izhaja vsak četrtek uredništvo in uprava:
^100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-Jslla postale) Trst 431. Poštni kkovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% S E T T I M A N A L E
ŠT.
1715
TRST, ČETRTEK 23. NOVEMBRA 1989
LET. XXXIX.
120 let ju Sokola v Trstu
V	tržaškem Kulturnem domu bo v pe-|ek, 24. t.m., svečana akademija ob 120-ktnici ustanovitve južnega Sokola v Tr-Vu. Dne 6. maja 1869 se je v tržaški mest-Ui čitalnici zbralo na ustanovnem občnem zboru 65 navdušencev, sestavilo statut in lzvolilo odbor, kateremu je načeloval Franc Andrej Pleše.
Čeprav so statut takoj predložili v odo-bTitev tedanjim avstrijskim oblastem, je overovitve prišlo šele leta 1882. Južni Sokol je kaj kmalu razširil svojo dejavnost Ua vse mestne okraje in okolico, še pose-bej pa se je okrepil, ko je svoj sedež prebil v Narodni dom, ki je bil dograjen leti 1904 v samem središču mesta. Arhitekt ^aks Fabiani se je kot prvi na svetu odtočil za večnamensko zgradbo, v kateri so bili poleg telovadnice prostori Dramatič-nega društva, Glasbene Matice, Slavljan-shega društva, Akademičnega ferijalnega društva, Delavskega podpornega društva, kaninskega društva, pa še gledališka dvojna, sobe hotela Balkan, restavracija, ka-^orna in sedež Tržaške hranilnice in poso-ftlriice.
Rast tržaške sokolske organizacije je Prekinila prva svetovna vojna, po njej pa s° se naši športniki znašli v novi državi in n°ui stvarnosti. Ta je spočetka še dopuščati nekatere oblike dejavnosti, pojavile so Se nove športne panoge, tako da je nastati potreba po ustanovitvi »Udruženja slo-Venskih športnih društev v Italiji«, ki je Povezovala razne dejavnosti.
Dne 13.7.1920 so fašisti pod vodstvom prancesca Giunte, kasnejšega podpredsed-Pi-ka poslanske zbornice, požgali Narodni dom. 7 let kasneje je fašizem razpustu Psa slovenska društva in se polastil njiho-p° imovine in objektov.
Šele konec druge svetovne vojne je sPat ustvaril pogoje za ponovni preporod tortne dejavnosti. Fašizma je bilo smer konec, toda v našo skupnost se je vrinil n°v motilni element: ideološko ločevanje, ko so bili sokolski ideali — čevrav so se s°koli množično udeležili osvobodilnega boja — potisnjeni v stran, predstavljeni kot nekaj zastarelega in povsem nasvrot-Poga zmagoviti revoluciji, ki je odpravila Politični pluralizem. Ustanovljena je bila Ptrakvistična Zveza društev za telesno kul-hro. Ta zveza, ki je s kominformom zabredla v hudo krizo, je razpadla po razde-ntvi Svobodnega tržaškega ozemlja.
Slovenski športniki so se znova znašli krez trdne organizacijske osnove, brez dru-v in krovne organizacije. 90 let po usta-
dalje na 4. strani ■
Kako si rimska vlada zamišlja zaščito manjšin
Naš list je že bil na tem, da gre v stroj, ko smo dobili na vpogled besedilo zakonskega osnutka o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je rimska vlada odobrila prejšnji teden. Gre, kot beremo v zakonskem osnutku, za »ukrepe v korist prebivalcev slovenskega jezika v tržaški in ! goriški pokrajini in prebivalcev slovanskega izvora v videmski pokrajini«.
2e iz samega naslova je razvidno, da se je vlada odločila za »diferencirano« zaščito, se pravi, da ne predvideva enake ravni zaščite za celotno slovensko narodno skupnost v Italiji, oziroma v deželi Furlaniji Julijski krajini, temveč da upošteva dve kategoriji Slovencev: tiste na Tržaškem in Goriškem ter tiste v videmski pokrajini. Slednji naj bi bili — pravi vlada — »že stoletja (?) vključeni v naša (italijanska op. pisca) ozemlja in kasneje v vsedržavno skupnost« ter naj bi »imeli lastne tradicije in posebno narečje«.
Kar zadeva tržaško pokrajino, zakonski | osnutek natančno navaja ozemlje, na kate-! rem bi bili Slovenci zaščiteni. Prav tako natančno je navedeno ozemlje v goriški pokrajini, kjer naj bi veljale zaščitne norme. Na Tržaškem pridejo v poštev devin-sko-nabrežinska, zgoniška, repentaborska in dolinska občina ter vzhodni in zahodni Kras v tržaški občini, se pravi ozemlje, ki sodi v oba istoimenska rajonska sveta. Na i Goriškem so navedene občine Doberdob,
| Sovodnje in Števerjan ter Štandrež, Pev-ma, Oslavje in Štmaver v goriški občini.
Očitno je, da je vlada v Rimu dejansko sprejela tezo tržaških listarjev in Slovence kratkomalo izločila tako iz Trsta kot Go-
rice, se pravi iz obeh mestnih središč. To po vsej verjetnosti iz preprostega razloga, da se ne bi »oskrunil« značaj obeh mest, ki sta v očeh neuke italijanske javnosti »italianissimi«, to je bolj italijanski od vseh mest v državi.
Kar zadeva videmsko pokrajino, so v členu 21 zakonskega osnutka navedene naslednje občine: Ahten, Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Neme, Praprotno, Podbone-sec, Rezija, Slenart, Speter, Sovodnje, Ti-pana, Srednje, Tavorjana in Gorjani. Kot vidimo, se tu ne upošteva Kanalska dolina.
Čas in prostor nam ne dopuščata, da bi globlje proučil raven zaščite, ki jo vlada predvideva za Slovence na pravkar omenjenem ozemlju. Ugotavljamo le, da gre na Tržaškem in Goriškem za pravico rabe materinega jezika v odnosih z oblastvi na v zakonu navedenem ozemlju, za organizacijo šolstva, za javne napise v slovenskem jeziku in za dejavnosti kulturnega značaja. V tej zvezi se omenjajo Glasbena Matica, Slovensko stalno gledališče in Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu. Za Glasbeno Matico je določen status državnega glasbenega konservatorija, podoben status je predviden za SSG v Trstu, poslopje Narodnega doma pri Sv. Ivanu pa se dodeli nepremičninski družbi »Dom« (ta je, kot znano, lastnica tudi Kulturnega doma v Trstu).
Benečiji in Reziji je namenjeno drugo poglavje zakonskega osnutka. Vlada v poročilu trdi, da imajo »prebivalci slovenskega izvora« pravico do ovrednotenja lastnih kulturnih pobud in lastne kulturne dejav-
dalje na 2. strani ■
Ssk začela dvostranska srečanja
Slovenska skupnost je začela z vrsto dvostranskih srečanj s komponentami nekdanje enotne delegacije, da bi se našla možnost za drugačne in učinkovitejše oblike akcijske enotnosti Slovencev v Italiii
V	sredo, 15. novembra, sta se v Trstu srečali delegaciji Ssk in Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar je prikazal pobudo o sklicu vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov, ne glede na stranko in pokrajino, ki jima pripadajo, za oblikovanje skupnih temeljnih stališč o zaščitnem zakonu. Izvoljeni predstavniki naj bi postali sogovorniki vlade v tej fazi boja za zaščitni zakon, ker bi to dalo njihovim stališčem večjo institucionalno težo, omogočilo pa bi premosti-
tev polemik s strankarskimi krogi, ki slo-; venskim zahtevam nasprotujejo.
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je v imenu svoje organizacije izrekel zanima-jnje in podporo za pobudo, čeprav je pripomnil, da strankarsko-politična razsežnost ne predstavlja vse stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiii. Razvil se je nato razgovor o sklicu izvoljenih predstavnikov in o drugih možnostih akcijske enotnosti, v katerega so za Ssk posegli deželni svetovalec Bojan Brezigar, deželni podtajnik Andrej Bratuž, Antek Terčon in deželni koordinator izvoljenih predstavnikov Sergij Mahnič, za SKGZ pa Boris Race, Duško Udovič in Ferruccio . Clavora.
RADIO TRST A
S NEDELJA, 2G. novembra, ob: C 00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Volk in Rdeča kapica." Radijska igra; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 V studiu z vami: Sergej Verč; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H PONEDELJEK, 27. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: In exi-lium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri;
16.00 Orglar Milko Bizjak; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
ES TOREK, 28. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 9.10 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Orglar Milko Bizjak; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
'X SREDA, 29. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka;
12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Ob 5. obletnici smrti Giulia Viozzija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 1725 »Mladi val« — radio za vas;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
ČETRTEK, 30. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Po sledovih Inkov;
12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Mešani zbor Hodeiertz Abesbatza iz Tolose; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
83 PETEK, 1. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
S3 SOBOTA, 2. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.0 Poročila in pregled tiska; 10.10 Flar-fistka Jasna Corrado Merlak; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Cecilijanka 89; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Kako si rimska vlada zamišlja...
