevarnih ran, da je tekom par ur izkrvavel in izdihnil. Tudi njegov tovariš Fi*anc Kotar je dobil take težke poškodbe, da je moral v bolnico. Ljubosumni čerenjak pride pred poroto. VSAK PO SVOJE V sosednji Italiji so napovedali boj inozemskim ciganom Oblasti so uvedle strogo perlu-stracijo vseh ciganov in jih po končnih uradnih ugotovitvah odpremljajo v državo, kamor spadajo. Med cigani samimi je treba razločevati cigane,- tipične nomade, ki se ne lotijo nobenega posla, in cigane-kot-larje, ki slove kot izurjeni izdelovalci kotlov. Te dni so bili iz Italije izgnani mnogoštevilni cigani-kotlarji. Med kotlarje spadajo v prvi vrsti člani velike družine Goman. Ti cigani so razmeroma premožni. Govore več jezikov, tako francoski, italijanski, nemški in nekateri ce lo angleški. So drugače dostojno oblečeni, a prebrisani ko sam vrag. Kmalu po prevratu so se člani družine Goman, ki so doma večinom iz okolict Ludbrega in Varaždina, s pravilnimi potnimi listi selili v Ita lij o, katero so prebredli od Trsta do Napulja. Na glavnem kolodvoru je zadnje dni opa žati zadaj za kurilnico v tovornih vagonih več ciganskih družin. Nedavno je prispela v Ljubljano iz Radovljice družina cigana Avrama Gomana, 68-let-nega očaka. Iz Rateč je italijanska patrulja pripeljala nje govo mnogoštevilno družino v Kranjsko goro, odkoder so jih odpremili v Ljubljano. Avram Goman je razmeroma premožen cigan. Zaradi nadaljnje ekstradicije v domovinsko občino pri Ludbregu morajo vsi cigani čakati na kolodvoru ter prenočujejo v vagonih, čakajo tudi na dovoljenje carinarnice, da jih oprosti carine na kotle, ki so jih pripeljali ■= seboj. Veselite so in veselja poskakujte, ne glede na to, da s svojimi davki plačujete kongres. ki neprestano melje nove postave, in prohibicijske agente, ki šnofajo po vaših kleteh in kuhinjah, kajti kljub vsemu temu raste naše narodno bogastvo. Zakladniški tajnik Mellon naznanja, da so koncem fiskalnega leta, to je 30. junija, dohodki zvezno blagajne presegali izdatke za 185 milijonov dolarjev. Ako boste pridni in ako vaši letni dohodki znašajo letno vsaj stotisoč dolarjev, vam bo kongres morda znižal dohodnin ski davek za prihodnje leto. * Od tistih 185 milijonov dolarjev seveda name ne bo odpadlo niti toliko, da bi si lahko privoščil “second-hand” Forda, pa sem kljub temu ponosen na visoko doneče gornjo številke. Res je, da plačujemo davke, direktne in indirektne, toda pri vsej potratnosti kongresa koncem leta vendar le nekaj ostane na kup-čeku. V večini evropskih držav pa ljudstvo plačuje in pl a čuje, koncem leta je pa primanjkljaj v državni blagajni ali pa se poveča narodni dolg * V državi Arkansas so nedavno aretirali baptistovskega pridigarja McEntire radi posedovanja, prevažanja in prodaje opojnih pij*«. Rov. Mc Eritire je o priliki zadnjih predsedniških Volitev hudo agitiral proti vsem “mokrim” kandidatom. Menda mu je šlo za business, ker na sodniji je izjavil, da mu pridigovanje ne nese dosti in se je moral lotiti prodaje opojnih pijač, če je hotel plačevati svoje obveznosti. * Državni senator Bernhard Gettelman v Wisconsinu je nedavno predložil v legislaturi načrt zakona, glasom katerega naj bi država lastovala zaloge žganja, piva in vina v zdravniške svrho. Potrdilo, da | je bolan in potreben nekaj kozarčkov opojne pijače, pa da bi si smel napisati vsak polnoletni državljan sam. če bi bil tak zakon sprejet in proglašen ustavnim, e j, ali bi bilo simulantov v Wisconsinu! Noyi japonski kabinet je sestavljen sledeče: Juko Ha-maguči, ministrski predsednik ; Kituro Šidehara, zunanji, minister; Kenzo Adači, minister domačih zadev; Joko Egi, železniški minister; Ičita Ko-baši, minister prosvete; baron Watanabe, justični minister: Isej Ugaki, vojni minister; Hi-jo Takarabe, mornariški mi nister; Gen ji Matsuda, preko morski I minister; M ata j ir o Kojizumi, minister komunikacij; Jutaka Tavara, trgovin ski mnister; čuji Mačida, poljedelski minister. Ako prečitate ta imena vašim otrokom, bodo mislili, da predstavljajo kakšno igro, kot je na primer: Eni-Meni-Mini-Mu. Grški odpravnik poslov v Beogradu, ki nadomešča od-sotnfcga grškega poslanika, je posetil zunanjega ministra dr Marinkoviča, in je ob tej pri liki po nalogu grške vlade iz rekel zahvalo za požrtvovalnost jugoslovenskih mornarjev pri gašen iu požara v Ar gostoli. V eni naših južnih držav je nedavno stal pred sodnikom mož, ki je bil obtožen, da je poljubil neko žensko brez njenega dovoljenja. Obtoženec se je izgovarjal s popolno pi janostjo. Ko ga je sodnik vprašal, kako more dokazati, da je bil popolnoma pijan, je (Dalje na 2. strani). ' __________ "JVo«Ja Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. IZ URADA GL. TAJNIKA Revizija knjig in računov »e prične v glavnem uradu dne 22. julija 1929. Po končani reviziji se bo vršila polletna seja glavnega odbora. Društva, ki imajo predložiti na glavni urad kako prošnjo ali drugo zadevo, naj isto pravočasno pošljejo na glavni urad. Polletna seja glavnega odbora se bo vršila okrog 26. julija. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, VOL. V. Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. NO. 28 Čas je naš zaveznik. IZ URADA GL. TAJNIKA V skupinah ali organizacijah, ki temelje na demokratični podlagi, pridejo včasih na odločujoča ali vsaj važna mesta ljudje, ki so vse prej kot v kredit in korist organizaciji. To se je morda zgodilo, ker so bili volilcem v napačni luči predstavljeni, ali pa vsled golega slučaja. Včasi tudi vo lilci nimajo dosti izbirati, pa se odločijo za tisto, kar smatrajo za manjše zlo. Na površje pridejo včasi take sebične, domišljave in ignorantne figure, da se mnogi indirektno prizadeti tresejo za obstoj organizacije. Tak strah pa je brez podlage, ako je organizacija, pa 'bila te ali one vrste, v svojem jedru zdrava in solidna. Nekompetentne osebe na važnih mestih pač zamorejo nekoliko zadržati njen razvoj, toda sistem demokracije jih navadno odpravi predno morejo povzročiti nepopravljivo Jkodo. Narava odpravlja vse, kar je nesposobno, oziroma kai je škodljivo razvoju, toda pri tem ne dela drznih skokov, ampak si vzame čas, kakor pravimo. Približno tako se godi v sistemu demokracije. Nesposobnim zmanjka sape domišljavci pa se takorekoč razpočijo, kot mehurčki milnice. V vsakdanjem življenju pravimo, da so se sami ubili. Američani imajo z ozirom na take junake pregovor, da naj se jim da dovolj dolge vrvi, da se obesijo. To se pravi z drugimi besedami, da naj se jim dovoli dovolj časa in prili ke, da pokažejo svojo ignoranco, domišljavost in sebičnost, pa jih bo občinstvo pri prvi možni priliki poslalo v ropotarnico. Drevo, ki hoče visoko zrasti, mora imeti zdrave in trdne korenine. Ako jih nima, ga bo podrl prvi vihar. Včasi obupujemo, ker nam naši napori ne prinesejo uspehov v času, kot smo jih pričakovali. Toda, dokler je življenje, za obup ne bi smelo biti prostora. Ako je naša volja trdna in načrt dober, bomo končno poplačani z uspehom. Delajmo vztrajno, pri tem pa zaupajmo času, da bo prispeval svoje. Čas je naš najboljši zavzenik. Zapreke ki se nam zdijo, kakor gore bodo v teku časa postale ponižne krtine, napihnjeni baloni, ki nam skušajo zakrivati solnce, se bodo razleteli, da o njih ne bo sledu, navidezne nepremostljiva brezdna bo tek časa zasul s peskom, da bo do vodile preko njih gladke ceste. Dobro, vztrajno delo je navadno nagrajeno z uspehom in priznanjem, kadar pride pravi čas. Kar je .zgrajeno na goli sebičnosti, častihlepnosti in začasnem občudovanju zaslepljenih množic, se v teku časa razblini kot zračni gradovi. Mnogokrat se nam zdi, da zmagujejo, na vsej črti demagogi, da so cenjeni le tisti, ki poznajo le sebe in svoj žep, da se mora zmožnost umakniti v kot puhli domišljavosti Toda čas odnese pleve, medtem ko zdravo, kleno zrnje osta ne in obrodi stoteren sad. Ne obupujmo torej, ne vdajajmo se malodušnosti, Če muhasta usoda včasi zanese na visoke pozicije napihnjene mehurje, saj jih bo prvi dih zdravega ljudskega razum? odnesel v nirvano pozabljivosti. Ne odnehajmo od poštenega dela, četudi produkti istega niso takoj vidni. Začasno jih morda kot kleno zrnje zakrivajo šumeče pleve puhlih rraz, toda ko bo čas opravil svoje delo, bo vsak lahko razlo čil zrnje od plev, in takrat bomo imeli naše zadoščenje. Tudi pri delu za J. S. K. Jednoto je vedno potrebna velika mera potrpežljivosti. Uspehi se dostikrat pokažejo šele po dolgem, vztrajnem delu. Ves resnični napredek organizacije temelji na tem. To je veljalo do sedaj in bo veljalo tudi v bodočnosti. Če smo res dobri člani J. S. K. Jednote, delajmo za organizacijo nesebično, brez pričakovanja pohvale in brez vsake osebne mržnje. Čas je naš najboljši zaveznik in napredek organizacije bo naše najlepše plačilo ----------------------------------o------------ Življenje ima za vsalco živo bitje le toliko pomena, kolikor 'lepot in dobrot istega izrabi. Želva preživi v blatu in peskU več stoletij, vendar ima morda mušica enodnevnica več užitka od par ur življenja, katere prepleše v jasnem solnčnem siju, v veselem roju svojih tovarišev in tovarišic. * * * Človeško življenje se razlikuje od življenja mušice enodnevnice in od življenja želve. Srečen je tisti, ki zna pravilno izkoristiti tisto dobo, ki je odmerjena življenju človeka. * * * Bodimo hvaležni usodi za tiste prilike in lepote življenja, katere nam nudi danes. Solnce jutrišnega dne nam morda ne bo več sijalo. * * * Sebičnim in domišljavim ljudem zakrije večino lepot življenja njihova lastna senca. Kdor ne more videti svojih lastnih poštenih bratov v solncu sreče, tiuli sam ne more biti srečen. •* * * Le pes liže roko, ki ga je tepla, tepla brez vzroka in po krivici. In kdo hoče biti pes! V današnji številki Nove Dobe priobčujemo iniciativni predlog društva sv. Antona št. 108, JSKJ, iz Youngstowna, Ohio. Glasom pravil ima biti predlog na razpravi 60 dni. Razprava traja od 10. julija do 7. septembra, vštevši oba datuma. Društva lahko med časom agitirajo za predlog ali proti predlogu. Ako bo predlog med tem časom podpiran od ene tretjine društev, potem pride na splošno glasovanje. