638                                                          Listek.
Mujei še pošnati Selšha, inu nuzei nobenga poprei, de ga dobru pošnašh, šakei u nekatereh Selšhah še šnaide velik Strup.
Ene Selšha pak katere u eni Bolešni nuzajo, imajo   u tei   drugi   šhkodvati.
Skorei ušfakateru Selšhe je dvoinega Spolla, namrezh: Shenškig, inu Mo-škiga, inu potem eden pred tem drugim vezh al pak mozlmeišhi Mozh ima ošdraulati.
Od 3. do 39, strani je: „Ta pervi Tali," kakor n. pr.: Od Bolešni te Glaue; Arznie kader Glava boli od uroztie mokrote teh Mošhgani; Arznie ša Mert-vizo; Arznie ša ta iste katere toku glauna Bolešem nadlega, koker debi imeli ob Pamet priti, al zel šgube; Arznie ša pred bošhjim Slakam obvarvati; itd.
Od 40. do 61. strani je: „Drugi Tali od domazheh Arznij, katere šo nuzne ša unaine Bolešni, inu Rane na Rokah inu na Nogah." Na primer je citati: „Arznie enmo Shvoh Glidu Mozh dati; Arznie ša svite inu špahniene Glide; Arznie ša prebodene Kitte; Arznie kader Kitte same od sebe bolle, itd.
Na 60. strani je zabeleženo: „Laibah den 20^ Marž i'<99."
Od 62. do 67. strani je še: 9tet]ijier.
O jezici v tem rokopisi govoriti, mni se mi, osvobaja me čitatelj sam, ker mu uže navedene vrstice jasno pričajo, koliko bi mi bilo dozvoljeno tu reči o pregibovanji, skladnji, pravopisi in koliko o čistosti slovenščine.                   Z—b.
Poljedelski zakoni. Pri Kleinmavrji in Bambergu je prišla na svetlo knjižica: »Die landwirthschaftlichen Gesetze un d Verordnung en des Herzogthums Krain" far Land- und Forstwirthe, politische Beamte, Gemein-devorsteher, zunachst fiir die krain. Lehrer und Lehramts-Zoglinge. Mit einigen Erlauterungen, herausgegeben von Prof. Wilh. Linhart. Laibach, 1886, 8, 88 str. Cena 50 kr. Knjižica obseza zakon o poljedelstvu koristnih ptičih, o pokončevanji gosenic, hrostov in druzih škodljivih žuželk, o pokončevanji predenice in drugega škodljivega plevela, o varstvu poljskih pridelkov, o naredbah za povzdigo ribarstva po suhozemeljskih vodah, o prepovedanem lovskem času, gorski zakon, zakon o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemenitev, zakon zoper razploditev trsne uši. — Vsem tem zakonom so pridejani dotični zvršitveni ukazi in kratka poučila. Knjižica je kaj priročna, a ustrezala bi gotovo še bolje namenu svojemu, da je g. pisatelj tem poljedelskim zakonom pridejal tudi pravilni slovenski prevod iz deželnega zakona. Tako pa ugaja samo tistemu krogu kranjskega prebivalstva, ki je vešč nemškemu jeziku.