0	nadaljevanja s 1. strani
j nosti. Predviden je zlasti zapleten meha-! nizem za ovrednotenje beneškega narečja in kasneje pod določenimi pogoji tudi slovenskega knjižnega jezika.
Vlada v svojem poročilu ne pozabi omeniti, da je z osimsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo prenehala veljavnost londonskega memoranduma iz leta 1954 in da sta se državi podpisnici leta 1975 v Osimu dogovorili, da sodi manjšinsko vprašanje v notranjo zakonodajo vsake prizadete države, s čimer naj bi »manjšinska problematika« izgubila mednarodni aspekt. Gre vsekakor za smelo in tudi predrzno trditev, saj se enemu izmed pogodbenikov kratkomalo zanika pravica, da se zanima j za učinke mednarodne pogodbe.
MADŽARSKA UREJA ODNOSE Z VATIKANOM
Med Madžarsko in Vatikanom utegnejo biti v kratkem vzoostavljeni redni diplomatski odnosi. V Rim je nrišla posebna j delegacija iz Budimpešte, ki jo vodi madžarski minister za verska vprašanja. Pred odhodom iz domovine je slednji izjavil, da med Svetim sedežem in Madžarsko ni odprtih spornih vprašanj in da je njegova država pripravljena na vzpostavitev diplomatskih odnosov v najkrajšem možnem času. Minister je dodal, kako se ie bil za to pobudo zavzel že ministrski predsednik Ne-meth, in kako je to pobudo mednarodna javnost ocenila pozitivno.
Medtem pa so v Nemesgulaču na Za-j hodnem Madžarskem prvič uradno počastili spomin pokojnega primasa, kardinala Mindzentija, ki je bil umrl leta 1975 v begunstvu v Avstriji. Slovesnosti so se poleg predstavnikov cerkvenih oblasti udeležih tudi zastopniki nekaterih laičnih organizacij. Kardinal Mindzenti je bil kot nasprotnik komunizma zaprt od leta 1948 do 1955, ko so ga osvobodili v dneh madžarske protikomunistične vstaje. Po zatrtju upora se j j e kardinal zatekel na ameriško veleposla-| ništvo v Budimpešti; tam je bival do leta 1971, ko se je izselil v Avstrijo. Pokopan je v baziliki Maria Zeli na avstrijskem Štajerskem, in ob njegovi grobnici se nenehno zbirajo romarji iz domovine.
Zakonski osnutek, ki ga je pred dnevi odobrila rimska vlada, je treba seveda natančno proučiti, predvsem pa smatrati zn osnovo za nadaljnjo razpravo. V nekaj dneh bo ta osnutek priromal v parlamen • Še ie torej priložnost, da se popravi in 12 boljša. Kako naj se popravi in izboljša, Pa je odvisno tudi od nas samih.
MITING V LJUBLJANI PREPOVEDAN
Ljubljanski mestni sekretariat za
notranje zadeve je prepovedal miting, ki ga je odbor za vrnitev Srbov in Črnogoi'ce na Kosovo hotel organizirati v Ljubljaru 1. decembra. Sklep je bil sprejet, ker nn ting ni bil prijavljen v skladu s predpisa Organizatorji so prošnjo aili zahtevo po nn tingu izročili sekretariatu 9. novembra, vendar zahteva ni ustrezala predpisoma-Rok za dodatno gradivo, ki ni bilo posla no, pa je že potekel. Ljubljanski mestnj sekretariat je v posebni izjavi tudi izreke mnenje, da bi organizacija mitinga ogroža la bratstvo med jugoslovanskimi narodi i ! oživljala nacionalistične mržnje.
Da je treba miting preprečiti, je j nila tudi Republiška konferenca SZD Slovenije. Predsednik slovenske skupščin j Potrč pa je za začetek prihodnjega tedna sklical seio, na kateri bo edina točka dne^ , nega reda položaj na Kosovu in miting | Ljubljani.
BUSH O NEMČIJI
Ameriški predsednik Bush je izjavil te levizijskemu omrežju NBC, da bi ne hne nič proti temu, če bi se Nemčiji spet zc.tr žili. Po njegovem mnenju bi enotna Ne^ čija ne predstavljala nevarnosti za rniP saj se zgodovina težko ponavlja. Odloči pa se mora nemški narod.
, O simboličnem rušenju berlinskega 21 1 du in o velikih spremembah v Vzhod Evropi se bo Bush pogovarjal s sovjetski voditeljem Gorbačovom na skorajšnje vrhunskem srečanju, ki bo na vojaški ladjah pri Malti 2. in 3. decembra.
|Ve redno potekajo. Bush je ostal v ™ ^
| shingtonu, tako da je s sodelavci preučen Ivse točke za razgovore z Gorbačovom.
Evropski	vrh	o	dogaja
Evropska gospodarska skupnost je pripravljena pomagati tistim vzhodnoevropskim državam, ki so se odločile za demokratizacijo. Tako so v dokajšnjem soglasju sklenili državni oziroma vladni predsedniki dvanajstih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki so se zbrali v soboto,
18.	t.m., v Parizu na povabilo francoskega predsednika Mitteranda. Predpogoj za gospodarsko podporo omenjenim državam pa bo dokazan napredek v zdaj začetnem procesu poti v svobodnejšo in pluralistično zasnovano družbo. Poleg tega se bodo Evropski skupnosti lahko pridružile tudi tiste države, ki bodo sposobne sprejeti pravila, bistvena za to skupnost.
Med konkretnimi načrti za pomoč ^ du je zamisel o posebni evropski banki, naj bi podpirala razmah in modernizma nie vzhodnoevropskih držav. Na parisk sestanku niso posvetili posebne pozor ^ sti problemu ponovnega združevanja 0 nemških držav. Dotaknili pa so se neka rih aspektov splošnega evropskega v . na, pri čemer seveda niso prezrli bhz'nJ ga vrhunskega sestanka med Gorbačov ^ j in Bushem. O slednjem se je zvedelo, ^ ije imel pred dnevi vrsto telefonskih P . govorov z nekaterimi zahodnoevropski .voditelji, med temi tudi z italijanskim 111 jnistrskim predsednikom Andreottijem-
Umrl je velikan slovenske umetnosti Božidar lakac
V	ponedeljek, 20. t. m., je v Ljubljani Umrl slikar Božidar Jakac. Kdorkoli ga je kdaj videl, pa čeprav morda le na sliki, mu ie gotovo ostala v spominu njegova dolga, fepct in kot sneg bela brada ali njegove pozorne in kritične oči. Ta brada in te oči so Tajnemu umetniku dajale nekakšen videz Waka, ki pozorno spremlja svet okoli sebe lTl zna s svojim ustvarjalnim delom biti ne te zvest kronist dogodkov, temveč zna Predvsem posredovati svoje občutke dru-9iui.
Pokojnik velja za pravo legendo slo-venske likovne umetnosti. Bil je odličen ^sar in portretist, obenem pa dovršen 3rafik in občutljiv krajinar. Rodil se je julija 1899 v Novem mestu. Po kontni idrijski realki je študiral na likovni akademiji v Pragi, izpopolnjeval pa se v Parizu in Berlinu. Veliko je tudi potoval Po Severni Afriki in po Združenih drža-vah Amerike ter s teh poti prinesel vrsto ^nimivih slik.
Med vojno je bil partizan, izvoljen v Plenum Osvobodilne fronte, in se kot član slovenske delegacije udeležil zasedanja AVNOJA v Jajcu. Tu je nastala slo-hita zbirka portretov Tita in drugih partizanskih voditeljev ter tamkajšnje krajine. Po
vojni je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in je bil do leta 1962 tudi profesor za grafiko ter njen prvi rektor. Od leta 1949 je bil redni član Slovence akademije znanosti in umetnosti; bil dopisni član drugih jugoslovanskih akademij. Leta 1963 je bil imenovan za častnega akademika na »Accademia Fiorenti-^a delle Arti del Disegno« v Firencah, leta 1982 pa je postal redni član evropske Akademije znanosti, umetnosti in književnosti. Za svoje dolgoletno, izredno kvalitetno in dovršeno delo je prejel tudi vrsto nagrcid in mednarodnih priznanj.
Umrl je torej velik umetnik, o čemer Se prepriča vsakdo, ki samo pogleda njegova dela. Naj zato bralce opozorimo, da obsežna zbirka Jakčevih del v galerin v Kostanjevici na Krki. Zbirka, ki prikaze njegovo ustvarjanje v času partizanova, pa je v novomeškem Dolenjskem muzeju. Stalno razstavo umetnikovih del so Pred petimi leti odprli na Jakčevem domu u Novem mestu, kjer je bogata zbirka del, ki jih je umetnik podaril rodnemu mestu.