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. INICIATIVA CLEN XXXVI., TOČKA 2. DOLOČA: ”2. V dobi prvih šestih mesecev, od dne ko je bil član pravilno prijavljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, se plačuje celotna bolniška podpora, to je $1.00 ali $2.00 dnevno, v kolikor je bil član zavarovan. Po prateku šestih mesecev plačuje jedno-ta polovično dnevno podporo skozi 12 mesecev. Po preteku polovične podpore je vsak član upravičen do nadaljne podpore in sicer iz sklada onemoglih, po $10.00 mesečno Ta podpora se plačuje članom dokler ne ozdravijo, ali do kler je bolan. Za prve tri dni bolezni jednota ne plačuje podpore, to je od časa, ko se je bolnik pravilno javil pri zdravniku in društvenem tajniku. Po preteku 18 mesecev bolezni se plačuje $10.00 mesečne podpore tudi neenakopravnim članom naše jednote.” PREDLAGANO DA SE GORNJA TOČKA PREMENI KAKOR SLEDI: “2. V dobi prvih šestih mesecev, od dne ko je bil član pravilno javljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, se plačuje celotna bolniška podpora, to je $1.00 ali $2.00 dnevno, v kolikor je bil član zavarovan. Po preteku šestih mesecev plačuje jednota polovično podporo skozi 12 mesecev. Po preteku polovične podpore je vsak član upravičen do nadaljne podpore in sicer iz sklada onemoglih, po $10.00 mesečno. Ta podpora se plačuje članom dokler ne ozdravijo, ali dokler je bolan. Bolniška podpora se plačuje od prvega dne, to je od časa, ko se je bolnik pravilno javil bolnim pri zdravniku in dru štvenem tajniku. Po preteku 18 mesecev bolezni se plačuje $10.00 mesečne podpore tudi neenakopravnim članom naše jednote.” Potrdilo dr«štva. Mi spodaj podpisani odborniki družtva »sV. Antona šb. 108, JSKJ, s tem spričujemo, da je bil zgornji iniciativni predlog predložen pismeno in prečitan na redni (ali izredni) seji dne 21. aprila 1929 ter da je bil sprejet. Za predlog je glasovala večina članov. Proti predlogu ni glasoval noben na seji navzočih članov. Joseph Cekuta, predsednik. John Dolcic, tajnik, Anton Kikel, blagajnik. (Pečat) Razlogi. Članstvo našega društva je prepričano, da ni v korist jednote, ko se odvzame članom bolniška podpora za prve tri VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) obtoženec odgovoril: “Samo dobro si oglejte prizadeto damo, gospod sodnik!” * Bivši podpredsednik Zedi njenih držav, Charles Dawes, znan tudi pod imenom Helen-Maria, novi ameriški poslanik v Londonu, je prišel k neki dvorni prireditvi v dolgih hlačah, dasi je običaj, da gostje pri takih prilikah nosijo kratke hlače in svilene nogavice. Pa mu niso pokazali vrat in tudi omedlel ni nihče. Mož je s tem dokazal, da pravi Američan niti pred samim kraljem ne izgubi, oziroma ne zataji svojih domovinskih hlač. * Začetkom tega meseca so, kot običajno, obiskali Cleveland “canadski vojaki”. To so neke vrste majske muhe, ki žive na dnu jezera v obliki ličink polni dve leti. Ko so godne, priplavajo na jezersko površino in se iz premene v majske muhe, podobne velikim komarjem. Takoj nato se oženijo, samice odlože jajčeca na vodo, nakar zaključijo svojo zemeljsko karijero v 48 urah. Te majske muhe nimajo ust, niti prebavnih organov, torej jih niti malo ne skrbi eksistenca v zakonu. Najkasneje v dveh dneh je itak vse končano. Marsikateri novopo-ročeni par jih lahko zavida. NOV ZRAČNI REKORD sta dosegla clevelandska letalca Byron K. Newcomb in Roy L. Mitchell v zgodnjih jutranjih urah 6. julija. Krožila sta namreč neprestano v zraku 174 ur in 59 sekund, ne da bi bila pristala. S potrebnim ga-solinom in hrano so ju “pitali” v zraku drugi aeroplani. Prej-šni rekord neprestanega kroženja v zraku je bil 172 ur in 32 minut, ter je spadal Texasu. Najnovejši rekord pripada Clevelandu. Na letalskem polju, kjer sta vztrajna letalca pristala kmalu po polnoči 6. julija, ju je čakala kakih 75, 000 glav broječa množica navdušenih občudovalcev. V NEVARNOSTI, da se potopijo 70 milj od bostonskega svetilnika je bilo v nedeljo 7. julija 249 potnikov obrežnega parnika Prince George. Pa-trolni parnik obrežne straže Agassiz, je v gosti jutranji megli trčil v potniški parnik in mu napravil veliko luknjo malo nad vodno površino. K sreči je bilo morje mirno in vsi potniki so bili brez nesreče premeščeni na patrolni parnik Agassiz. Pozneje so bili še enkrat prekrcani na rušilec Mojave, ker je bil Agassiz preobložen. Vsi potniki so bili popoldne izkrcani na suho v Bostonu, kamor je v spremstvu nekaterih patrolnih parnikov dospel tudi poškodovani potniški parnik Prince George. --------------o-----< Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 IU. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: N DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E„ Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja*^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf®“’ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolnis* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPre' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave-i Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovano®j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z8la tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »ista'novi z 8 člani 81 članicami. , & Komaj se je dobro posušila tinta predsednikovega podpisa na predlogi, katero je sprejel kongres v odpomoč far-merjem, so mlekarske družbe v Clevelandu vzdignile ceno za kvort mleka od 12 do 13 centov. To zvišanje cen opravičujejo družbe s tem, da bodo baje plačevale farmerjem za mleko boljšo ceno, da bodo mogli ti boljše krmiti in oskrbovati svoje krave. Da bomo pri tej farmerski od pomoči mi meščani udarjeni, to se nam je zdelo. In če bi se šlo res za v odpomoč farmerjem (in prekupčevalcem, kar je najbolj gotovo), naj bi že bilo. Toda kdaj je kongres sprejel kakšno postavo v odpomoč kravam ! A. J. T. o-------------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) tev. Leta 1928 pa je bilo v državi 1,649,699 avtomobilov, ki so uničili 1730 človeških življenj. Večino žrtev tvorijo otroci v starosti od petih do devetih let. ZAKLADNIŠKI tajnik, Mr. Mellon, namerava baje odstopiti, kakor hitro bo senat odobril Youngovo reparacijsko pogodbo, v kolikor se ista tiče Zedinjenih držav. Nekateri vidijo vzrok za odstop v dejstvu, da ima predsednik Hoover precej svoje lastne volje in da ni zakladniški tajnik več taka velika oseba v Washingtonu kot prejšne čase. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA VAŽNO NAZNANILO GL. ODBORNIKOM IN ČLANSTVU J. S. K. J. dni. Na eni strani so prizadeti dobri in pošteni člani, na drugi strani pa je temveč simulan-tov, ki so nalašč prijavljeni toliko dni delj, da dobijo tolike in še več podpore, kot če bi se podpora plačevala od prvega dneva naprej. Dokaz imamo, da to ne koristi bolniškemu skladu tudi v tem, ko moramo še vedno imeti izredne asesmente. Dalje moramo tudi izjaviti, da je po riovih pravilih bolj težko pridobivati nove člane, ko vedo, da se podpora ne plačuje od prvega dneva naprej. Cenjena bratska društva vljudno prosimo, da podpirajo naš iniciativni predlog da p» ide na splošno glasovanje, kar bo v korist članstvu in jed-noti. Z bratskim pozdravom, Odb'or društva sv. Antona, št 108, J. S. K. J. Youngstown, Ohio, dne 21. aprila 1929. SLEPARIJE POTOM POŠTE (Nadaljevanje iz 1. strani) oboje. Neki malo znani lekarnar v Kansas City, Mo., je tekom štirih let napravil nad milijon dolarjev s tem, da je prodajal “studenec mladosti” v tabletah, katere so se prodajale po dva dolarja škatljica. Neki drugi slepar je prodajal prašek, ki je bil mešanica sode, boraksa, žvepla in škroba. Ta prašek je bilo treba samo natresti v čevlje, pa so baje odšle vse bolehni iz telesa. Slepar je napravil okoli $60,000, predno je prišel pravici v roke. Neki John in Kate Braun sta potom pošte prodajala “blagoslovljene rutice”, ki so pomagale proti vsaki bolezni. Male rutice iz navadnega muslina, ki so bile vredne po 3 do 5 centov komad, so se bolnikom pošiljale po $5.00 do $15.00. “Profesor” Samuels je v kratkem času napravil en milijon dolarjev s prodajo očesne vode, katere je bilo treba štirikrat na dan kaniti v oči, pa so morale izginiti vse telesne bolezni. Ta očesna voda je vsebovala 5% soli, 5% sladkorja, ostalo je bila pa navadna voda. To “zdravilo” je stalo izdelovalca 5 centov galona, prodajala pa se je po 5.00 do $25.00 stekleničica dveh unč. “Amasol” je bilo zdravilo, ki je ozdravilo bolne dlesni v ustih in zobno bolezen, znano pod imenom Pyorrhea. Poštni inšpektor, ki je iskal evidence proti sleparju, je pisal iznajditelju “amasola”, da ima tako bolne dlesni, da more zobe kar z roko potegniti iv, ust in jih zopet nazaj djati, ter ga vprašal, če bo “amasol” pomagal proti temu. V tem slučaju, da naj ,mu pošlje eno steklenico po poštnem povzetju. Steklenico je dobil in slepar je bil v mreži. Vendar si je bil v teku enega leta “prislužil” s svojo zobno vodo okoli $48.000. Vsi omenjeni sleparji, z mnogimi drugimi vred, so dobili zasluženo kazen, toda osleparjeni ljudje niso dobili svojih težko prisluženih dolarjev nazaj. Kljub vsej paž-nji poštnih oblasti se take ali podobne sleparije vrše zdaj tu, zdaj tam. Včasi vzame precej časa, da se jim pride na sled in da se dobi dovoljne dokaze proti njim. Prihodnja seja Glavnega odbora bo pozvana, pravi ja in reši več važnih stvari, ki se tičejo naše jc(‘,n ^ in njenega poslovanja. Radi tega sem smatral umest^ priporočiti, in glavni tajnik je tako predlagal, da se tc S udeležijo vsi glavni odborniki in urednik Nove Predlog je bil od Glavnega odbora sprejet. J V smislu gornjega sklepa se torej poživljajo vsi odborniki in urednik glasila, da se prihodnje seje Glav*1 * odbora udeležijo. namestnik in člani glavnega nadzornega odbora se sestati v Duluthu, Minn., v ponedeljek zjutraj, dne 22. Jj, ja, kjer se bo pregledalo jednotine bonde, glavni podP/^ sednik, vrhovni zdravnik, člani glavnega porotnega in urednik glasila, naj si pa svojo vožnjo uredijo tak0’^, bodo na Ely-ju ne kasneje, kot v petek popoldne, dfl£ julija- w Odbornikom in uredniku, ki žive v Chicagu, ganu, Lorainu, Barbertonu, Clevelandu in Pittsburgh1^, priporoča, da si kupijo takozvane “tourist tickets to Minn., and return,” za kar bodo plačali isto znižano kot lansko leto na konvencijo. Od Chicaga naprej potovali po Chicago and Northwestern železnici, kerJ ^( najnižja, in to naj vsak navede postajnemu agentu, *a kupuje vozni listek. ^ O razpravah in zaključkih gornje seje bo članstv® formirano potom zapisnik^ ki bo priobčen v Novi D0”1’ Z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, predsednik ] Nn< friiide foleiu Nlii, v'il], Patie by p« ;‘i0H *chie jtotiei end. °., i, Ei hi !■' N j M: An V a>i 'ion Hfir Mr «h, ■> H S Poštna uprava vrši hvalevredno delo, ker zatira take Jljudske izkoriščevalce, oziroma bandite na daljavo, toda vseh sleparstev ne more preprečiti. šele ko bo občinstvo v splošnem preziralo razna patentna “zdravila”, ki ozdravijo vse mogoče bolezni, tudi take, za katere medicinska veda še nima gotovega leka, takrat bo tudi sleparjem z zdravili prenehala cvesti pšenica. -------o-------- MUHE SLIKARJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) bil slikar postavil v vice, storil bi ^e, kar je, v moji moči, da te dobim od tam; toda v peklu nimam nobene moči.” Tako vidijo obiskovalci Si-stinske kapele monsignorja Baglio še vedno v peklu, in se lahko naučijo, da ni pametno se zameriti slikarjem. NEKAJ O ČEKIH (Nadaljevanje iz 1. strani) je bil ček predložen v plačilo in da plačilo je bilo odrečeno. Ako A ne poravna vso stvar po sprejemu te izjave (protesta), se stvar predloži držav nenni pravdniku in A bo obtožen, obsojen v plačilo in' kaznovan. V večini slučajev, ko se ček izda brez dovoljnega pokritja, gre za pomoto ali brezbrižnost s strani podpisnika čeka. Banke to znajo in navadno ne delajo nikakih sitnosti takoj, marveč dajejo podpisniku pri- cko' liko poravnati stvar. D $ vedno pa protestirajo ^ je za $10 ali več. čeka, dasi ni imel n'k‘l. ji zlobnega namena, marv ^ bil le nepreviden, moi'a ^ čati stroške protesta ifljt vrednosti čeka. Stroški P.Lj sta znašajo notarsko P w bino. ti Približno isto sc ako A izpiše ček na $ kjer sploh nima nikakft# narja. _ j Mogoče je, da A im» dovolj denarja za poki’1 izda ,W ka. Recimo, da je w za $150, ali ima le $1^^ ^ ki. *Ako banka ver.jame’ A poravnal razloček, ^ darle izplačala ček v P0.