„Pro Slavia." Tako se imenuje list, katerega je pred nekoliko tedni s pomočjo nekaterih italijanskih pisateljev slovenskega rodii v Starem mestu na svetlo dal prof. Silvio Refatti ter natisnil Giovanni F u Iv i o. List se prodaja po 50 centesimov in skupiček je namenjen Slovencem, živečim v St-Peterskem okraji ob Nadiži v Italiji, katere je dne 8. julija t. 1. zadela grozna povodenj. V članku „Ave, dolor!" pozivlje G. Marinelli v Pontebi Italijo, naj pomaga italijanskim Slovencem in naj se spominja „che aH' estremo suo confine orientale abita una gente buona, sobria, laboriosa e forte" — narod, ki že stoletja prav z otroško ljubeznijo obdeluje zemljo očetov svojih in kateri bi ob nevarnosti kakor pravi brat italijanskega naroda, navdušen za svobodo, z vso domovinsko iskrenostjo branil meje domovine svoje. Pisatelj G. Clo dig [ako se ne motimo, brat tržaškega c. kr. deželnega šolskega nadzornika viteza Klodiča — Sabladoskega] opisuje potem okraj Št.-Petra ob Nadiži in njegove prebivalce, z živo besedo slaveč
Listek.                                                           639
njih lepo domovino, njih priproste šege in poetične navade, njih domača opravila in njih trgovino, a opisujoč tudi grozno uimo dne 8. julija. — V razpravi „Dell' origine degli Sloveni nel Friuli" opisuje don Giovanni Trinko največ po Ru-tarjevih spisih italijanske Slovence z zgodovinskega stališča. — Gosp. Valussi Pacific o nam pod naslovom „1 progressi economici della Slavia italiana" pripoveduje o gospodarskih napredkih italijanskih Slovencev ter jim svetuje, kako bi jim bilo možno ondotne gospodarske razmere izboljšati. „Italia e una buona madre", pravi pisatelj, „che considera i suoi figli come tutti uguali e come tali li ama. Gosi si comprendera che cosa significano le parole Slavia italiana, che e quanto dire, una stirpe slava d' origine, ma fatta italiana dalla civilta comune.* — (J. D. Cornelio pripoveduje v spisu „Agro e proprieta, per gli Slavi', zakaj Slo-nenci tako iskreno ljubijo svoj dom. — G. Vogrig priobčuje nekaj slovenskih pregovorov v italijanskem prevodu in rusko legendo „11 lago di Giden." List prinaša tudi več pesmij, katere so zložili Rogantino, S. Refatti in znani D. Podrecca. Do malega vse spise preveva iskrena ljubezen do ožje domovine laško-slovenske, a še iskrenejša do — Italije.   In s tem je povedano vse!
Hrvaška književnost. ,,Akademija znanosti in umetnosti" izdala je čvetero jako zanimivih knjig in sicer: ,,Spomenici hrvatske krajine", II. del, v katerem je Rade Lopašič zbral in uredil pismene spomenike od leta 1610. do 1693., ' ! tri nove knjige „Rada". Prva, t. j. LXXVIII. knjiga ima to-le vsebino : Krista-linično kamenje u Fruškoj gori od dra Kišpatiča; Lučbeno iztraživanje Jamničke alkaličko-muriatičke kiselice od dra. Janečka; o nekih vlastitostih determinanta verižnika od dra. Studničke. V LXyiX knjigi čitamo: Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije g. 1453. od dra. Crnčiča; Ivan, arcidjakon gorički, domači pisac u XLV. vieku od Tkalčiča; Nutarnje stanje Hrvatske prije XH. stolečja, II. Crkva hrvatska, od dra Račkoga; Religija Srba i Hrvata na osnovi pjesama, priča i govora narodnog, II. dio, Pojezda, Prijezda i Zora od Nodila. V tem ko sta te dve knjigi strogo znanstveni, zanimala bode LXXX. knjiga ,,Rada" vsacega omikanega rodoljuba, Hrvata in Slovenca, kajti to ^knjigo je izdala „Akademijau na spomin literarne naše petdesetletnice, kakor nam kaže isti naslov: U pro-slavu petdesetgodišnjice prieporoda hrvatske knjige godine 1885. Res, lepšega in dostojnejšega spomenika našemu narodnemu preporodu akademija ne bi mogla postavati, in s tem je gotovo ustregla vsakemu domoljubu, ter najbolj koristila narodni ideji. Da je res tako, kaže nam vsebina sama. Najprej čitamo: Uvodni govor, što ga je govorio predsjednik dr. F. Rački 16. studenoga 1885.; potem: Obrana i razvitak hrvatske narodne ideje od g. 1790. do 1835., od Smičiklasa; O dru. Dimitriji Dem etru kao dramatiku ilirske dobe, od dra Mar-koviča ; Naš napredak u prirodnih znanostih za minulih 50 godina, od dra. Šu-leka; Napredak mineralogije i geologije u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji od 1835. do 1885. od dra. Pilara; O napredku arkeologičke znanosti u našoj hrvatskoj zemlji, od S. Ljubica ; Pogled na istoriju naše gramatike i leksikografije od 1835. godine, od Budmana ; Zoologija i Hrvati, od prof Brusine; Načrt hrvatske historiografij i od g. 1835—1885., od dra. Fr. Račkoga. Prepričani smo, da bo vsak Slovenec rad segel po ti prezanimivi knjigi, ki nam polaga natančen račun o ravno minuli pro-šlosti ter nas osrečuje za bodočnost, da ne obupamo, ampak da s tem večjim trudom pridno in stanovitno nadaljujemo težavno delo v narodnem vinogradu svojem.