0	Božidarju Jakcu in njegovem delu pa je Pred kratkim izšel bogat zbornik, ki je hkrati tudi katalog nekaterih njegovih del. Božidarja Jakca so na njegovo željo pokopali v rodnem Novem mestu.
KPI je začela sklepati o prenavljanju
Glavni tajnik komunistične partije Oc- ke razprave naj bi prihodnjo pomlad pro-!chetto je na začetku zasedanja Centralne- učil širši zbor.
■ga komiteja ponovil predloge o prenovi, ki Occhetto je v svojem poročilu podčrtal, j-ih je že iznesel na zasedanju partijskega da je bila doslej komunistična partija Ita-osrednjega vodstva. Glede možnosti preos-.lije uspešna, ker se je znala prenavljati, nove in ustanovitve nove politične sile s Zastarela tradicija ne more biti več kos strankinim preimenovanjem je Occhetto problemom drugega tisočletja. Partija mo-predlagal dve poti. Centralni komite naj , ra dati svoj doprinos novemu razvoju v bi se izjasnil najprej glede predloga in na-1 okviru socialistične internacionale. Pred-to glede dobe in oblike njegovega uresniče- log o novi politični sili na levici predstav-vanja. Glavni tajnik je zagotovil, da še ni.lja izziv socialistom. Vzdušje pred palačo bila sprejeta nobena odločitev, temeljne-1 komunistične partije v Rimu je bilo zelo mu vprašanju prenove pa se po njegovem živahno. Več sto oseb je izražalo nesoglas-
ni mogoče izogniti. Centralni komite bi se v primeru hitrejšega postopka odločil za izredni kongres, ki bi že razpravljal o ustanovni fazi. Nova sila naj bi imela ustanovni kongres takoj po spomladanskih upravnih volitvah. Drugi predlog, ki predvideva daljše obdobje, pa nakazuje sprejetje načela v okviru Centralnega komiteja in nato širšo razpravo med članstvom. Zakliuč-
UMRL JE PISATELJ SCIASCIA
je v zvezi z napovedanimi prenovami, pozdravljalo člane vodstva, ki so napovedali nasprotno stališče, in kritiziralo ostale.
POKOL V SALVADORU
Papež Janez Pavel II. je 19. t.m. ponovno pozval vse prizadete strani, naj si odločno prizadevajo, da se naredi konec prelivanju krvi v Salvadoru. V nedeljo, 19. t.m., so pokopali žrtve zadnjega pokola, se pravi jezuite, ki so bili zločinsko pobiti v samem središču katoliške univerze. Med drugimi je bil ubit rektor, pater Ellacuria, eden najbolj znanih intelektualcev v Srednji Ameriki. Vsi patri so postali žrtve zlo-
V starosti 68 let je 20. t.m. umrl v Palermu italijanski pisatelj Leonardo Scia-scia. Bil je med naj večjimi sodobnimi italijanskimi pisatelji, a je predstavljal tudi velik lik zavzetega demokrata in bor- glasnih, »eskadronov smrti«. Dne 19. t.m., ca za družbeno rast. V svojih romanih in
črticah je mojstrsko opisoval življenje in
je naslovil pismo na papeža Janeza Pav-
zgodovino Sicilije. Bil je odličen esejist, j	Pr°fesor Colorado, ki je nekakšen
Vključil se je tudi v politično življenje, glavni pravdnik v Salvadoru. Profesor Co-Leta 1975 je bil neodvisen kandidat za ob- lorado zahteva od papeža, naj odstavi ne-činske volitve v Palermu na komunistični katere gkofe, češ da dajejo potuho levi listi, kjer je prejel največ glasov za taki at- 0p0Zjcjji jn so za^0 odgovorni za državljan-mm deželnim tajnikom Occhettom. Nato i .	.	„	r	j	,
je bil radikalni poslanec v italijanskem sko voJno- Profes°r Colorado trd\da ob' parlamentu in nekaj časa tudi v evropskem (last ne more več jamčiti za življenje ome-parlamentu.	I	njenih	škofov.
Avtonomistično vrenje v Sovjetski zvezi
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST*
Iz Sovjetske zveze prihaja vse več ve-| sti o prebujanju nacionalnega čutenja med neruskimi narodi, nekatere oblike tega vre-! nja pa so že na robu težnje po odcepitvi in popolni osamosvojitvi. Taka vest je prišla iz Gruzije, rodne dežele diktatorja Stalina: tamkajšnji parlament je sprejel do-1 kument, ki uveljavlja pravico Gruzije do odcepitve.
Podobne pobude že dalj časa nastajajo tudi v pribaltskih republikah, ki so bile v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno neodvisne države, dokler jih leta 1940 s Hitlerjevim privoljenjem ni anektirala Sovjetska zveza. Predstavniki novih avtonomističnih gibanj Estonske, Letonske in Litve so naslovili skupno pismo na ameri-
I škega predsednika Busha in na sovjetske-j ga poglavarja Gorbačova.
Omenjene organizacije pozivajo voditelja obeh velesil, naj na svojem bližnjem vrhunskem sestanku obravnavata tudi problem baltskih republik. Med vrsticami je moč jasno prebrati, da se tri republike ne
odrekajo svojim nikoli pozabljenim sanjam o ponovni državni svobodi. Sestav-ljalci obojnega pisma se pri tem sklicujejo tudi na duha Helsinške listine in opozarjajo, da bi obravnavanje njihovega problema ne smelo veljati kot vmešavanje v sovjetske notranje zadeve. Pisanje je moč razumeti kot opozorilo, da so tri baltske republike pravzaprav zasedene, in to že skoraj pol stoletja. Pri tem velja spomniti, da Združene države niso te aneksije nikoli priznale.
RUDARSKA NESREČA V SRRIJI
V	aleksinskem rudniku v Srbiji je 20. t.m. spet nastala eksplozija, ki pa za srečo ni zahtevala človeških žrtev. V Aleksinac je medtem prispela skupina 12 reševalcev iz Velenja, ki veljajo za izvedence v posebno težavnih reševalnih akcijah. V pripravnem stanju so tudi reševalne skupine iz Zagorja, ki bi ob potrebi lahko priskočile na pomoč.
Trst med drugo
Tržaška pokrajinska uprava in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja za Furlanijo - Julijsko krajino prirejata niz predavanj z naslovom »Trst med drugo svetovno vojno 1940-45«. Prireditelja poudarjata, da je bila za Trst druga svetovna vojna pomemben in kompleksen dogodek, za katerega še nismo doumeli, v kolikšni meri je ta dogodek vplival na njegovo življenje. To dejstvo ostaja izredno po-
Pisma uredništvu:
Cenjeno uredništvo, oglašamo se v zvezi s podlim dejanjem na gc-riškem liceju. Prepričani smo namreč, da terja ta dogodek od nas in od širše skupnosti odločno obsodbo, pa tudi globlji razmislek.
Ko licejskemu katehetu p. Marku Rupniku in ostalim prizadetim izražamo svojo iskreno solidarnost, se istočasno ob nekulturnih in proti-krščanskih napisih čutimo prizadete tudi mi sami, kot kristjani in kot Slovenci.
Nedavno mazaško dejanje predstavlja ne le napad na določene osebe, ampak ima svoje zaledje v nekem širšem protikrščanskem razpoloženju in v nestrpnosti do samostojnih poti pri vzgoji mladine.
Tudi slog omenjenih mazačev vnaša neke nove, doslej neznane poteze bolne perverznosti, ki nimajo nič skupnega z našo kulturo in miselnostjo.
Taki in podobni dogodki ne smejo utoniti v splošnem brezbrižju in zamolčevanju, pa naj je prišel napad od koderkoli. Ob njih bomo morali resno razmisliti.
S spoštovanjem
Alojz Rebula, Tomaž Simčič, Marijan Kravos, Peter Močnik, Sergij Pahor, Marij Maver, Ivo Jevnikar, Ivan Čemic, Elvi Miklavec Slokar, E-midij Susič, Laura Abram, Karlo Mučič, Silvan Kerševan, Franka Žgavec, Marija Ceščut, Marija Ferletič, Damijan Pavlin, Vida Bitežnik, Karlo Brešan, Mirko Sturm, Mauro Leban, Marilka Koršič, Branko Cernic, Mirko Brajnik, Luciana Budal, Ljubka Šorli, Maksimilijan Gergolet, Emil Devetak in Niko Klanjšček.
120 let južnega
B nadaljevanja s 1. strani
novitvi južnega Sokola je v Trstu nastalo Svortno združenje Bor. Spet so se ustanavljala društva in svet se je začutila vo-treha po obnovitvi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, v kateri je danes več desetin telesnokultumih oraamra-cij z nekaj tisoč aktivnimi športniki. Čeprav so se tudi pri nns. k sreči le obrobno, poznali negativni vplivi portoroških populističnih sklepov o vlogi športa, smo ustvarili več državnih prvakov in reprezentantov, med katerimi so tudi taki, ki so postavili dosežke evropske in svetovne vrednosti.