- obsegu in obvestila A> J: prekoračil svoj račun drawn) za $5. A mora Jt plačati banki čim P1'6-1 če teh $5. Banka seved3 / ne bo storila, ako ni Pr®.0j/ da bo A zmožen in na plačati. jj; Potrjeni ček (ce,c„i check) je ček, na kate'^ banka potrdila, da J® p( za izdano vrednost. p *> dilo pomen j a, da j^ j-c^1 pokritje dotičnega Čc. virala primerno svoto ^j!1 tovega računa in da rantira za dotični Ček- « trjeni ček je enakovre‘‘ ku banke same. <3l°v biti previden s temi PL K mi čeki, kajti, ako (Dalje na 5. stra0^ Mlisi , Ma % s Us. i Nelj H, H An 'oni C? ■S to?1* v V] Si, °0(1 } 01(1 Mr of % , Sc 4 fciob. •V; hi. k —T- tfOVA DOfeA, Jt'LY lofft 1Ž>2$ —-................ Era Supplement Edited, by Anthony £. Garbos. ftade kiiDot 1 ause We know that progress is a constant process and blade J *orcec^ Some people knowing that progress can be sli A i^leneKs'1 y through patient waiting misinterpret patience for piilirio-S shall learn therefore that waiting without the Will nev8SS’ couraSe to work unobtrusively and continuously 'atien ,Gr *Jr*r,g us to our goal. Nothing comes from nothing. tyi>er ^ ne w*h n°t secure us success, we must pay for it ti0n . ' Atence, concentration and labor. The law of compensa-achievy ^ we must expend energy and time in order to Pitting anything worthwhile. In the future let us work IihJ jtiu; > jj* Pi m k A iir- 1C * a#! % > boi ’ a Current Thought. PATIENCE AND PROGRESS ience is a quality to be acquired if advance is to be end. ently, unceasingly and uncomplainingly toward an effective : ^SLOVENES FORM F V MINING CORPORA-3 TION iom p , t is Grebenc of Cleveland, at B:vei8?!nding several weeks ofhk, eth- Minn., at the liome s Parents. W t o0° 0,, ai bitihar of Cleveland, ast 'n ^veleth, Minn., jfeeltg 1 ‘Ul(l will spend two a her parental home. , Ann * , , o0° 4rai.ja ‘ *ekar who is head ^fived". at Ladysmith, Wis., ifl Eveleth, Minn., last tion *or a month’s vaca-e home of her par-‘fckar, r‘ anc^ Mrs. Anton Str- Mi-S T °Oo ^ ivr- 1 Nemgar of Eve-\ ani'nn" v*sited Chicago, *itJ *10w is in Cleveland, n her relatives. Kick ir o0° ^icag0 °hal returned from where he is em-°r • u several week’s ■ ishni W'^h his parents in Minn. , 0O0 visit; Pan of Crockett, Cal., N in^ at the home of Mr. V iu'; John Vaida of Chis-^inn. t ^Ve p. o0° 5koviai lsh°lm youths, Nick j^evav-’ *?re(^ Rajcich, John Jteij > Anton and John Pri- CK 2k ed from Detroit, 0rking eie they had been An» pi. 0O0 hne rz , Cbi.. ^ochevar came rMs ,C!l®° to spend several July 15th, at 0] l^le f, nfr‘ Entertainment £ b°th young and I en arranged. %, T . °Oo SinU-Se ^rhas, member !%>h,,nfaS0C‘ety B'ei1 W ia-> has returned lil,*. 8Peedv pita1, We wish W win es tu y are f 0uShout the S f° Col'ectr?i!ng commit-" r thp u necesary Uliding of such N„ '.'»«««/ i'7' l,,!lgc the r,.,, °t nicmber-Viantit Hi ka1 vo >bi- s< fe'1, ve^ P°r A irO® 'ii' ba" 8^ »ft v t d* v«1 ,0l/ P° j' ni a ia % 'y y , d®' '0^ "idij1 nK3] >o*$ ) First gold in Idaho discovered by donkey. A number of Slovenes living in the district of Pioneerville, Idaho, recently formed a $350,-000 mining corporation and are to call it the Comeback Mining Company. This part of Idaho is one of the most valuable mining sections in the United States since it yields various ores, as gold, silver ,lead and copper. Well developed mines are located in the region in which many Slovenes live and it*, is reported that $14,000 worth of minerals was extracted from the mountainous Idaho country. Remarkably enough, the credit for the discovery of this bonanza belongs to a donkey, and the records in the courts of Idaho bear out this fact. In the summer of the year 1882, pass in this particular section a small pack-train was slowly picking its way over a rocky of Idaho, and the patient burros were greatly tormented by a pest of flies. One of the sturdy little animals kicked viciously to dislodge a particularly annoying fly and its hoof struck a projecting ledge of rock, chipping off a bit of the stone. The scarred surface glistened in the sunlight and caught the eye of the prospector who was following the burro. A hasty examination of the rock disclosed a rich vein of gold, and this accidental discovery, began by the donkey, led to the great mines of today. 0------------- The greatest affliction of any lodge is its "dead members.” MEMBERSHIP CAMPAIGN The Executive Committee at their last meeting supplied a stimulus for a membership campaign in the form of awards. It seems, however, that our youth is failing to realize the significance of this generous offer. No other Slovene organization has yet proposed to give such liberal prizes for the enlisting of new members. Our young members thus far have been quite inert to all steps taken to increase the membership and by now should apprehend the generosity that is extended by our organization in an effort to bring about an improvement among young members. They should begin now to act doubly hard in this direction in order to make up for lost time. 0----------- CERTAINLY “Where are some good places to stop on this trip?” asked the prospective automobile tourist. “At all railroad crossings,” replied the clerk in the touring bureau. Phtmology TO WHICH WE ADD “BOOM! BOOM!” Then there is the Scotchman who celebrates the Fourth of July by going about the house snapping his fingers. IT’S A GIFT But how about the Scotchman who, in lieu of buying fireworks for his kiddies, builds a bonfire of his Christmas tree ? AND SPECTATORS IN TREES One fellow who is certain that men descended from monkeys is the man who sweeps up peanut shells after the ball game. ONE HAS A FALSE NOTE The difference between petting and proposing to a girl is the difference between an overture and the wedding march. IT’S A TOUGH TOWN One cannibal to another, as they parleyed for the most tender portions of the roast: “He’s from Chicago. I’ll eat his shoes.” THANKS FOR THE TIP The reason some firms employ such dumb looking salesmen is to let the customers think they are getting the best of the bargain. A WISE CRACK “You may be big game to some girls, but you’re just animal crackers to me,” said the flapper as she slapped the fresh sheik’s face. LIKE AN OPEN BOOK “Brothers and sisters,” began the clergyman, “I will preach to you this morning on the present style of women’s wearing apparel, taking my text from the Book of Revelations.” THIS AD AGE You can stay home on the Sabbath and read the ads in the Sunday papers, or motor out in the country and enjoy the billboards. MAKING THE GRADE “And I thought my son, Hank, was doing so well, too,” said the disappointed parent of the youth who failed to graduate. “The teacher told me only recently that if Hank had only a little more sense he would be a moron.” SCOTCH—THEY DON’T GIVE If all the worn out garters were placed in a line they wouldn’t stretch anywhere. YOU SAID IT “Well,” said the optimistic youth, “Mabel in my arms is worth four Clara Bows in the Movies.” “MA, I WANNA WHISTLE” Health Hint: Don’t eat spaghetti when you have the hiccups. “WATER, WATER EVERYWHERE” “This country is certainly enjoying a bumper crop of fire hydrants,” remarked the auto-ist, looking for a place to park. AND HARD! “Have you heard of the new post-Jones law liquor?” “No, what is it?” “Chicken hooch—one drink and you lay.” EVEN AT THE STATLER “The Customer is Always Right”—unless he has forgotten his pocketbook. THE AWAKENING In this trite observation All husbands will concur, Lindy will find from now on That’s “We” will mean just HER. TAKE TWO “Hey, Boss, I’m taking a month off,” said the clerk as he tore another sheet off the calendar. Sport Sense COMRADES BEAT GRAYSLAKE 6-2 RAIN HOLTS GAME IN THE EIGHTH INNING The Waukegan Comrades traveled to Grayslake on June 30th and beat the home team by a 6 to 2 count. The rain stopped the game in the eighth inning. In this inning Comrades scored three runs on four consecutive hits. Two men were on base and no outs when the game was called. Earl McKinney started for the Comrades, but was nicked for three hits and two errors, when relieved by Charley Burks who, with man 011 third and no outs, checked the rally and held his opponent scoreless, allowing only two safe hits in seven innings. Korenin, Kaires and Skof led the hitting for the Comrades. Comrades A. R. H. E. Archdale, 3b ....... 4 0 10 Pabst, ss —........... 2 0 0 1 Bartel, lb ......... 4 0 10 Divjak, rf --------- 4 0 10 Skof, 2b 4 12 1 Smith, If — -------- 3 3 10 Kaires, c ... ... 3 2 2 0 Korenin, cf ._ 4 0 3 0 McKinney, p - 0 0 0 0 Burks, p 3 0 10 Totals .... 31 6 12 2 Grayslake A. R. H. E. B. Wallace, ss 3 0 0 0 DeHaan, 2b ..... 2 1 2 0 Drom, If 3 110 J. Wallace, lb - 0, 10 Lasco, cf ........... 3 0 10 Hornburge, 3b _____ 3 0 0 1 Hildebran, rf _______ 3 0 0 0 Thibedean, c .... 3 0 0 0 Brown, p ____________ 3 0 0 0 Totals .........26 2 5 1 Comrades 020 100 03—6 Grayslake 200 000 00—2 Two-base hits—Divjak, Korenin, 2; Kaires, 2; Drom, Wallace. Base on balls—Off Burks, 1; off McKinney, 3; off Brown, 4. Struck out—By Burks, 7; by Brown, 5. John Petrovič, Comrades No. 193, Waukegan, Illinois. !Bare Facts cxx^xxxixxxxxxxxTZTrrxxxxxxrxxxxxxxxxTTxxTYTTXxrrrr-rr CHISHOLM TO ELECT SCHOOL DIRECTOR Milan Pakiz, resident of Chisholm, Minn., is a candidate for the office of school director. Many ballots are expected to loe cast in his favor since a large number of Slovenes are inhabitants and voters in Chisholm. The election date is July 13th, and the polls are located in the public schools of the different precincts. If elected, Mr. Pa-iz will serve in the capacity of school director for a term of three years. GETTING ACQUAINTED Membership in a lodge affords an excellent opportunity for the acquiring of new friends. Many things in this world may be purchased but friendships must be made. It is a distinguishing entity. Without it life is miserable and makes one suffer unbearable pangs. The only cure for lonliness is to enrich one’s self with friends. A lodge can serve as the medium for getting acquainted and tempering friendships. There is no sense in anticipating a large membership in your lodge if you are going to forestall any efforts to get new members. The Speed Of a Jack Rabbi 1. A jack rabbit can travel at a speed of 35 or 40 miles an hour for a considerable distance. Of course, the actual speed of a rabbit running at full speed would depend on the individual rabbit. Hoi*ses Sleep In Erect Position. Horses have the power of sleeping while standing. Their legs are provided with muscular mechanisms which causes them to lock and permit the animals to rest somewhat as if they were standing on stilts. While a horse is unconscious there is no direct brain control over those muscles in the legs, back and chest which are essential for the maintenance of an erect posture. The control depends on the reflex actions of the spinal cord. This phenomenon is similar to that of a bird sleeping on a swaying limb. A reflex balance is mainfained when consciousness is in abeyance. Horses sleeping while standing occasionally fall down. More often certain muscles in the forelegs relax suddenly and the animals knuckle over on to the fetlocks and then immediately catch themselves. Horses go sometimes for months without ever lying down. It is astonishing how little sleep they require. This is also true of other herbivora, including elephants. An Indian elephant will feed for 18 or 20 hours and then sleep only one or two. When horses sleep their eyes usually remain open or partly open.