Z južnim Sokolom se tržaški slovenski športniki vključujemo med organizacije s preko stoletno dejavnostjo, s katero se lahko ponaša le še Ginnastica triestina. Organizirani šport se je torej pri nas pričel dobrih 27 let pred De Coubertinovo zami-
svetovno vojno
memben zgodovinski vozel. Pobuda tržaške pokrajine in Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja soupada s 50-letnico začetka druge svetovne vojne, kar naj predstavlja — pravita prireditelja — poziv k poglobljenemu razmišljanju o pomembnem zgodovinskem dogodku.
V	dvorani Trgovinske zbornice v Trstu je bila 20. t.m. prva okrogla miza, s čimer se je torej začel niz predavanj. Uvodno po-I ročilo je prebral predsednik Deželnega in-j štituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini Silvano Ben-venuti, v razpravo pa so posegli senator Agnelli, poslanec Bordon, bivši župan Ce-covini, poslanec Coloni in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. i Niz predavanj se bo nadaljeval 14. de-] cembra in se končal 25. januarja prihodnjega leta. Zadnje predavanje bo imel profesor Jože Pirjevec o temi »Jugoslovanski , vodilni razred in odnosi s fašistično Italijo ob koncu 30-tih let«.
—o—
25-LETNICA MLADINSKEGA
PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA
Mladinski pevski zbor iz Maribora praznuje v teh dneh svojo 25-letnico. Gre za znameniti pevsiki sestoj, ki ga dobro poznamo tudi na Tržaškem, saj je že večkrat nastopil na odru tržaškega Kulturnega doma. Slavnostni koncert ob svoji 25-letnici je zbor imel v petek, 10. novembra, v dvorani Tabor. Mladi pevci, ki jih vodi Branko Rajšter, so nastopili z zahtevnim sporedom. Izbor je bil zelo pester, saj so peli Gallusa
■ in Mozarta, a tudi pesmi Johna Lennona in Pau-
■ la McCartneya, se pravi izrazito moderne, celo komercialne pesmi. Izredno doživeto so podali tudi vrsto slovenskih ljudskih oziroma prirejenih pesmi Franceta Marolta. Skoraj 60-članski zbor je na klavir spremljala Tatjana Dvoršak.
VEČER V DSI V TRSTU
V	Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 27. novembra, razgovor s psihologom dr. Danilom Sedmakom na temo »Poskus psiho-, loške oznake tržaškega Krasa«. Začetek ob 20.30.
Sokola v Trstu
j slijo o olimpijskih igrah moderne dobe; svetovna prvenstva pa so nastala še mnogo kasneje, nogometno na primer komaj j leta 1930.
Šport je pri nas že od samih začetkov organizirane dejavnosti pomenil doprinos k sožitju med narodi, kar je na etmčno , mešanem ozemlju še posebej pomembno.
Upamo, da bo ob tako častitljivem jubileju kdo le omenil, da se je pred več kot 20 leti skupina ljubiteljev slovenskega športa v Nabrežini prva po drugi vojni na Tržaškem spomnila na delovanje Soko7a in celo sklenila tako poimenovati lastno športno društvo. Pobudnikom, ki so še vedno dejavni, je treba vsekakor dati priznanje, saj so se javno uprli takratni splošni modi zatajevanja nekaterih dogodkov iz naše preteklosti. Tudi takšna ugotovitev sodi v sklop proslavljanja 20-letnice južnega Sokola v Trstu.
S. R.
Cecilijanka 1989 -
NA SPOREDU OB 12.40 NA RADIU TRST
27.11. dekliški zbor Alenka iz Steverjana vodi Anka Černič
28.11. moški zbor Franc Zgonik iz Branika vodi Gvido Filipčič
29.11. mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice vodi Stanko Jericijo
30.11. moški zbor Fantje izpod Grmade vodi Iv° Kralj
1.12. mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža vodi Miran Rustja
2.12. moški zbor Stmaver vodi Gabrijel Devetak
4.12. mešani zbor Angelo Capello iz Begliana vodi Dorino Fabris
5.12. moški zbor Skala iz Gabrij vodi Rozin3 Konjedic
6.12. moški zbor Kralj Matjaž iz Libuč na Ko roškem vodi Hans Košutnik
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
prireja v NEDELJO, 26. t.m.,
V	KULTURNEM DOMU V TRSTU
revijo pevskih zborov Revija se bo začela ob 17. uri.
7.12. mešani zbor Rupa-Peč vodi Zdravko Klanj šček
8.12. mešani zbor Frančišek Borgia Sedej lZ Steverjana vodi Stanko Jericijo
9.12. pevska skupina Sovodenjska dekleta; v° di Sonja Pelicon
12.12. mešani zbor Standrež vodi Valentina Pavi°
13.12. pevska skupina Steverjan; umetniški vod ja Tomaž Tozon
iČ
14.12. dekliški zbor Devin vodi Herman Anton
15.12. mešani zbor Pod lipo iz Spetra vodi Nin0 Spehonja
16.12. moški zbor Novi Sv. Anton iz Trsta vod Edi Race
18.12. mešani zbor Podgora vodi Mirko
SpacaPan
19.12. Višarski ženski kvintet iz Kanalske do^lTie vodi Anna Missoni
20.12. mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe vod1 Barbara Šinigoj
21.12. moški zbor Mirko Filej iz Gorice vod Zdravko Klanjšček
22.12. mešani zbor Hrast iz Doberdoba vodi H' larij Lavrenčič
Prejeli smo
SLOVENSKA SEKCIJA ITI
Informacije s šolskega področja so kljub raznim medijem večkrat skope, šolska problematika se pogosto obravnava kot svet zase in ne kot primarna prioriteta za razvoj in rast slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Zunanjemu opazovalcu se zdi vse rešeno in samo po sebi umljivo, vendar je problemov v šolski stvarnosti nešteto, tudi takih, ki jim pogosto sami šolniki brez podpore staršev, dijakov, javnega mnenja in naših političnih predstavnikov niso kos.
Sindikat slovenske šole občasno osvešča javnost o dogajanju na šolskem področju; tako je pred časom, med drufrim, Predočil javnosti razne težave, s katerimi se spopadajo profesorji na slovenski sek-ciii zavoda ITI, in se zavzemal, da bi Fe v najkrajšem času slovenska sekcija omenjene šole osamosvojila.
Zato se je odbor SSS - Tajništvo Gorica, dne 10. t.m. srečal s profesorskim zborom slovenske sekcije ITI.
Predsednik sindikata prof. L. Devetak je pozdravil prisotne in podal kratek zgodovinski prikaz nastanka zavoda, poudaril, kako ta nova šolska pridobitev bogati našo skupnost in se zahvalil njegovemu profesorskemu zboru za vse opravljeno delo, ki ga terja zaživetje nove šole v italijanskem ambientu in z italijanskimi vodstvenimi organi, predvsem pa rav. Gvadagniju, šolskemu skrbniku in pokrajinskemu odborniku ^irku SpacaDanu za prizadevnost in posluh pri ustanavljanju in rasti novo pridobljene šole.
Sledila je diskusija, med katero so profesorji slovenske sekcije ITI nakazah, s katerimi naknadnimi problemi se ukvarjajo, tako da skrbijo za slovenski pečat tega Zavoda (usklajevanje italijanskih programov s slovenskimi, učbeniki, sekcija nima Svojega upravnega in pomožnega osebja, pkrnjeno je izvajanje pooblaščenih odlokov itd.). Vsi so bili mnenja, da se mora sekcija čimprej osamosvojiti, saj bo le tako lahko zavod zaživel v polni meri.
V	tem smislu je SSŠ pred dnevi poslal vlogo na pokrajino, v kateri prosi, naj bi Prišlo do osamosvojitve tega zavoda (zavod °biskuje primerno število dijakov; po preselitvi v novi šolski center bi se diiaki še naprej posluževali današnjih laboratorijev in bi zato osamosvojitev ne predstavljala 2a pokrajino velike finančne bremenitve itd.). Isto zahtevo, v podporo sindikati. Pošiljajo na pokrajino tudi profesorski 2bor. predstavniki staršev in dijakov slo-venske sekcije ITI. Če bo zahteva naletela tta gluha ušesa, se bo problematika razširila na vse slovenske šole in slovenske politične predstavnike, saj ne moremo zamuditi ugodne priložnosti, ki jo imamo danes, da se sekcija osamosvoji.
Ob koncu prijetnega srečanja so snod-budno vplivale besede svetovalca iz Nove Gorice prof. D. Štekarja, ki že več let spremlja delo SSŠ. Izjavil je, da je na razpolago tudi za potrebe slovenske sekcije s strokovnim znanjem in praktično pomočjo, predvsem pa pri organizaciji bodočih stikov z ustreznimi zavodi v Sloveniji.