-and they sleep so lightly that they are awakened by the faintest sound. They seldom lie long in the same position because their great weight cramps their muscles and prevents the under tung from-functioning. Origin Of Maggots In Meat. It was once universally believed that maggots are produced on dead flesh by abi-ogenesis or spontaneous generation, namely, non-living matter produced living maggots. Aristotle taught spontaneous generation and stated as an observed fact that some animals spring from putrid matter. This belief persisted through the Middle Ages and was not disproved until 1668, when an Italian named Francesco Redi established the fact that every living thing comes from a pre-existing living thing.. Redi exposed meat to the air during hot weather. It soon began to putrify and was covered with maggots. He then placed similar meat in a jar covered with fine gauze and exposed it in the same manner. The meat began to putrify as before, but no maggots appeared on it. Blowflies, however, swarmed over the wire screen on the jar and in a few days the gauze was covered with maggots. This proved that the maggots were not generated by the corruption of the meat, but were hatched from eggs laid by the flies, and that the putrefaction of the meat was caused by smaller bodies which passed through the screen from the air. 0—>---------- NOT A STATICIAN Policeman: “How many times is this I’ve arrested you?” Prisoner: “Don’t — hie—ask me. I thought you were keep-in’ th’ score.” HAVE YOU HEARD THIS? It’s an ill wind that blows a saxophone. GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern (Continued) So, before a half hour had elapsed, every man had his bundle in his hand and was ready to leave the monastery. They left all the lights in the cloister burning, to deceive the enemy by making him believe that everybody in the monastery was awake. Just as they had made an attempt to open the artfully hidden heavy iron tunnel door in the cloister, hitched to the stony casings, the clouds in the sky broke apart and the moon brightly and gloriously cast her beams upon the earth. Some of the men mournfully gazed at the pale moon in the sky as if they would have upbraided her, saying: “Behold, thou moon, how vicious art thou! If thou hadst kept hidden behind' the clouds half an hour longer, we should have been saved.” There were others who murmured to one another, saying: “It is God’s Will that we shall perish; there is no hope for us to be saved.” But now suddenly they all realized that it was the moon that had saved them from death. Someone now observed that a group of Turks had entered the garden outside the walls. They were so near that thej could easily have reached the Christians within the cloister with their arrows. Had the Christians not been in profound revery, they would have firmly believed that the gypsy had planned to betray them, because the Turks in the garden were sneaking about the hole through which the gypsy had entered the monastery. The alert and cunning gypsy at once understood what that meant. It is likely that some of the Turkish guards had seen the gypsy sneaking through the Turkish camps and then opening the secret door under the walls in the garden, and now the Turks were planning to enter the cloister secretly the same way. “The male fox usually goes into a trap first,” said th* gypsy, and continued: “The commander is likely to be the first man in the line; supposing if I should,” thought the gyp*y to himself, and he directed signal to fugitives to go quietly and place themselves about the walls surrounding the cloister. H* gave them this order because he knew that should the Turks make an attempt to enter the monastery by way of the subterranean path, they would undoubtedly also attack them from the open in other directions. A short time before no one would have listened to the gypsy’s command, but having heard commotion outside the walls in other directions, everyone excitedly ran to the place designated to him by the gypsy. The greater part of the group of men remained with the gypsy and Marcus in the cloister at the 'mouth of the subterranean exit. Soon thereafter the iron tunnel door flew open and the tall and powerful commander of the janissaries entered the monastery. He was followed by his soldiers who, with burning torches in their hands, were forcibly pushing forward into the cloister through the narrow and stony subterranean hole. But the powerful janissary and his three comrades had scarcely entered the monastery when the gypsy and some of the servants, who were hidden in darkness, forcibly shut the iron door against the two Turks that stood at the entrance of the hole and thus broke their skulls. The servants now engaged in fight with the four Turks caught in the cloister. The terrible janissary became still more savage in his fight when he found himself amidst the enemies and separated from his soldiers. Many servants engaged in the fight though they were, they could not get near him. A horrible noise now echoed throughout the monastery. The Turks in the tunnel were pounding with all their might at the door, against which the servants braced themselves, and the Turkish commander and his three comrades in the courtyard were loudly yelling so that they might encourage their comrades outside the walls and thus let them know that they were still alive. No sooner could the gypsy finish the fight then when he darted under the Turkish commander’s legs and thus threw him to the ground. As soon as the huge body had fallen, many strong men rushed forward and overpowered him, and thus prevented him from getting on his feet. It was not long before the other three Turkish soldiers were likewise lying on the ground. Strong as a bear though the gypsy was, he and his assistants had had great difficulty to bind the mighty janissary who, according to the gypsy’s claim, was George Kozjak. At the tunnel door the Christians did not have any difficulty in preventing the Turks from entering the cloister. Through this entrance they might come only secretly; but it was very hard to defend themselves against the Turks in other places upon the walls surrounding the cloister. When the Turks had learned that their mighty commander had come into the hands of their enemies, they attacked the cloister with still greater force. But the servants, though few they were, that night bravely repelled every attack, and by the break of the dawn they had fortunately defeated the Turks for that night. . The brook below the monastery that flows toward the south was on that morning stained with the Turkish blood. (To be continued) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllBllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllKIIIIIIIIIIIIlllllllllIIIIIIIIKilllllllllllllMllIIIIIIIiailllllltllllllllllllllllllEIIKIlK11111^ MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m m m THE SLOTH In the great, gloomy forests of South America are many strange animals and birds, but none are stranger than the curious animal called a sloth. If you will look in your dictionary, you will find that the word, sloth or slothful, means indolent, lazy, slow and sluggish, and the animal of that name, is all of these at once— and more tpo. It is about the slowest thing there is, except maybe molasses on a cold morning, or a cow geting out of the way of a car. The sloth spends most of its time hanging upside down from the limbs of trees, probably because it finds that easier than standing up. It has long, crooked claws that it hooks over the limbs leaving its shaggy body to hang down as shapeless as a sack half full of potatoes. It even eats and sleeps in this unnatural position, and it is never known to lie down comfortably like other animals. with that there are so many more trees than sloths in the country where they make their homes, for if there were not, in a few years there would be no trees at all, as the sloths would kill them all. When a sloth has managed to pull itself up in a tree—that tree is doomed. Its body is covered long, straggling hair hangs down too, and at a little distance, one would never take it for a live animal, but would naturally suppose it was a bunch of dry withered moss hanging from the limb. And to make it look even more like moss, the coarse hair takes on a greenish tinge that matches the color of the foliage and the moss that grows on trees. The sloth has very few teeth and the few it has small and short, but it is too lazy to do much chewing any way, so it probably has all it needs. It is a wise provision of nature that the sloth can get suf- Thc Sloth Is As Shapeless As A Bag Of Potatoes If a sloth did not have to move about occasionally in search of food, I suppose it would hang , in one place all its life, and be thankful. When hunger compels it to travel along a branch for a meal of leaves or bark, the painful journey is accomplished by slowly moving one foot at a time, and carefully unhooking and hooking its claws to the bough. And the strange part of it is their legs never seem to feel the dead weight of the body that they have to support. If they are slow motioned when up in trees, they are even slower when on the ground; their legs are not made for walking, so they lie flat on the stomach, and pull themselves along, an inch at a time by hooking their claws in the ground in front as far as they can reach. They never take a walk just for exercise, or for the pleasure they get out of it; and as far as anybody knows they have never been arrested for speeding. Sometimes it takes them several days to go a