Goriški večer Leva Detele
Slovenci smo sestavni del srednjeevropskega kulturnega prostora. To trditev je bilo prav posebno jasno čutiti na literarnem večeru, ki ga je Krožek Anton Gregorčič iz Gorice priredil v Palače Hotelu v Gorici v petek, 17. t.m., ob 50-letnici pisatelja in pesnika Leva Detela. Slednjega dobro poznajo tudi bralci Novega lista, saj je njegov zvesti sodelavec. Dobro obiskani večer, ki ga je vodil dr. Mirko Špacapan, se je začel s krajšim predavanjem pisatelja Detele na temo »Srednja Evropa in Slovenci«. Detela je razvil misel o slovenski povezanosti s tem zgodovinsko-kulturnim prostorom, še posebej ker živi in dela na Dunaju in torej to stvarnost opazuje s posebno ugodnega vidika.
UPEPELJEVALNIK V SOVODNJAH
NAJ PREKINE DELOVANJE
Delovanje upepeljevalnika v Sovodnjah je treba takoj prekiniti. Tako je zahteval j deželni svetovalec Slovenske skupnosti
I Bojan Brezigar ob koncu dveh avdicij v okviru 5. stalne komisije deželnega sveta. Ta je namreč smatrala za potrebno zaslišati mnenje delegacije podpisnikov posebne peticije, v kateri jasno prihaja do izraza zahteva, naj se delovanje upepeljevalnika prekine.
Iz izvajanj članov delegacije je bilo jasno razvidno, da je delovanje upepeljevalnika škodljivo za zdravje, saj so zato že bili sprejeti ukrepi, da se naprave prilagodijo predpisom. Naravno bi bilo, da bi se v takšnih razmerah delovanje prekinilo vse dotlej, dokler se ne izvedejo vsa pre-ureditvena dela. To pa se ni zgodilo; deželna uprava je celo dovolila nadaljnje delovanje upepeljevalnika do 31. julija leta 1990, ko bi se morala dela končati. Svetovalec Brezigar meni, da se že nahajamo na robu soodgovornosti javnih upraviteljev in funkcionarjev, ki so omogočili, da je bil sprejet takšen ukrep. Brezigar je tudi obžaloval dejstvo, da se avdicije niso udeležili predstavniki goriške občinske u-' prave. Prisoten je bil sicer funkcionar te občine, kar pa ni dovolj za popolno osvetlitev vseh, tudi političnih, aspektov te zadeve.
Kot gostitelj je Deteli čestital lastnik hotela Palače Vinko Levstik in mu poklonil simbolični dar za ustvarjalno delo in posredovanje slovenskih kulturnih vrednot tujini.
Drugi del večera je bil posvečen Detelovi u-stvarjalnosti in še posebej romanu, ki je pred kratkim izšel v Trstu v knjižni obliki, a je že prej izhajal kot podlistek na straneh Novega lista. Gre za delo »Dunajski valček za izgubljeno preteklost«. Pisatelj je prebral več odlomkov, glasno branje pa daje vsakemu besedilu, in še posebej takemu pripovednemu tekstu, poseben prizvok, zato je občinstvo pozorno poslušalo izvajanja.
Goriški večer Leva Detele je bil tudi priložnost, da je pisatelj spregovoril o drugih svojih delih, ki so v zadnjem času prišla iz tiskarne. Naj omenimo povest, ki je izšla v zbirki Družinske večernice pri celovški Mohorjevi družbi in ima naslov »Stiska in sijaj slovenskega kneza«. Gre za delo, ki obravnava najzgodnejšo dobo slovenske zgodovine v Karantaniji in je sad natečaja, ki ga je celovška Mohorjeva razpisala pred nekaj leti. Prav tako je Detela kratko spre-[ govoril tudi o drugih svojih delih, ki jih je napisal v nemškem jeziku.
USPEH LETOŠNJE CECILIJANKE
V	goriškem Avditoriju se je v nedelio,
19.	t.m., končala 31. Ceciliianka, to je tradicionalna revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. V soboto in nedelio je na odru soriškega Avditorija nastopilo skupno 22 zborov. Slo je novečini za zbore iz zamejstva, a tudi iz Slovenije in Koroške. Nastopil je dalje zbor Angelo Cappello iz Begliana,
Poslušalce je pozdravila tajnica Zveze slovenske katoliške prosvete Franka Žgavec, ki je poudarila, da predstavlja Cecili-janka nekakšen zaključek prireditev ob 30-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Poslušalce je povabila na krstno koncertno izvedbo opere Ubalda Vrabca Tolminski puntarji, ki bo prihodnji četrtek v Verdijevem gledališču v Gorici. Gre za pobudo Sveta slovenskih organizacij, ki je za to priložnost poskrbel tudi za razstavo o tolminskih puntih.
000000000000000
tipo-litographart
Vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
SI
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Pred praizvedbo Vrabčevih »Tolminskih puntarjev«
Svetu slovenskih organizacij je treba vsekakor čestitati, ker je na tem da uresniči eno svojih glavnih pobud, se pravi izvedbo (žal sicer le koncertno) opere skladatelja Ubalda Vrabca z naslovom »Tolminski puntarji«. Opero bodo uprizorili v goriškem gledališču »Verdi« v četrtek, 23. novembra. V nedeljo, 26. novembra, bo koncert v dvorani Ljubljanske filharmonije, 4. decembra pa bodo opero ponavljali v Kulturnem domu v Trstu. Libreto za to opero je napisal prof. Janez Dolenc, ki je snov črpal iz raznih zgodovinskih virov in po nekaterih literarnih predlogih Ivana Preglja.
Motiv tolminskega punta je Vrabec že nekajkrat uporabljal za svoje skladbe. Že pred drugo svetovno vojno je napisal pesem Punt, ki jo je sestavil iz dveh sonetov pesnika Alojza Gradnika. Ta motiv je nato temeljito predelal in razširil. Tako je nastala kantata, ki so jo izvajali v Trstu leta 1964. Ob tisti priložnosti je voditelja tolminskih puntarjev Ivana Gradnika izvajal Danilo Merlak. Precejšnjo vlogo pa je zaupal orkestru, ki v kantati ustvarja vzdušje z zvonjenjem ter napetimi spremljavami ob različnih situacijah. Z opero se je Vrabec spoprijel leta 1981. Libreto je razdeljen na tri dejanja, od katerih ima vsako po tri slike. Kot pravi Vrabec sam v članku »Moja skladateljska pot«, ki je izšel v Zalivu za leto 1988, naj bi »Tri slike vsakega dejanja, po želji libretista Dolenca, povezovala glasba, ki naj bi ustvarila psihološki prehod iz ene slike v drugo. S tem sem se strinjal, pravi Vrabec, ker mi je to dalo priliko, da se razživim v medigrah. Ker mi obenem ni bil všeč
j boj posameznega pevca s polnim orkestrom (ka-I kor zahteva Wagner) sem orkestralno spremlja-j vo za pevce soliste obdržal v okviru komorne j zvočnosti in sem le izjemoma ojačil spremljavo. | V čisto instrumentalnih delih, nadaljuje Vrabec jv svojem zapisu, sem uporabil nekaj narodnih 1 motivov; za vse nastope "očaka” Simna Golje sem, nekako na vvagnerjanski način, uporabil I svečan, originalen motiv. Skozi celo opero pa se oglaša začetni motiv iz ”Le vkup uboga gmajna”. Ta motiv sem variral tudi na samo tri tone, da ga, zdi se mi dovolj razpoznavno, izvajajo pevke same«.
Vrabčevo opero izvaja simfonični orkester iz Ljubljane in 10 solistov ljubljanske in mariborske Opere. Zborovsko vlogo bodo odpeli člani društva Consortium Musicum iz Ljubljane in prav dirigent tega pevskega zbora, muzikolog Mirko Cudermann, ima odločilno zaslugo, da je Vrabčeva opera končno zaživela na gledališkem odru, pa čeprav žal le v koncertni izvedbi.
Mislimo namreč, da bi to Vrabčevo delo, ki je bilo napisano že pred nekaj leti, lahko bilo deležno drugačne uprizoritve, če bi oblikovalci sporedov slovenskih gledaliških ustanov imeli nekaj več posluha za domače ustvarjalce.
Poslušalce naj opozorimo, da je v preddverju goriškega Avditorija na ogled razstava o tolminskem puntu, ki jo je pripravil Goriški muzej. Na ogled so tudi panjske končnice, ki upodabljajo prizore iz opere skladatelja Ubalda Vrabca, kd jih je naslikala Jana Dolenc, hčerka avtorja libreta.
Dve mladinski reviji
Skoraj istočasno sta te dni prišli iz tiskarne sveži številki dveh mladinskih revij, ki izhajata v Trstu oziroma v Gorici. Mislimo na tržaški »Galeb«, ki izhaja 36. leto, in goriški »Pastirček«, ki je star že 44 let.