short distance between two trees— a distance that a squarrel could cover in a half dozen jumps. While, pulling itself along on the grass, it moans and groans as if every movement was agony, and it is only when once more hanging, upside down from a limb that it seems to be satisfied and at ease. It never changes trees as long as there is a particle of bark or a single leaf to feed on; and when it gets through with a tree, it is as bare of bark and foliage as a barbed wire fence, and it looks as if it might have been dead for years. It is a fortunate thing that ficient water by licking the moisture that gathers on the leaves at night, for if it had to let itself gingerly down the tree, and then travel inch by inch over the grass, in search for water, it would likely perish from thirst before it found any. The animal has so little use for separate toes that all four of them are enclosed in a fold of skin, that looks much like a finger-less glove. This topsy-turry creature, when it comes to personal appearances, has nothing to brag of; in the first place, its hair hangs the wrong way; it is large-eyed, snub nosed, and earless, and its air of sad resignation never relaxes. It looks as if it had lost its last friend, and never expects to have another. Its countenance, if it can be said to have a countenance, expresses nothing but dejection and untold misery; and take it altogether, it is about the saddest object in nature. o------------- O ŠKRATU FOOD FOR THOUGHT Sred poljane širne vetercek je blodil, skozi zlato žito pa je škratec brodil. In med žitom maku kapico je snel, pa kot Turek s fesom se pokril vesel. Veterček pa tiho k škratu je priplul in mu — nagajivček — kapico razsul . . • (Igo Grudun). A ragged little boy with a bundle under his ax*m wandered one hot summer day through the poorest section of one of the big cities toward the railroad station. Weary and footsore from his long hot walk, he mounted the steps of the station and was almost at the top when a big man turning sharply into the staircase bumped into him and almost knocked him down. The boy recovered his balance, but dropped the bundle and the man, full of apology for his awkwardness helped him gather together the few poor garments that scattered over the steps. “Where are you bound for, sonny?” asked the man. “Paradise, sir,” answered the urchin. Now this answer was startling to say the least, and Mr. Brown looked in surprise. “Honest, sir,” persisted the boy. “Just come over to the train and see. There’s a bunch of us fellows going this week. It’s a farm, sir. Paradise they call it and it sure is.” His curiosity aroused, Mr. Brown followed the lad’s suggestion and escorted him to the train. There beside the gafe were forty little boys— all more or less ragged, but all grinning happily and waiting their turn to be inspected and tagged by the kindly young doctor who had to pass upon the fitness of each prospect before he might pass through the gate. Mr. Brown stood quietly by watching the proceedings. The boys were a happy, noisy crowd, but not unrly. “Where are they going?” he asked one of the workers when the noise had abated. “To Paradise,” was the answer, “but really, sir, in more ways than one. These poor boys and many like them are sent by a Vacation Week Society to a place called Paradise Farms. The boys go there for two weeks—all expenses paid— and they are given real food, good supervision, taught good habits and started on the road to good health. Of course, we have thousands of applicants and every case is investigated before the boys are told to report at the station. Only really worthy cases are sent. Do you know, sir, some of these kids have never seen grass growing? They come from tenements where five and six people live in one room which they call ‘home.’ Paradise is a good name for the farm. It is Paradise for those kids. “Really, two weeks is too short for them. But our funds are terribly limited, and we’re doing the best we can with what we have.” The social worker had warmed up to his subject. He told M. Brown about similar camps that were run for poor little girls. Their camp clothes were provided for them. Good wholesome food was given them. They were taught to swim, to stretch and grow in the sunshine, to live nd to find God. Mr. Brown was impressed. He had known, of course, that such work was being done but he had never come into such close contact with it before. “How much does it cost to send and keep a fellow at such a camp?” he asked. Jun/o/? Q>°K APPLE SAUCE Peel, core and cut into sections enough apples to make three cups. Put into a saucepan and add one cup of boiling water. Cover tightly and cook till the apples are tender. The length of time needed will vary with the variety of apple, but usually 12 minutes is about right. Cook over a moderate heat and test with a fork for tenderness. Mash well. Use a wire potato masher without removing the apples from the saucepan, or, if you like a very finely mashed sauce, put quickly through a colander. Add one cup of sugar, stir in well bring to a boil and cook gently for five minutes. Pour into a serving dish, sprinkle one tablespoon of sugar over the top and set aside to cool before serving. If you plan to use the sauce as a relish with meat, serve it hot. Otherwise it is better cold, most people think. BETWEEN TWO LOVES “Our organization estimates that seven dollars a week wil pay all expenses including transportation and the councilors salary for one child. Not much is it, measured beside the good that it does.” To choose between my dear old doll And this new teddy bear 's really very hard indeed— They both have lovely hair. Tho’ I have always wanted one A teddy bear, I mean— ’m very much afraid Lucille With envy will turn green. Because I know I cannot hide From her my great delight At getting Teddy—my, I think He’s such a funny sight. Oh, well, I guess I’ll have to try To love them both the same— Tho’ for neglecting dollie I Am sure to get the blame. • ______ SVATOVANJE Jež gre v svate: na bodice je zelenje dal, za klobuček pa cvetlice in počasi odcapljal. Crni kos se danes ženi, siromaček bos svatu je, vendar poje v svet zeleni, vabi svate in piruje. Iz želodovih že kapic čisto roso družba pije; bober, ded širokih šapic jo pijan razlije. Tenkonoga pastarica jim veselo svira, a pomaga ji sinica, ki med svati Par izbira. Brez skrbi se-radostijo, skačejo po trati, vriskajo in žvrgolijo — juh — pomladni svati. (Gustav Strniša). No, it is not much. Mr. Brown pulled his check book from his pocket. “Here I’m glad I bumped into that kid, this morning. Sometime, I’d like to visit Paradise, myself.” SKAVT GOVORI RESNICO SHOWERS I like to hear the raindrops on the roof above my bed They patter, oh, so softly like a gentle fairy tread; Some time when summer showers come suddenly from the sky I like to think a fairy band is gently winging by. The raindrops fall upon the leaves of our tall garden trees Then scatter with a patter before a sudden breeze. And all the little flower folk lift up their sleepy heads To call the little fairy folk back safely to their beds. Oh, some folks never like the rain and grumble when it comes Their ears can’t hear the PAT-TAT-TAT of distant elfin drums, And they can’t see within each drop bright shining fairy eyes That shine on earth with glorious light reflected from the skies. --------------o------------- THE NEW DRESS Fr. Ž.: Bettina was invited to a birthday party fine, But all her party dresses were worn out. “I’ll have to wear a faded one,” she said, without a whine, “It’s no one’s fault but mine, I have no doubt!” But Mother heard her talking to her dolly, Mary Lou, And with a smile, she plann’d a great surprise. And when the birthday came around as days are bound to do, You should have seen the look in Betty’s eyes! For Mother had the prettiest dress Bettina ever wore, All rosy silk and ’broidery and bows! And Mary Lou kept looking till she fell right on the floor, To see her Betty dressed up like a rose! --------o-------- THE GRAMMARLOG BOY How many times we hear one say, “Today I’ll see the ball team play, That good old team, the Ath-a- letics?” This makes a syllable too much; “Ath-let-ics”—that’s the proper touch, And right in line with sound phonetics. Some folks say, pointing to the skies: “How high the ‘av-i-a-tor’ flies,” Thus making “avi” ryhme with navy.” But scholars, such as you and I, Say “Watch the ‘a-vi-a-tor’ fly, For “avi” rhymes with “gravy.” Savvy ? We hear some careless people boast How our efficient “Parcels” Post Links city, town and districts rural. But when you mail a pair of shoes The “Parcel” Post you really use. (You must not make the “Parcel” plural.) -------«o-------- BOLNICA Sova je zbolela — tralala, kaj li bi počela? — Hopsasa! Ognja brž v pečico — tralala, nogo v rokavico — hopsasa! Ob život ovitke — tralala, v jezo zime britke — hopsasa! V grlo kapljo leka — tralala, to krepi človeka — hopsasa! Solnce bo sijalo — tralala, zimo spet pregnalo — hopsasa! Takrat bom vesela — tralala, v domek svoj zletela—hopsasa! (E. Gangl). NAGRADE Z v maju priobčene dopise prisojene so bile mladinskim dopisnikom sledeče nagrade: Stefania Dolinar, dr. št. 31, Braddock, Pa., $3.00; — Pauline Supancic, dr. št. 138 (?), Export, Pa., Jennie Bouha, dr. št. 71, Cleveland, O., in Mary Gregorich, dr. št. 167, Cie Elum, Wash., vsaki po $1.00.