Galeb začenja novi letnik v novem šolskem letu z dvojno številko ena in dve, zato je tudi temu primemo zajeten in vsebinsko bogat. Predvsem je posejan s tistim drobižem, ki je mladim bralcem posebno pri srcu: to so poezije, kratke zgodbice, uganke in kar je še tega za zvedave mlade oči; spet je treba poudariti, da so vsi prispevki domiselno in bogato opremljeni z ilustracijami. Med daljše prispevke pripovedne narave omenjamo tokrat pravljico Jožka Lukeža z naslovom »Vile štirih letnih časov in pastirček«; dalje prijetno pripoved Mime Kapelj »Luna se je ponesrečila«; indijansko pravljico Jane Osojnik »O kojotu, ki je ustvaril človeka«; pa še prisrčno pripoved Berte Golob »Dežna kapljica«. Vidnejša imena med sodelavci, ki so prispevali verze, pa so tokrat Niko Grafenauer, Smil;an Samec in Danilo Gorinšek. Omenjamo še pisatelja Alojza Rebulo, ki pa je v tej dvojni številki Galeba prisoten v pasivni obliki: njegova fotografija predstavlja namreč iztočnico za reševalce slikovne križanke. Se pogled na tradicio-
nalno barvno prilogo v sredini revije: osem barvnih fotografij prikazuje aspekte vojnega muzeja na Debeli griži, kot se glasi starejše ime za vrh Svetega Mihaela v sovodenj ski občini na Goriškem. Nadaljnjih osem fotografij pa je posvečenih Rilkejevi pešpoti, ki se vije med Ses-Ijanom in Devinom.
Goriški Pastirček, ki je pravkar izšel, pa nosi že številko dve in je v uvodnem prispevku ubran na nedavni praznik Vseh svetih, ko se spominjamo naših rajnih. K tej temi se revija vrača tudi v zgodovinskem ključu, ko v ilustriranem prispevku govori o pogrebnih navadah in grobovih v Palestini. Literarni prispevki za mlado publiko, pa izpod uglednih peres, so v tej številki Pastirčka »Zgodba o javorovem listu«, ki jo je napisala Mariza Perat, kratka poezija Neže Mauerer »Nenavadne želje«, in pa nekoliko daljša pesnitev Ljubke Šorlijeve, ki je posvečena že polagoma se bližajočemu prelepemu otroškemu prazniku, prihodu svetega Miklavža. Tudi v Pastirčku je nekaj prijetnega drobiža za bistre glave in za spretne roke. Na koncu pa je skladbica Ivana Bolčine na Tugomirjevo besedilo »Zadnje slovo«. Naslovno stran je izdelala Sara Renna, ki obiskuje četrti razred osnovne šole »Oton Zupančič« v Gorici.
Med dvoglavim orlom io slovensko zastavo
V	svojem romanu »Dunajski valček za izgub' Ijeno preteklost«, ki je kot dvanajsti zvezek S°' i dobne knjige pred nedavnim izšel v Trstu, se ne-konvencionalni pisatelj Lev Detela spet enkrat i podaja na področje, ki ga v slovenski kot v fly' j strijski literaturi v tej obliki do sedaj ni še n«1' če obravnaval. Opisuje namreč spremenljive Pa I do neke mere tudi že tradicionalno napete odnose med neko fiktivno avstrijsko plemiško družino Sternberg in Slovenci v polpreteklem in se' danjem času, ki pa se naslanjajo na marsikatero | realno zgodovinsko dejstvo in očividno tudi no pisateljeva tovrstna konkretna doživetja v hivš1 avstrijski cesarski in sedanji republiški prestolnici Dunaju, ki od humanizma dalje predstavijo I eno glavnih izobraževalnih in vplivnih kulturno, 1 gospodarsko in družbeno-političnih središč zCI Slovence, posebno še do ustanovitve slovenske ljubljanske univerze po letu 1918.
Roman, ki je nekakšna besedna kompozicijo iz desetih srečanj med slovenskim arhivarjem in grofovsko družino, takoj privlači bralca s svojim tekočim in svežim pripovednim slogom v lepi, začuda jasni slovenščini, in s spretno spleteno zgodbo, v katero se kot med vrsticami povedano na poetično rahločuten način vpleta ljubezensko obarvana simpatija med grofično Ano Mo-i rijo in arhivarjem. Vse do konca romana priča' j kuje bralec spontan srčni izliv z obeh strani, re' j kli bi trenutek šibkosti, ko odpovedo zunanji j okviri dobrih manir in medsebojnega spoštljive ! ga in dostojnega odnosa, ki pa ga le napolnjuje potrebno zaupanje, obojestranska pripravljenost, da vsaj z dobro besedo in z razumevanjem na mesto predsodka in sodbe stojiš ob strani tudi drugačnemu človeku drugega izvora.
Sploh je poleg plastičnih opisov Dunaja 0& različnih zgodovinskih dogodkih, kot je na Prl mer prihod nekdanje cesarice Cite po več k šestdesetih letih spet na Dunaj, velik čar teQa dela, ki v njem ljudje občujejo še etično zavze to, s čutom za odgovornost in z voljo po objek iivni sodbi. Tudi ni barbarskega trganja zoVe^ na račun neke ideologije ali apriornega sovraž-
nega odnosa do tega, kar ne poznaš in kar
ti ie
nekdo kjerkoli v šoli ali v knjigah enostransk0 prikazal, brez upoštevanja bistvenega dejstua’ da si na kakršnemkoli položaju, iz katerego-k že sloja ali pa izven družbe in zgodovinske^P dogajanja vedno lahko človek, v kolikor to seveda si.
Novi zgodovinski roman Leva Detele delUJe v tem oziru optimistično, čeprav ni
nikakrŠt111
posladkana predstava tudi rezkih žvižgov glavega orla. Izžareva prepričanje, da smo duhovno dorasli in da z večjo izkušnjo, po
dvo-
mu
tole-
rantnem pogledu nazaj, naprej in v sedanjos < sedamo na vlak s slovensko zastavo na lokom0 tivi, pripravljeni, da se bolj samostojni in ^ll hovno zreli odpeljemo v prihodnost ...
L. H-
Sodobno kmetijstvo
Kako in do kakšne teže pitati mlada goveda za trg
Razvidno je, da bo v prihodnjem letu Primanjkovalo govejega mesa v tem delu Evrope. Cena bo odvisna od ponudbe in Povpraševanja in bo ugodna zlasti za tiste rejce, ki bodo večino krme pridelali sami. Cene močne krme se bodo dvigale vsaj tako hitro kot cena klavne živine, zato bodo imeli največji dohodek rejci, ki bodo poleg Voluminozne krme pridelali tudi del moč-Ne krme. Posebno vlogo bo imela reja telet 2a pitanje. Po zanimanju na tržišču vidijo, da je ponudba kakovostnih telet premajhna, zato so bile cene telet že letos Nenormalno visoke, saj so prekoračile dvakratni faktor cene spitanih živali. Cene telet za pitanje so normalne, če so od 60 do 80% višje od cene spitane živine. Gosno-darnost pitanja povečamo s pridobitvijo čimveč telet z lastno reprodukcijo, kar dosežemo z izboljšanjem plodnosti krav in skrajšanjem obdobja med dvema telitva-Nia. Krave, katerih potomstva iz kakršnihkoli vzrokov ne želimo uporabiti za obnovo črede, je treba osemeniti z mesnimi Pasmami, ki dajejo kakovostnejša teleta za Pitanje. Ob tako visokih cenah telet bi bilo gospodarno razširiti izkoriščanje telic, Namenjenih za pitanje z enkratno telitviio iti zakolom klavnih prvesnic, mesec do 3 'Mesece po telitvi.
Za gospodarnost pitanja je pomembno, da kupimo čim mlajša teleta in tako že
zrejo telet prilagodimo tehnologiji pitanja v kasnejšem obdobju. S tem zmanjšamo strese pri teletih zaradi spreminjanja prehrane ali oskrbe živali. Ti stresi se bolj kažejo pri težjih kot pri lažjih teletih.
Za gospodarnost pitanja je najpomembnejša doma pridelana kakovostna voluminozna krma — seno ter travna in koruzna silaža. Ce je res kakovostna, lahko ob zmerno intenzivnem pitanju in dnevnih prirastih okrog kilograma teže, do 80% vseh potrebnih snovi pokrijemo z doma pridelano voluminozno krmo. Potreben je le majhen dodatek močne krme, kilogram do dva na dan.