— Častno priznanje zasluži sestrica Johanna Kumsc, dr. št. 6, Lorain, O. Tako se namreč glasi prvi skavtski zakon. Skavtski zakoni seveda ne lažejo, zato je res, da skavti govore resnico, in jo je govoril tudi skavt Peter,, pa naj je bila komurkoli prijetna ali neprijetna. Včasi namreč resnica ni prijetna onemu, ki jo govori. Na primer če te vprašajo: “Kdo je potrl uro?” ali “Kdo neroda je razbil šipo?” ali “Kateri pujs je posvinjal tla?” in če poveš resnico in vljudno odgovoriš: “Pardon, to sem bil jaz!” ne pričakuj bogve kako prijaznih pogledov in besed nikakor ne! Zato se marsikdo rajši potuhne in pravi, da nič ne ve, in da ni bil on in da se je nemara potrlo, ubilo, posvinjalo kari samo od sebe. ^ Toda ta, ki tako govori, ni skavt. Skavt Peter se je neizprosno izogibal sleherni laži in je skušal biti skavt in resničen ne le v besedah, nego tudi v mislih. To mu je bilo včasi prijetno, včasi neprijetno. Na primer -se skavtu Petru ni zdelo neprijetno, če je mogel na promenado in je z iskreno besedo razodel dami pardon! da linija njenih nogavic ne ustreza zakonom lepote, in pardon! da so ji ustnice preživo barvane, naokoli pa je stalo obilo hvaležnih poslušalcev. Toda štejejo dame vsako in kakršnokoli resnico rade za žalitev in imajo v rokah dežnike ali soln-čnike in jim je pri rokah policaj, pa se lahko zgodi, da pokaže resnica roge in postane neprijetna. Zlasti ko ima policija za svoje nazore jako tehtne razloge, ki se jim pravi pendrek. Neustrašen in neutruden se je skavt Peter uril v resnici in je dosegel na tem polju tolikšne rekorde, da ’so nazadnje doma rekli in v šoli, da tako ne gre naprej. Zgodilo se je in ga je vprašal gospod profesor, koliko pre bivalcev šteje Ljubljana. Pa je skavt Peter vstal in spodobno odgovoril, da čisto po resnici ne ve, koliko da jih šteje, kajti da jih ni štel. “Predrzni poba!” se je hudoval profesor. “Kdo ti jih je ukazal šteti! Mar si spal zadnjo uro, ko sem razlagal Ljubljano?” Skavt Peter je spodobno odgovoril, pardon! da ni spal in da je gospod profesor zadnjo uro povedal, da ima Ljubljana prebivalcev triinpetdeset tisoč, enega več ali manj, s predmestji pa petinšestdeset tisoč. “No,” je dejal gospod profesor, “ko veš, zakaj pa ne poveš ?” Vljudno je odgovoril skavt Peter: “pardon! — Vprašali ste me, koliko prebivalcev ima Ljubljana. Tega ne vem. Niste me vprašali, koliko ste gospod profesor rekli, da jih ima.” “Mar ne verjameš mojim besedam? Mar sem lažnjivec?” Dejal je skavt Peter: “Par- don, tega nisem rekel! Tudi ne morem reči, da ste lažnjivec, dokler sam ne preštejem pre- ko"; cvekf in ie h. bivalstva. Ce želite, g°s^ profesor, da po svoji veS^.f vem resnično in zanesljiv0 s vilo, prosim odloga in dol>lls tri mesece, pa jih bom P štel.” I Ves razred je bruhnil v si® in se smejal z ustmi, rokami nogami. Gospod profesor je zagr®1 “Tiho! Sedi, falot, in boš cem leta rajši štel svoje Ti bo treba celega leta, da prešteješ! — Pa ti vstani, vle Tinta! Koliko prebil ima Jugoslavija?” Rekli smo, da ima včasi prav prijazno lice, P* je tisti hip taka zdela tudi y f'v lu Tinti in je strumno vsta odgovoril: “Gospod Pr JI ste včeraj rekli, da jih im^ najst milijonov, enega veC manj.” ^ “No, pa jih ima ali Ji*1 jL ma?” je sladko vprašal t '* profesor in so se mu v ■ * skrivali bliski. Pa je Pavle Tinta sledil ^ ščečemu zgledu skavta odgovoril, da ne ve, ker ni preštel. | “In si želiš tri leta odlo^a’ L jih prešteješ, kaj ne?” Je ljubeznivo dejal gospod sor. Potem pa je zabliska ® Tlei treščilo: “Sedi cvek na I 1 drat, izdajalec domovine ^1 11 mota novega veka!” —- Ta T na kvadrat je bila stran resnice, njena sl «th «0| stran pa je bila ta, da Je tipfe j, Pavle Tinta žel zvrhano navdušenega grohota, en ® J J lec je kar z glavo butal drugemu pa se je pričelo ^ E; ti in bi se bil skoraj zadavl '.J Gospod profesor je raZ?* odropotal iz razreda in -1C [•obf in seveda tudi dežnik, zabil tobakiro in očala m , iii tod*/1 yot ti bil dežnik pozabil že P1'0^. teden in je bil nemara pozabil, da ga je pozabil- :f 1 sobi ^ ji bridko pritožil, kaj se 111 a zgodilo, kako in zakaj, in , razsf' k lo.” sledil bil prvi V°' V‘1 v razredu pričela resnica. Zemljepis ju je m nauk in je UM —: n0 skavt Peter. “Tako, tako,” je dejal J katehet in si mel roke, ™ , sem, da si bil pri zem^ iffj^ nespodoben in predrzen I j ni prav!” cT Skavt Peter je P°n^Lflf vrnil, da je govoril Je re f če je bil potemtakem * * spodoben in predrzen, J® nespodobna in predrzna ^ nica in naj bi resnica |lt] 'ivek in ne on! . m Pa je zrastel še gosP0.^ 1 het: “Zapomni si, marni; če si zemljepis.!1, .(j j šan, zemljepisje odgoy^'^ ne resnico! Kadar boš % S to ai H V resnico, tedaj odgovafM, nico! Pa te ne bo m ikd° & seval — za resnico si mlad. Glej ga, mok*011 Sedi! Oziroma stoj, se..M> midva pomenila neko ^ ‘Zgodb!’ — Povej mi’ kaj je bil Gedeon?” Skavt Peter je slu^ zlo usodo in je klavrno ril: “Gospod katehet vedali ...” . g) “Ne vprašam te, kaJ ^ vedal jaz, nego te vp^b in kaj je bil Gedeon ’■ jf % I; S>l\hl he * Skavtu Petru ni 6(1 zatajil resnico, in Je i0' M “Na svoje oči nisem ^ fii deona, na svoja ušesa » ^ slišal, zato sam nič &-j 9 njem. V ‘Zgodbah’ h,, sano na strani 84 ‘Kdo te je vpras al> led j k' v knjigi! Sedi! Cve..^ ^ razredno knjigo te VP p' kaj me!” In je gosp0 • hitro odprl kateder P^K*1 tedra padla očala in 4 robec, ki so prejšnje ure. bila, tobak se je str^., (Dalje na 5. Očala 80 tresf; th *tt s do-»> ‘n „ *io i(i Ho til y MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members tn^RR0W escape down stairs, crying, & my birthday!” akfast l6Ssed and ate my it« e,Sure>” said my moth-rs old'’,y 21st' Your three ^ I WflQ king Qn;t 80 haPPy I was Hy m t, 6 a ,deal of noise, of c-161”’ givinS me a big War« H. e’ sent me outside tlr “l to - 1) Peered j® rii p ,1# .nit* a81 pa''-»1<' d over the fences Chouse.11'1 *n her garden’ iy, Were locked se-^ the ^Ueezed through a ^et)ce and went to et’i ’ rock! m the cave and •n the water,” I uA6 started. , «*». to pick up a soitiPtu- tl brass kettle • ■ 6 hln>? in it. to mv lhat nice thin«<” 1 b»ft anntl' •, ran gaily to fetch c»nt; «th, ained later1,11 We d*d not know some good bul- reached the stairway, I was made speechless by the most gruesome, and terrifying screams imaginable. Cold chills played tag up and down my back, and thoughts of ghosts crept into my mind. After pausing for a few breaths of air, I continued further and no sooner did I do this, then I was entangled with string. Alarmed as to what would happen next I nervously disentangled myself. I hurried to the end of the hall where a dim light shone and faced the members who stared at me. Finally one of them blurted out, “weren’t you scared ?” “Scared of what?” I asked. “Why, why nothing,” he stammered. I was made a member and console myself on the fact that I could put up a bold front inspite of the things that frightened me. Amalia O’Koren Lodge No. 25, Eveleth, Minn. ner. ’ ^ed °Ur Uk, Up and carried > j shack. pr^f^s at)(| Us get some alofSj make a fire,” said in tu the hou; ise, took n sli| atld , - I \ a , 0 stools upon jfl >id LvaMng as much »» tht * h0l brother and 1 Nrite f- °rder to £et i lslling spot, it ,'H. ^ass through thro,. ulle WorkinK ^°rest a thickly Nf ’ °ne of the ^ the ,l6e Uncoiled and *n < i atl(l tfac^ed our desit Watev Gre. waded in , Wc tired ^ decided %,.L0tW ft, u8ht and to I to- fish- He, WASHING DISHES “How many times am I going to tell you to wash the dishes,” said my mother. While I thought to myself how much I would like to get rid of the unpleasant task. “All right, I’ll wash them,” I finally consented. I got all the necessary equipment together, but it seems that I couldn’t find the soap. It must have been at least a half hour before I discovered it almost touching my nose. In order to make up for the time lost in locating the soap, I hurried as fast as I could. In my haste I made waste of about five dishes. I gathered up the broken pieces and threw them out of thp sight of my mother. I was just in the act of picking up the last few bits when along came my mother. I received a good scolding which made me work more carefully thereafter. A voice from the outside beckoned me, “Oh, Jennie, come look what we have found!” Of course, I left the dishes and ran out. There I must have wasted about fifteen minutes looking at a dead snake. Realizing that the dishes would not wash of their own accord I started back for the task given and found that the water had cooled while I was out. My mother, noticing me, reheat the water, .demanded, “Do you call this washing dishes?” I promised her that they would be done in no time. I patiently waited for the water to get hot and then completed the work I had started. Jennie McLauchich (Age 15), Lodge No. 85, Aurora, Minn. ‘C f‘ 'ent, rem, M 15, while •on1 of? IT lco$® ni> h0rn”aining 18. Wc fiSh!ery proud of (Age 14), % A»pen, Colo. itil i - m t Night H^ted6 "rmy ^theeST eVe- st , il^y st,;7: club house ^IN on ?es’ from oer \w°uld be a 'V CoUral t,he School a;l rii, 1 dal0’ ia $ Vff ne.. gto)1 k'^ber °?c^ed d'minished 4> tause- g . r0\y studiecj the I. \Xr.&treet with ^ 5’“,r *ithh the w“™-'of »tin ’ 1 continued ’"to (L Pry club house, ,N»damy thro“t Ik ufn seemed P* 4st as T ,erything 1 -*&■ h .e ds I closed the ipO 5° \'“Ka loud to^ai1 k 'Va« t#.;p > ^sra “Utcry » S’,T ^ S trese I skin kT°°Se Pim-;>>• i ‘ J«st as j INDIJSKA PRAVLJICA Na velikem palmovem listu so bile raspršene tri kaplje. V svitu mesečnih žarkov, ki so prodirali skozi čudolepo zeleno goščavo, so se svetile kakor trije demanti. In vsaka teh treh kapelj se je imela za naj-lepšo, pa so se prepirale med seboj, katera je med njimi naj-krasnejša. Tisti čas je šel po gaju indijski bog, mladi in zali strelec Aua. Slišal je spor, pa je sklenil, da razsodi med tistimi tremi kapljami. “Povej mi, odkod si?” je vprašal prvo. “Jaz sem iz morja,” je odgovorila prva kaplja. “Vstala sem iz slanega morskega vala, v katerem se je zrcalilo nebo. Ponoči me je utrgal veter in zanesel sem v gozdno goščavo.” “Jaz sem,” je rekla druga, “kaplja sreče. Solza sem, ki je kanila iz oči materi, ko je našla svojega ljubega sina.” “Odkod si pa ti?” je vprašal Ibog Aua tretjo kapljo, ki je ti- ho in ponižno molčala. “Jaz sem,” je navsezadnje odgovorila ta, “jaz sem kaplja potu, navadna kaplja potu, ki je padla s čela človeku, ki je delal v gozdu.” Bog Aua jo je vzel v lepo temno svojo dlan ter jo poslal k temnomodremu nebu. “Pojdi,” je dejal, “postavim te med tvoje sestre, med zvezde,” in jo je pripel na obok nebeški. (Poslala: Ludmila Ilovar, članica dr. št. 155 J. S. K. J.) SKAVT GOVORI RESNICO (Nadaljevanje iz 4. strani) red pa je drvel iz klopi, da pobira, pa je neusmiljeno pričel kihati in en basovski glas je dejal, da je to Gedeonov meč in kazen božja. Nato ni bil v raz-rednico vpisan le skavt Peter, nego mu je druščino delal ves razred. O napredovanju skavta Petra v resnici in njegovem nazadovanju v šoli sta zvedela tudi mila mu majka in dični mu oča. Pa se je zgodilo, da je skavt Peter prijaznega pomladanskega dne razkladal očetu in so mu žarela lica, da bodo skavti letošnje poletje taborili na otoku Krku in kako da se veseli morja, nikdar da ga ni še videl, in valov in parnikov in pomarančnih dreves in rib in fig, ki rastejo tam, in bo s seboj nesel tjakaj riža in sladkorja in čaja za štiri tedne in zobno krtačko in dve limoni in obveze in ski-cirko in čokolado in obliž in sveder in nož in klobaso . . . “Stop!” ga je ustavil oča. Resno je gubančil čelo in majal je košato glavo; potem je dejal, da ni lepo in da ga boli, da mu rodni sin tako malo spoštuje resnico, ki je božja hči; tega da se ni nadeljal od njega, tem manj, ko je skavt. Nepričakovane očetove besede so presunile skavta Petra. Oča pa je nadaljeval: “Ne raz- umem te, moj sin! Kako se drzneš in govoriš o letošnjem poletju, ko ga še nisi doživel in ne veš, ali bo. Tudi otoka Krka nisi še videl na svoje oči, — kako moreš karkoli o njem trditi brez greha zoper resnico? Resnica je zgolj ta, da ne veš, ali je sploh Krk in ali še bo poleti, ako bo sploh poletje. Skavt naj vedno govori resnico! In morje in otok — kje si ju videl? Ali in kdaj si se prepričal na svoje oči, da je morje in da je morje baš pri Krku, ako je sploh Krk na svetu, in da so na morju parniki in ribe in fige in pomaranče? Ha?” “Toda, oča!” je vzkliknil skavt Peter