Takšno pitanje je najbolj gospodarno in omogoča doseganje najboljše klavne živine tako imenovane izvozne kakovosti, pri kateri je večina klavnih polovic uvrščena v poseben kakovostni razred. Ob zmerno intenzivnem pitanju, ko živali dobijo manj močne krme v obroku, dosežejo najboljšo kakovost pri višji končni teži: biki lisaste in rjave pasme pri teži od 500 do 600 kg ob zelo intenzivnem pitanju in več močne krme v obroku so bikci spitani že pri 400 do 500 kg. Napovedi omogočajo prodajo od 400 do 700 kg, kar je gospodarno pri dragih teletih in dragi močni krmi.
Z. T.
Sadjarji pred zimo
Letošnja sadjarska letina ni bila tako obilna kot lanska. Ob pravilnem oskrbovanju in rednih varstvenih ukrepih je pridelek sadja lep in zdrav. Upoštevati pa je treba razmere skladiščenja, skladiščeno sadje pa moramo pozimi pregledovati. Rado se pojavi gnojenje kot posledica pomanjkljivih varstvenih ukrepov ali nepravočasnega obiranja. Plodove, na katerih se bolezni pokažejo, je treba odstraniti iz skladišč, jih predelati.
Lahko začnemo obrezovati in pomlajevati sadno drevje in začnemo pripravljati drevesa za precepljanje v drugem letu. Drevesa je treba dobro pognojiti in okopati. Drevesa, ki smo jih oskrbeli v prejšnjem letu, pa obrežemo, in sicer ogrodne veie nod kotom. 45 stoDinj od vrha navzdol. Ogrodne veje, ki jih bomo precepljali, pustimo za 15 cm daljše, tako da jih spomladi ob precepljanju za toliko skraišamo in cepimo na sveže odrezanem mestu. Ob obrezovanju na starejšem drevju tudi površinsko ostrgamo stari lub, tako da ne prizadenemo živega lubja. Ce imamo ma-
lo	dreves, začnemo obrezovati zgodaj spomladi, sicer pa obrežemo najprej starejša drevesa, proti koncu zime pa mlajša.
Pred obrezovanjem preglejmo drevo, presodimo gostoto košnje in se odločimo za način obrezovanja. Drevo, ki je obrezano vsako leto, nima zgoščene krošnje, rez pa je predvsem namenjena pomladitvi rodnega lesa. Pri rezi je treba upoštevati obliko krošnje, vrsto, sorto, podlago, obrezo-
dalje na 3. strani ■
JOŽKO SAVLI
Zlatorog slovenski simbol
m.
Za Slovence je v takšnem vzdušju poslal Zlatorog nacionalno doživeta legenda. 2) Postal je nacionalni simbol, ki pomeni danes slovenskemu človeku njegov gorski “Vet s Triglavom, neokrnjeno lepoto slovenske dežele, pa tudi mistiko davnine, starodavnega izročila, ki je oblikovalo ljudsko kulturo slovenskega naroda. Zlatorog je postal slovenski simbol, eden najlepših, Najbolj izvirnih.
V	tem pomenu in v vsej njegovi simbolični razsežnosti so Zlatoroga razumeli tudi slovenski kulturniki. Pesnik Anton Aškerc ga je prepesnil v dramatično epsko bajko, kateri je dal značilen podnaslov narodna pravljica izpod Triglava (1904). V Njej se je okvirno držal Dežnianovega zapisa, vendar je vso težo dogajanja položil Na Zelenega lovca (skušnjavca). Le-tega je bil Baumbach izpustil. Aškerčeva priredba skorajda ni več pravljica, temveč naturalistična drama, v kateri prihaja do izraza Nasprotje med silami luči in teme, Zeleni lovec pa je nekakšen poosebljeni Mefisto.
Za ljudsko igro s petjem, v petih deja-Njih, je Zlatoroga priredil Jože Abram, ki je na začetku tega stoletja kot vikar Pastiroval v Trenti (1901-4), dve leti pred lem pa kot kaplan v Bovcu. Igra je nastala
j takrat, po več predelavah pa je v dokonč-i ni obliki izšla leta 1934. Za pantomimo je ! Zlatoroga uglasbil E. Wolf, nekatere pri-| zore pa je dramatiziral M. Zunkovič.
Po prvi svetovni vojni je nastala tudi 1 slovenska opera Zlatorog (1920), uglasbil j jo je znani skladatelj Viktor Parma in je njegovo najboljše glasbeno delo. Med slovenskimi slikarji je Zlatorog vedno vzbujal zanimanje. Znani Maksim Gaspari je leta 1927 upodobil v živih gorskih barvah lovca, ki strelja na belega kozla. Po drugi vojni je idrijsko-tolminski slikar Rudi Kogej napravil vrsto osnutkov za upodobitev te zgodbe, shranjeni so v Trentarskem mu-J zeju. Bol j ali manj uspele slike Zlatoroga ! najdemo po več krajih.
Ime Zlatorog so si nadela tudi slovenska gostišča, planinske postojanke, razne ! vile, npr. v Bohinju, na Bledu, v Trenti,
; v Ljubljani, pa tudi tovarna tega imena v , Mariboru. Ime nam prikliče v spomin izvirno gorsko krajino, nepokvarjeno naravo, kakor tudi nekaj pristno slovenskega.
Z vso gotovostjo lahko zapišemo, da je postal Zlatorog, kozel z zlatimi rogovi izpod Triglava, slovenski moderni mit, nacionalni simbol Slovencev. Izoblikovalo pa ga ni več ljudstvo, temveč slovensko izo-, braženstvo. Značilno pa je, nadalje, da je
del tega izobraženstva na svojo pobudo ali po naročilu od zunaj iznesel dvom o tem, ali je Zlatorog zares izvirna ljudska pripovedka ali ne. Sam Dežmanov zapis se v slovenskem prevodu podpisanega glasi v celoti takole:
TRIGLAVSKI LEDENIK IN SLEDOVI
NEKDANJIH LEDENIKOV
NA GORENJSKEM
Znano je, kako si je domišljija ljudi po svoje razlagala nenavadne pojave alpskega sveta. Ljudske pripovedke iz alosMh dežel vsebujejo včasih dokaj domiselne razlage za razne puste oblike tal, ki so že od nekdaj zaposlovale misli Gorjanov, dovzetnih za vedno nove vtise. V takšnih oblikah je videla ljudska vera večinoma stvaritve neukročenih naravnih sil.
Tudi nastanek skalnatih tal visokogorske doline Jezerca nam ljudska pripovedka razlaga na podoben način. Živi pa samo še v spominu starih bovških pastirjev in se v dobesednem prevodu slovenskega besedila, ki nam ga je sporočil neki zbiralec, glasi takole.
Pripovedka o Zlatorogu
Dolina Jezerca in skalnata Komna sta bili nekoč planinski raj. Ondi so prebivale bele žene,’" bitja milega, usmiljenega isrca, ki se jih ljudstvo še danes hvaležno | spominja. Pogosto so se prikazale v dolini, | da so pomagale ubogim v stiski. Stale so | ob strani porodnicam in dečki, ki so bili
UMRL JE JAN SKACEL
Sredi prejšnjega tedna je v Brnu na Češkoslovaškem umrl letošnji dobitnik literarne nagrade Vilenica 89, pesnik Jan Skacel. 2e v prvih septembrskih dneh, ko se je mudil v Lokvi, je bil hudo bolan, a je kljub temu vest o njegovi smrti vzbudila precejšnje presenečenje v naših krajih. Jan Skacel se je rodil leta 1922 na Madžarskem in velja za pomembnega češkoslovaškega pesnika. V svojih poezijah je ostal vedno tesno povezan z naravo in osnovnimi vprašanji in stiskami človeka. Po končanem študiju na filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu je bil urednik kulturne strani brnskega dnevnika Rovnost. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1957. Do leta 1969 je bil aktivno soudeležen v češkoslovaškem književnem življenju, tedaj pa je nekako padel v nemilost in 13 let mu niso izdali nobene knjige. Letošnjo pomlad je prejel tudi slovito italijansko Petrarcovo pesniško nagrado, ki potrjuje, da njegove pesmi sodijo v sam vrh evropskega pesništva.
Izšle so celjske Mohorjeve knjige
Pred kratkim so izšle knjige celjske Mohorjeve družbe, naj starejše slovenske založbe. Njihova povprečna naklada je še vedno visoka, po 30.000 | in tudi nekoliko več izvodov, a je žal opaziti tež-| njo po upadanju števila naročnikov. Očitno je, da i huda gospodarska kriza, ki že leta divja v sosednji državi, negativno vpliva tudi na kulturni standard ljudi, ki se zaradi varčevanja odrekajo knjigam in časopisom.
Ce pogledamo letošnjo zbirko celjske Mohorjeve družbe v celoti, potem lahko ugotovimo, da so naročniki za poceni denar dobili šest zanimivih knjig za različne okuse in starostne skupine. Na prvem mestu omenjamo koledar, od njegove vsebine pa skupino člankov o starodavnem slovenskem mestu Idrija, ki bo prihodnje leto praznovalo 500 - letnico. Krajši zapis se spominja 450 - letnega jubileja Svete gore, prav tako sta obeleženi obletnici dveh primorskih rojakov:
150-letnica rojstva skladatelja Danila Fajgl)3 in 100 - letnica rojstva Virgila Sčeka.
Zelo uporabno, skoraj leksikalno vrednost ima obsežna knjiga Metoda Benedika »Papeži od Petra do Janeza Pavla II.«. V njej najdemo vrsto koristnih podatkov o ljudeh, ki so doslej bili na čelu Cerkve, kar ni pomembno le za p°z' navanje cerkvene zgodovine, ampak tudi širše za razumevanje evropskega razvoja. Janez Juhant je uredil »Krekovo berilo«, izbor spisov dr. Janeza Ev. Kreka, ki se dotikajo zlasti političnih, Pa tudi socialnih, gospodarskih in moralnih vpra’ šanj slovenskega ljudstva v polpretekli dobi-Urednik je za knjigo prispeval tudi uvodno štu-
dijo, v kateri današnjemu bralcu predstavi
lik
Sadjarji pred zimo
Bi nadaljevanje s 7. strani
vanje v prejšnjem letu in tudi poletno zeleno rez in nazadnje rastnost drevesa v tem letu, rodnost, cvetni nastavek za prihodnje leto, starost drevesa in rodnega lesa. Porežemo vse suhe in polomljene veje. Iz krošnje izrežemo lahko največ tretjino lesa, razen pri močnem pomlajevanju. Rane, ki nastanejo pri odstranitvi debelejših vej, obrežemo ob robu z ostrim nožem in premažemo s cepilno smolo, da preprečimo okužbe, trohnenje lesa in pospešimo cepljenje. Obrezane veje nastavimo ob rob
nasada za divjad, predvsem divjega zajca, tako da ne bo hodil v nasad in povzročal škodo rastočemu drevju.
Da debla ne bi zaradi zmrzovanja pokala, jih premažemo z apnenim beležem, ki mu dodamo klej. Bolje je saditi jeseni kot spomladi. Sadike, ki so v zemlji, začasno zavarujmo pred voluharjem. Z bakrenimi pripravki poškropimo breskve marelice, slive, da omejimo kodravost, luknjičavost listja. Škropitev ponovimo, obvezno pa spomladi pred napenjanjem brstov.
Z.
tega velikega Slovenca. Krekova izvajanja i2^13 jajo iz razmer na Slovenskem na prelomu 19- v 20. stoletje, a so v marsičem aktualna in sporočilna tudi za današnji čas.
Naslednji dve knjigi iz zbirke sta literarnega značaja. Znani slovenski otroški zdravnik dr. Marij Avčin je za serijo Slovenskih večernic P11' speval svoje spomine pod naslovom »Doktor An ton«. Duhovnik Jože Vesenjak pa je za otroke
1	pripravil štiri kratke zgodbe, v katerih nam °d kriva doživljajski svet predšolskega dečka, ki sl j že postavlja nekatera temeljna človeška vpraša j nja. Stiški menih p. Simon Ašič, tudi širom P° Sloveniji poznan kot strokovnjak za domača j zdravila in zelišča, je napisal »Priročnik za na biranje zdravilnih rastlin«. Upoštevanih je primerov, vsako zelišče je tudi grafično pred stavljeno z barvno sličico, kratkim opisom Kot smo spoznali iz zgornjega opisa, gre ne dvomno za kvalitetne, duhovno bogate in upe rabne knjige, ki delajo čast tej častitljivi sloven ski knjižni družbi.
rojeni z njihovo pomočjo, so ostali vse življenje pod njihovim varstvom. Pastirje so učile spoznavati zelišča in njihovo zdravilno moč. Naredile so tudi, da je po golih skalnih policah poganjala krepka trava, zato da je koza siromaka našla svojo pašo. Zahvali ljudi iz doline so se izogibale. Če se je bil kdo predrznil in silil v bližino njihove doline, so mu z grozečimi kretnjami zabranile nadaljnjo pot. In če se je kdo izgubil ali zašel v bližino njihovega domovanja, so ga s padanjem gostega kamenja, z nalivi in neurjem odgnale nazaj proti domu.
Po grebenu, katerega stene strmo padajo v Soško dolino, so se pasle njihove bele koze** in stale na straži. Če se jim je približal kakšen vsiljivec, so sprožile kamenje s skalnega roba. Te koze je vodil postaven kozel z zlatimi rogovi, imenovan Zlatorog.*** Bele žene so ga naredile za neranljivega. Ko bi ga tudi zadela strelčeva krogla, kamorkoli bi padla ena sama kaplja njegove krvi, bodisi na golo skalo ali na poledenelo snežišče, bi iz nje pri priči pognala zel čudežno zdravilne moči, imenovana čudežni balzam ali triglavska roža.
En sam list od te zeli, ki bi ga Zlatorog požvečil, bi ga na mah ozdravil, četudi bi ga bila krogla zadela naravnost v srce. Še močnejši pa je bil čar njegovih zlatih rogov. Če bi komu uspelo, da bi se Zlatorogu približal in uplenil enega izmed njih, bi s tem dobil ključ do vseh zlatih in srebrnih zakladov, ki jih večglava kača varuje v Bogatinu.
Ob vhodu v jamo na Bogatinu je nekoč prežal neki beneški zlatosledec in videl, kako se je Zlatorog s svojim rogom dotaknil te kače. Postala je krotka kot jagnje in mu pustila, da si je v zlatem potoku, ki teče skozi jamo, namočil svoie zlate roge. Pozneje je našel njih drobec, ki si ga je Zlatorog odkrhnil ob neki skah. Vse zaklade sveta je mogel dvigniti z njim in svoj živ dan je nosil iz Bogatina težke Žaklje zlata, ki so vse romale na Laško.
Tako srečen kakor tale kopač zakladov pa ni bil lovec iz Trente. Nehvaležnost in pohlep človeka sta tedaj spremenila vso visokogorsko dolino belih žena v skalnato puščo. To se je zgodilo takole.
Na Bovškem takrat še ni bilo cest in ie iz Kobarida preko Bovca vodila na Trbiž samo tovorna pot. Po njej so mezeti italijanskih tovornikov prenašali v Nemčiio bogato benečansko blago. Ob sotočju Koritnice in Soče je stala krčma, od tovornikov dobro obiskana. Krčmarica je bila izvrstna in visoko v časteh, saj je znala vsakomur osladiti počitek z dobrim prigrizkom in rdečim vinom. Vsem pa je bila še bolj všeč njena hčerka, zakaj bila je krepostna in najlepše dekle v dolini. Mnogi so jo snubili, toda svoje srce je bila dala nekemu fantu iz Trente. Le-ta je veljal za najboljšega lovca daleč naokoli. Imenova-
li	so ga trentarski lovec in bil je sin slepe vdove, za katero je v njeni starosti z otroško ljubeznijo in zvesto skrbel. Ljudje so sploh trdili, da je pod varstvom belih žena.
V	gorah so mu bile poznane vse steze.
1	Lahko se je povzpel na najvišje vrhove, ne da bi se mu bilo treba bati padajočega kamenja. Marsikaterega tolstega gamsa, divjega petelina in prelepe šopke cvetja je že prinesel v tovorniško krčmo in si ta ko pridobil dekletovo ljubezen.
Kakor pa lišp in zlato marsikomu g\a vo zmešata, tako se je ob prilizovanju laskanju laških kramarjev priplazil napu v dekletovo srce. Neke nedelje, ko je zim šla h kraju, so v krčmo prispeli laški govci iz Benetk z bogatimi tovori. ^ od njih, mlad in bogat gospod, je z zlaton in obljubami poskušal premotiti dekleto pamet. Nadel ji je na prste zlatih prstan kov, ji obesil biserno ogrlico okoli vra1rf! plačeval gostom za ognjevito italijans vino ter veleval godcem igrati za ples-
(Dalje)
5) Tako tudi: L. Kretzenbacher: Sage und thos vom Zlatorog (spremna beseda k dv žični izdaji), Miinchen 1968, str. 129
* Bele žene Slovencev, imenovane ,on0 jenice, so isto kakor Vile, ki imajo važno vL v srbskih in bolgarskih ljudskih pesmih in v vedlcah.
Beli gamsi nikakor niso gola izmišl]0^
ljudstva. Že dostikrat so uplenili takšne ga'1 ^ albine. Lani so v Graubiindnu v Duvinsi ^aii ustrelili snežnobelo mlado samico in jo PoS n0
v Ziirihc. Tudi cesarski »Naturalien-Cabinet« Dunaju ima takega gamsa, njegova barva V haja nekolikanj v rumenkasto.
v Kamniških planinah kroži gamsu z zlatimi parkljci. Prevleka naj lJi 1 ,fll. jala iz zlatega studenca, ki ga iskavci zakia iščejo že dolgo, a zaman.