in je bil ogorčen. “Stop!” ga je ustavil oče in okoli ust so mu igrale gube. “Nič toda! Vem, da nekateri profesorji in take vrste ljudje trde, da sta morje in Krk in da uspevajo tamkaj fige in ribe in pomaranče in parniki; tudi vem, da se dobe knjige, kjer je vsa ta reč razložena in natisnjena. Toda skavtu je zakon edinole čista resnica in ne to, kar profesorji uče in knjige. Ne spodobi se skavtu da govori, a čemur se ni prepričal sam. Torej uveri se najprej na svoje oči, potem boš smel tja!” Skavt Peter je dejal: “Ka- ko se naj uverim na svoje oči, če ne smem prej tja?” Potem je prijel očeta za rokav: “Oča, ti mi nagajaš!” Oče se je začudil: “Kaj, ali se da z resnico tudi nagajati? Pa ne, da tudi ti nagajaš z resnico in tako loviš cveke? Kaj? Glej ga ptiča!” Pa je skavt Peter sprevidel, da kaže nekoliko odnehati pri resnici in je odnehal. o------------ LISTNICA UREDNIŠTVA DOPISI Butte, Mont. V Butte, Montani, smo imeli Slovenci redko toda veselo priložnost. Slišali smo peti našega slavnega solista Antona šublja. Udeležba je bila velika, dvorana je bila, kljub veliki vročini, natlačena do zadnjega kotička. Takega petja še nismo slišali od najbolj slavnih baritonov, dasi smo včasih plačali tri ali še več dolarjev vstopnine. • Slovenci smo lahka ponosni, da imamo tako odličnega pevca umetnika, ki je 'dobil priznanje ne samo med Slovenci, ampak tudi med drugimi narodi, posebno med Ameri kanci. Za časa njegovega bivanja v Butte so tukajšnji časopisi pisali o njem dnevno in njegova slika je bila v njih priobčena trikrat. V pondeljek 24. jun. je pel za tukajni Kiwanis klub, kjer je pel poleg amerikanskih tudi naše slovenske narodne pesmi. Prisotni so ves čas njegovega petja staii na čast umetniku in njegovi pesmi. V sredo je na tukajšnji radio postaji pel slovenske, nemške, italijanske in amerikanske pesmi. Nato se je poslovil od svojih čestilcev in prijateljev ter odrinil iz naše noselbine. Kateri so ga slišali, 'kakor tudi oni, ki ga niso, želijo, da se naš vrli pevec kmalu povrne na ponovni koncert. Prireditev je bila tudi kulturno velikega pomena za našo naselbino. Oživela nam je našo narodno zavest, ki je bila tu bolj v slabem položaju. Najlepše pa je bilo to, da smo Slovenci zaenkrat pozabili popolnoma tisto malovredno strankarstvo, ki se tolikokrat pojavlja ob takih prilikah. Vse slovenske organizacije so delale složno in nobena ni gledala za lastno reklamo. Le tako naprej, da se izpolni iz rek: “V slogi je moč!” Mary Jenifer. Duluth, Minn. Tem potom poživljam vse člane in članice društva North Star, št. 197 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje. ki se b,o vršila dne 21. julija, pričetek točno ob dveh popoldne. Imeli bomo dosti važnih zadev za rešiti. Pri praviti se moramo za bodočnost tega društva. Čas je, d& pridemo enkrat vsi skupaj in se pomenimo o eni ali drugi zadevi. To društvo je primerno dobro napredovalo v prvih mesecih svojega obstanka ir? upam, da bo še bolj napredo valo v bodoče. — Mislim, da je vsem članom našega društvu znano kje se vršijo naše seje, in upam, da pridejo vsi na sejo 21. julija. Pozdrav! Frank Lovshin, predsednik dr. št. 197 JSKJ pomotoma zapisal. To poročilo sem bil namreč pisal v hotelu v Duluthu, a pri tem me je motilo prerekanje med rojakoma Cibinom in Novakom radi nekega čeka podpore. Stari, bolni rojak Novak je končno dobil ček, ki mu je pripadal. To prerekanje je bilo vzrok, da sem napravil gori omenjeno napako v dopisu. Dne 4. julija se je v Eve lethu, ;Minn.,.!kaj .islovesno praznoval pravnik Neodvisnosti. Posebno zanimivost je tvorila skupina „ 25 IhdijanceM iz Nett»Lake, Minn., ki so prišli v polni indijanski opravi. Več Chipewa indijanskih šotorov je bilo postavljenih poleg Elkc poslopja. Indijanci so priredili tudi svoje plese na svojo “pow-wow” godbo. Tudi drugače je bil program omenjenega dne bogat in zanimiv. Čuje se, da bo v Evelethu izgubilo delo večje število mestnih delavcev, med katerimi je tudi več Slovencev, Baje so izdatki preveliki, okoli $40,000. — V Crosby, Minn., je dobil službo pismonoše Slovenec Jos. Plutt. — V Ely, Minn., se bo dne 18. julija obhajal takozvani “Vermilion Old Settlers Day.” Letos bo že petnajsti sestanek naseljencev, ki so naseljeni v železnem okrožju Minnesote nad dvajset let. Stari in mladi se za to priliko zberejo doli pri ely-škem jezeru, da se zabavajo in pogovore o nekdanjih časih. Za tisočere obiskovalce se pri taki priliki kuha kava in sloveča “buja.” Drugo pa prinesejo gostje seboj. Pri tej priliki se vrše tudi plavalne in druge tekme, in ima prireditev sploh ves značaj pestrosti našega zelenega severa. Matija Pogorelc. Duluth, Minn. VABILO. Tem potom se vljudno vabi člane in članice društva “Liberty,” št. 107 J. S. K. J., da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje in proste zabave in plesne veselice, ki se bo vršila v nedeljo večer 14. julija, ob 7:30 zvečer v Forest Hallu, West First Street Duluth, Minn. Seja se prične točno ob 7:30 zvečer in po seji ob 8:30, se prične prosta zabava in plesna veselica. Torej vsi na krov! Vsak član in članica naj bi pripe-ljal-a seboj na to prosto veselico vsaj tri ali več prijateljev. Možje pripeljite seboj svoje družine. Tisti pa, ki nimate žen, pripeljite seboj svoje najboljše prijateljice. Good time, se vam jamči. Torej na svidenje v nedeljo večer 14. julija! Louis Zabukovec, tajnik društva Liberty št. 107 J. S. K. J, javnice moraju biti u rukama odbora, najkašnje do 1. oktobra, a partiture izabranih pje-sama najkašnje do 15. oktobra ove godine. Sudci biti če iz-abrani prama sposobnostima, neodvisni od pojedirfih sudje-lujučih društava. Daje se slo-bodna volja svakome društvu da prisustvujč proslavi i programu bez- natjecivanja. Samo društvo “PRERADOVIČ” izstupa sa dvije pjesme i neče biti u contestu. Zajednički pjevat če se dva zbora. Za mješoviti izabran je “Veliki Alah” a za muški “Finale,” oba zbora iz opere “Zrinski” od maestra Zajca. Naknadno javit čemo, imena prijavljenih društava i ine potakonsti. Izmedju toga za upite ili razjašnjenja neka se piše na društvenog tajnika: Zlatko Kerhin, 3764 Harrison, St. Gary, Ind. U nadi što večeg odziva, ša-ljemo svima pjevačkima društ-vima bratski pjevački pozdrav sa poklikom; Dobro nam do-šli!!! Za Hrvatsko pjevačko društvo “PRERADOVIČ:” Juraj Bubaš, predsjednik. Zlatko Kerhin, tajnik. Waukegan, 111. Na zadnji redni mesečni Se ji društva sv. Roka, št. 94 JSKJ je bilo sklenjeno, da se bodo \ mesecih julij, avgust in september naše seje pričenjale ob devetih dopoldne, namesto ob dveh popoldne, kot dosedaj Seje se bodo vršile v dvorani številka 2, mesto v dvorani štev. 1, in sicer vsako druge nedeljo v mesecu. Po sklepu letne seje je za mesec julij razpisana društvena naklada v znesku 50 centov na člana. Ta naklada je potrebna za pokritje društvenih stroškov in jo plačajo vsi ena kopravni člani in članice. Vsi člani so prošeni, da se, če le mogoče, udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. julija, in se prične ob devetih dopoldne. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev v korist društva. Ob enem bo prečitano tud) šestmesečno finančno poročilo — Bratski pozdrav! Joseph Petrovčič, tajnik dr. št. 94 JSKJ K. C., Cleveland, O. — Z vašim vprašanjem se izvolite obrniti na: “Foreign Language I n f or mati on Service, 222 Fourth Avenue, New York N. Y.”, kjer vam bodo drage volje dali vsa pojasnila, oziroma navodila. Pišete seveda lahko v slovenskem jeziku. S pota Nedavno sem omenil v nekem dopisu prvotne slovenske krošnjarje v Ameriki, med njimi tudi poznejšega milijonarja Rupeta. Pri tej priliki se je pripetila pomota, poročano je bilo namreč, da je bila Ril-petova žena Indijanka. Pravilno bi se moralo glasiti, da je bila Nemka. Menda je bila celo prav navdušena Nemka, Svoječasno je bila prišla celo na kor slovenske cerkve v Ca-lumetu z nekim nemškim pevskim zborom, da bi dotični pevci peli nemške cerkvene pesmi. To je toliko lažje razumeti, ker se je slovenska cerkev imenovala tudi “avstrijska,” Avstrija pa je itak zunanjemu svetu kazala nemško li ce in mnogi so sploh mislili, da predstavlja le ^el velike Nemčije. No, z nemškim/ petjem na koru omenjene cerkve ni bilo nič, ker so ji takratni farani pojasnili, da se poje slovensko. Indijanko je imel za ženo chicaški bogataš Gorshe, ne pa Rupe, kot sem zadnjič Gary, Ind. POZIV NA PJEVAČKI SLET Hrvatsko pjevačko društvo “PRERADOVIČ,” u proslavil svoje 15-godišnjice, priredjuje dne, 10. studena (novembra) ove godine, u gradu Gary, Ind. “pjevački slet” sa nagradnim natjecivanjem, na koji se pozivaj u sva hrvatska, slovenska i srpska društva u Americi. U nastojanju, da se pobudi što veče zanimanje u narodu i da se oduševi zborove na što savršeniju izvedbu, svojih to-čaka, odlučilo je društvo tom zgodom, podjeliti, šest nagrada najboljim zborovima. Nagrade biti če razdjelene na sljedeči način, za muške zborq-ve: Prva nagrada: spomen grb i $100. — u zlatu; druga nagrada : spomen grb i $50. — u zlatu; treča nagrada; spomen grb i $25. — u zlatu. Za mje-šovite zborove: Prva nagrada: spomen ploča i $100 — u zlatu; druga nagrada: spomen ploča i $50. — u zlatu; treča nagrada: spomen ploča i $25. -— u zlatu. Kod natjecivanja vrijediti če ovo pravilo: Ženski ^borovi .natj-eču se sa muškima. .Pri- Johnatown, Pa. Ker se radi slabega vremena piknik društva Planinski raj, št. 172 JSKJ, ni mogel vršiti na dan 19. maja, kakor je bilo prvotno določeno, je društvo sklenilo, da priredi piknik na 21. julija, in sicer na Gričerjevi farmi. V slučaju slabega vremena se bo vršila zabava v Ivukenbergarjevi dvorani. Cenjeni rojaki iz Johnstowna in okolice so vljudno vabljeni, da se v obilem številu udeleže našega piknika, da se skupaj zabavamo v prosti naravi in se pokrepčamo z zemeljskimi dobrotami tekočih in drugih oblik. Na veselo svidenje na pikniku 21. julija! Gregor Plesničer, tajnik. harmoniko. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina bo 25c za moške; ženske so vstopnine proste. Auto-bus bo vozil na piknik, katerega lahko dobite na Franklinu pri mostu ali pa na vogalu Main in First St., Co-nemaugh. Za vse bo prav dobro preskrbljeno. Za društvo “Bled:’’ Anna Potokar. Reading, Pa. Tem potom imam sporočati žalostno novico, da je društvo sv. Jurija, št. 61 JSKJ dne 29. junija izgubilo kar dva dobra člana. In sicer je preminila sosestra Mary Fracol, radi srčne bolezni. V premo-gorovu v Wilkesbarre pa je bil ubit pri delu sobrat John Chernich. Taki slučaji bi morali služiti v opozorilo vsem tistim, ki še ne spadajo k nobenemu društvu, da pristopijo, dokler so zdravi in čvrsti, ker nihče no ve kje in kdaj ga čaka nesre• — Bratski pozdrav! Anton Jaklič, tajnik dr. št. 61 JSKJ. ca Cleveland, O. Na povratku iz Detroita, kjer se je nekaj časa mudil na obisku pri svojih sinovih in hčeri, se je spotoma ustavil tudi v Clevelandu sobrat Anton Jerina iz Claridge, Pa. Zamudil se je nekaj časa p^i svoji sestri Mrs. F. Leskovic na 6303 Glass Ave., in obiskal nekaj drugih prijateljev. Izrazil se je povoljno o Detroitu, pa tudi Cleveland z okolico mu je ugajal. Iz Clevelanda smo se odpeljali z avtomobilom na veliko farmo Mr. A. Šajna v Jamestown, Pa. Iz Claridge-a, kjer lastuje sobrat Jerina že vrsto let znano trgovino, so mu prišli z avtomobilom naproti prav do James-tovvna njegovo soproga in sinova. Upam, da so vsi brez nezgod dospeli domov in da se zopet zdravi in veseli snidemo o priliki. Frank Leskovic. Conemaugh, Pa. Koncert in piknik, ki ga je društvo “Bled” priredilo dne l£. in 16. junija t. 1., ni bil prav posebno dobro obiskan, ali vseeno je društvo napravilo okrog 200 dolarjev čistega dobička. Naznaniti hočem, da je zdaj društvo Bled prenehalo z vajami do 1. septembru t. 1. Rojaki in rojakinje, kateri se čutite da ste pevci, lahko pristopite k Bledu kadar zopet prične z vajami. Vaje se prič-no 1. sept. t. 1. to je prvo nedeljo v septembru ob 2. uri popoldne v pevski dvorani nad Slovensko hranilnico, First St., Conemaugh, Pa. V teh vročih dnevih je društvo Bled sklenilo prirediti piknik, kateri se bo vršil v nedeljo 14. julija, na Jack Wali-goravi farmi (Goods Corner), Na pikniku bo tudi pies, za -katerega bo igrala godba na KNJIŽEVNOST Slovenska ženska Zveza v Ameriki je z julijem 1929 začela izdajati svoje lastno glasilo, mesečnik “Zarja.” Slovenska Ženska Zveza obstoja dve leti in pol in šteje 2750 članic. Za glasilo plača vsaka članica $1.20 letno; naročnina za nečlane je $2.00 letno. Prva številka “Zarje” je izšla v obliki magazina na 1(5 straneh s precej zanimivo vsebino. Začasna urednica je Mrs. Julia Gottlieb. Naslov uredništva in upravništva je: “Zarja,” 1846 W. 22nd St., Chicago, 111. -------o-------------- * nekaj o Čekih (Nadaljevanje iz 2. strani) ukrade, bi jih lahko kasiral. Ponarejati ime drugega na čeku, je zločin (forgery). Ravno tako je strogo kaznjivo zvišati na goljufiv način svo-to, za katero je bil ček izdan. čeki se navadno izpišejo na tiskovinah, ki jih banka daje na razpolago. Ali obstojajo tudi tiskovine, ki se lahko iz-polnjajo za vsako banko. Tu sledi tipična oblika čeka. Akron, Ohio July 1st 1929. Number €75 FIRST NATIONAL BANK OF AKRON 1—65 Pay to the order of Anton Lisjak $73.30 — Seventy three and 50[100 Dollars •k>e Vouk Takozvani “Gashiers’s Check” je ček, ki ga izda sama banka in s katerim se obvezuje plačati komu neko svo-to. Ako kdo na primer nima svojega lastnega čekovnega računa, ali pa vobče se hoče poslužiti čeka, ki se bo povsod zlahka kasiral, gre na banko in kupi “Cashier’s Cheek”. Banka se obvezuje s tem čekom plačati dotično svoto navedeni osebi. Za izdajo takega čeka banka računa malo pristojbino. Tak ček je enak kot denarna nakaznica (Money Order). F. L. I. S. l^iiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiticiiiitiiiiiiiiiiiiiiiditiiiiiMiiiiiiiiitiiiiTmiiiiiiiiiiiiju POTRESNA POVEST Spiva! Franjo Maselj-Podlimbarski lllllllllll (Nadaljevanje) Cijazovec je vzel tolar in ga ogledal: srebrn je, kov se kaže pravi, pošten, orel je cesarski, glava cesarska. Da bi se bolje prepričal o pristnosti in veljavnosti denarja, je vzel iz žepa svoj tolar in ga primeril najdenemu: podobna sta si kakor jajce jajcu, oba sta enako težka in enakega cvenka. Cijazovcu nikakor ni moglo v glavo, odkod bi se bil vzel denar. Ali se je Jančku le zdelo ali ga je res dobil na povedani način? Napotila sta se h kozolcu in Janček je moral pokazati, kje in kako se je zgodilo to čudo. Tik kozolca stoji ponižno znamenje, lesen križ s slabo izrezljano, črvivo in zatemnelo podobo Zveličarja, pokrit s? trohnečimi deskami. Mogočna tepka se košati nad kozolcem in prešerno razprostira svoje močne, grčave veje črez znamenje in streho. Cijazovec se je spoštljivo odkril in prekrižal pred znamenjem. Ko je bil opravil to kratko pobožnost, je pomaknil klobuk na tilnik in gledal v višek: v kozolcu ni videti ničesar, v znamenju ničesar, v tepki — ničesar. Pogledal je v nebesni obok: visoko nad njim leti jata žerjavov na sever. Ali ti vendar ne spuščajo Srebrnjakov na zemljo! Pomikastil je znamenje — nekaj starega, že davno usehlega roževja se je zakadilo na tla in zaprašilo poleg stoječemu Jančku oči. Prijel je z obema rokama za kozolčev steber in ga poskusil pomajati, pa steber se* ne gane in iz kozolca ne pade nič. In stal je Cijazovec na mestu in mislil, vrteč tolar med prsti. Iz zamotanih in zavozlanih misli, pletočih se okoli tolarjev, zlatih orehov in jutrovskih cesarjev ga je prebudil zvon, oznanjujoč, da je mašnik v cerkvi sredi vasi pristopil k svetemu opravilu. “Naj bo, kakor je božja volja!” je vdano vzdihnil, gledaje proti cerkvi, ter vtaknil tolar v žep. Spomnil ga je zvon današnjega cerkvenega slavja, velikega praznika rešitve in zmage. Odkril se je in prekrižal. Ze so nastopili v njegovi duši, skoraj do dna razburkani, utehe polni čuti mile pobožnosti, vodeči v tir, ki drži do notranjega spokorjenja in pozabe vseh posvetnih stisk, ko ga zdajci premoti mogočna godba, ki je donela iz cerkve. V Gabrovcu je navada, da ob velikih praznikih godci godejo pri slovesni službi božji. Gabrovška godba razvajeno uho bolj spominja mlatičev, sodarjev in kleparjev nego Galusa ali Smetane, a Cijazovcu je močno ugajala. Navdala ga je z neko mladostno prešernostjo in čilostjo, prilila je dobrodejne toplote njegovemu starikavemu telesu in nemara bi bil začel pritr-kavati z nogo, da ni nov, nepričakovan pojav zbudil njegove ne volje. Zagledal je bil namreč na pragu Smoletove gostilne, stoječe ob cesti dobrih sto korakov pod njegovim kozolcem, mlado deklico, gosposki prikrojeno. To vitko bitje rezke, harmonične krasote je hitrih korakov stopilo iz Smoletove veže, postalo na pragu ter se z zornim očesom srečne mladosti oziralo na nebo in po travnikih in proti cerkvi. Kazalo se je, da hiti ves duševni in telesni sklad deklice v nepopisni blaženosti vzbujajoči se naravi in sladkim upom nasproti. Cijazovca pojav gosposke ru-salke prav nič ni navdušil: sivo, a vendar pazno je pogledal na nežno stvar in spoznavši jo, je gromko zakašljal ter se ozlobljen obrnil proti hlevu. Jančka, ki je obveseljen hotel teči k deklici na pragu, je ujel za sukn.jico in ga zadržal. Rusalka je to opa; zila, se zganila kakor preplašena srna in stopila nazaj v vežo. Zopet je Cijezovec nategnil lice v skrbi polne gube in mrki mrak je objel njegovo dušo. Hočeš nočeš — zopet je moral prilepiti svojo misel k neposlušnemu sinu. “Pa zaradi takšne gosposke dekline sin ni hotel ubogati svojega očeta — o joj, joj!' je mrmral pred hlevom in vkljub visokemu prazniku so navalile nanj zdajci težke misli. In v svoji duši je ponovil vse, kar jr razburjalo že toliko slovenskih očetov, in je potožil Bogu in Devici Mariji svoje globoko gorje Silno na široko je razpredel svoje žalne misli in pogosto je njegov pogled letel proti Smole tovi hiši. Ko je bilo to razmišljevanje dosti utrudilo njegove dušo, je korakal pred hišo. Ob hiši stoji miza, zbita iz desk, ir klop. Tja je sedel. Vse, o čemer je poprej mislil in kar je vi del, se mu je vrtelo v divjem neredu v glavi: deklica na pragi' in brat Andrej, nepokorni sin in tolar in slaba letina in sveti praznik, vse to se je mešalo in vrvelo in plesalo ob zvokih mogočnih godal, ki so odmevali iz cerkve. Naposled ga je premagala dremota. Naslonil se je s hrbtom ob zid in jel z glavo kinkati. II. Rusalka, ki se je prikazala Cijazovcu med deseto mašo na pragu Smoletove gostilne in ga tako razburila, je bila hči ljubljanskega profesorja Daniča. Ta mož se je porodil pred dobrimi petdesetimi leti v Gabrovcu, v hiši, ki se po domače imenuje Smoletova. Starši so ga dali v ljubljanske šole, kjer mu je marljivost razbistrila glavo, revščina pa utrdila značaj. Po dovršenih visokih šolah je postal profesor in bil po tedanjem običaju nastavljen v nemških krajih. Na tuje je nesel gorečo ljubezen do svoje domovine in do svojih ljudi; večno hrepenenje po tistih krajih in obrazih, ki jih je gledal v mladosti ,mu je utrdi lo to ljubezen, črez leta se mu je posrečilo dobiti službo v Ljubljani in tu se je oženil s pridno in pošteno domačinko. Ali dolgo ni užival zakonske sreče; kmalu po porodu hčerke mu je žen;> umrla. Pri edini hčerki ni imel prevelikih rodbinskih skrbi, zato se je vdal tem živeje svojim službenim dolžnostim. Učiteljsk’ poklic mu ni bil suha dolžnost, ki ji kdo drug prisiljen daruje ne kaj službenih ur na dan, ampak z glavo in srcem je hodil k svojim učencem. Bil je prijatelj truda in dela in k marljivosti je izpodbujal svoje učence, rekoč, da človeku vse drugo prej od-mrje in da le to, česar se je naučil, gre ž njim do groba in da je marljivost mati sreče. K vsakemu uku je izpodbujal, učeč, da človeku vsaka vednost in vsako znanje, četudi mu ne prinese gmotnega dobička, ustvari prej ali pozneje neko pomirjenje \ duši. Marsikako dijaško ovčico, ki je bila v nevarnosti, da se za vselej izgubi, je spravil nazaj v tir, ki pelje do lepše bodočnosti Tudi v gmotnem oziru je bil v bedi pomočnik, ki je vedel za vsp neizčrpne vire, iz katerih teko podpore ubožnemu dijaštvu. Svoje proste ure je posvetil slovenski književnosti, pazno sledeč za njenimi proizvodi. Vsako boljšo knjigo je večkrat pre-čital, vsaki je vedel njeno notranjo ceno. Umevno je, da tali človek tudi sam rad deluje na slovstvenem polju. Pričel je s pripovednimi spisi in na njih se vidi, da je pisal takrat, kadar mu je velelo srce, in da se mu je odstavek za odstavkom prav valil od duše. Vendar pa si tukaj ni pridobil pravega priznanja, kei se ni hotel siliti v struje, ki mu niso ugajale. Zato je kmalu pre stopil na jezikovno polje, kjer je pokazal izredno bistrost svoje ga uma in globočino svoje učenosti. No, tudi on je imel polep mnogih vrlin svoje slabosti: bil je na književnem polju sila bojevit človek. Tega mu ni zameriti, posebno takemu delavnemu duhu ne; saj je bojevitost delež knjižnega zaroda, odkar je člo vek izumil abecedo. Danič, ki je tako bojazljiv, da se na sto ko rakov ogne vsakemu pijancu in oboroženemu človeku, je bil vsal* čas pripravljen, se z ostrim peresom zagnati v onega, ki se je ? natisnjeno besedo zakadil vanj. In nasprotnikov je imel mnogo, odkar je postal jezikoslovec. Vedno se je nahajal v krut' borbi, v literarnem klanju. Zdaj se je pulil zaradi naglaskov, najdenih v kakšni knjigi, zdaj se je prepiral z učenjakom Gore-miko zaradi kakšne slovniške oblike, in glej — zdaj mu je raz.-praskal modrijarh Steber lice, ker je našel pri njem neslovensko besedo! .Danič torej v prejšnjih časih svojim nasprotnikom ni ostajal na dolgu. Ali z leti je našel sam sem in tam kaj nezre lega v svojih prejšnjih spisih; drugič pa je prišel do spoznanja, da to, kar je v njih dobrega, ostane, naj bo kritika takšna al' drugačna, in več se mu ni zdelo vredno odgovarjati nasprotnikom Ob vsaki oceni, naj je bila zlobna ali ugodna, je z mirnim haumanistom snažno odgovoril :Sibi scire videntur! — in ni