OF THE GRAND CARNIOLIAN, SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Mm« t*	lbMv Juui7 U, 1»U» •»	OM«. •» CUm«., DUsoi«, nidor tk. AM 1M u i«,.
Lokalne vesti.
— Minulo soboto in nedeljo je priredilo naše vrlo Slov. žensko podp. društvo Marija Pomagaj št. 78. K.S.K.J. v kratkem času že drugo večjo in lepo gledališko predstavo. Zadnjič smo videli na odru cerkvene dvorane "Nežko z Bleda", sedaj pa krasno narodno igro "Krivoprisežnik".
Dvorana je bila v soboto in tako tudi v nedeljo polna občinstva. Z veseljem moramo poročati, da je zadnja igra prekosila "Nežko z Bleda". Vsi igralci in igralke so zelo spretno in fino rešili svoje uloge, zakar so želi najboljše priznanje in aplavz od strani občin-st va. Ker je nastopilo pri tej igri skoraj 20 igralcev in igralk, nam tu ne dovoljuje prostor da bi delali za vsaccga posameznega i-gralca posebno kritiko, ali pohvalo. Z eno besedo rečeno: Vsa čast in priznanje vsakomu, ki je ta dan pri "Krivoprisežniku" ^nastopil. Osobito glavne, ali težje uloge. so bile izvrstno rešene in izpeljane. Zopet moramo dati v teiu priznanje našemu neumornemu goji tel ju in prijatelju slovenske dramatike, sobr. Fr. Mravlju, ker se je pri vajah toliko trudil iz naklonjenosti do sobratskega društva "Mar. Pomagaj ".
Ta dan smo prvič v slovenski dvorani culi naše novo Slov. taui-buraško društvo. Zaigrali so nam pred igro in med odmorom več krasnih komadov. Cast dirigentu rojaku Weblu, ker je dosegel v tem kratkem času že tak uspeh s tamburaši. Želeti bi bilo, da bi šli naši rojaki Slov. tamburaškemu klubu na roke in da !>i ga tudi gmotno podpirali baš seda i. ko se bo vršilo žrebanje zlate ure in verižice v prid društv. • blagajne, ali za nakup godal.
Da je bil program pri "Krivo-prisežuiku" še bolj imeniten, so nas ta dan zopet razočarali naši vrli cerkveni pevci in pevke. Culi smo dve krasni narodni pesmi v mešanem zboru. Peloj se je mojstrsko, fino in precizno, zakar so želi pevci in pevke obilno pohvale.
Upamo, da nam bode priredilo društvo "Mar. Pomagaj" letos na jesen v cerkveni dvorani zopet kaj sličuega.
—	Poročil se bode v slovenski cerkvi sv. Štefana dne 24. t. m. rojak Valentin Prijatelj rodom od 8v. Križa pri Litiji z gospodično Alojzijo Zupan, iz Dupelj blizo Kranja.
Mnogo sreče in na mnoga leta! Kakor iz današnjega oglasa razvidno, se bo vršila ravno ta dan tudi slovesna otvoritev gostilne Val. Prijatelja, kajti, kakor znano, je prevzel ženin ali rojak Val. Prijatelj te dni znano gostilno Anton Mladiča na 2348 Blue Island Ave. Dosti uspeha pri novem podjetju !
—	V nedeljo popoldne dne 23. junija bode videti v "Royal" kino gledišču, last rojaka Leo Jur-jovca, na 22 cesti krasne najnovejše vojne slike iz Evrope. Kogar zanima, naj si jih ogleda. Mr. Leo Jurjovec poroča o tem več v svojem današnjem oglasu. Ker bode dal lastnik tega kino gledišča nekaj odstotkov za sklad slovenskih ranjencev in sirot v stari domovini, je upati, da si bo vojne slike v nedeljo pop. sleherni Slovenec in Slovenka ogledal.
Dne 18. t. m, so obhajali češki katoliki našega mesta zelo pomenljiv dan. Ta dan se je namreč na slovesen način blagoslovilo veliko semenišče sv. Prokopa v bližnjem Lisle, 111. To krasno, $200.000 vredno stavko je blagoslovil chicaš-ki nadškof Most Rev. George W. Mundelein ob asistenci češkega škofa Rt. Rev. Josip Koudelka iz Superior, Wis. in številno duhovščine ter 1 a ji kov.
To semenišče bodo imeli v oskrbi češki redovniki sv. Benedikta.
Sedaj se pripravlja v tem semenišču za duhovski stan že do 150 'kih in slovaških dijakov.
—	Te dni so razne železniške družbe povišale ceno vožnje Chicaga proti zapadu. Do Denver-ja stane sedaj namesto $22.71 26.02; do San Francisco, Cal. namesto $49.75 $53.36, do Portlanda in Seatle, Wash pa $52.00. Do O-maha, Neb., Kansas City in St. Paula, Minn, se je cena dvignila samo za $1.25.
—	Prijateljem svežih kurjih jajc, ali okusnih pečenih piščancev, ki redijo v Chicagu po svojih vrtih in dvoriščih kokoši, bo stopila za naprej mestna oblast na prste, ker to ne bo več dovoljeno. Kdor bo imel pri svoji hiši kurjad, bo moral plačati do $50.— globe. Ta odredba bo gotovo za one dobrodošla, ki radi zjutraj spijo,
ker jih ne bodo številni petelini budili že oh treh zjutraj.
—	V našem uredništvu se je mudil začetkom tekočega tedna rojak Ignac C'esnik, znani usta -noviiik velike slovenske farmer-ske naselbine v Willard, Wis. Mudil se je v Chicagu trgovskim potom.
Od odbora slovenske postaje štev. 16211 M. W. of A. v Chicagu smo dobili prošnjo za priobči-tev naznanila, da bode to društvo priredilo letos na "Labor Day" dne 4. sept, svojo jesensko veselico v lloerberjevi dvorani v prid društv. blagajne. To naznanilo naj služi v ravnanje ostalim slov. društvom pri prireditvi svojih
Ameriške vesti.
Zaključek demokratske konvencije. Wilson in Marshall zopet nominirana.
St. Louis, Mo., 15. junija. — Xa tu se vršeči narodni demokratski konvenciji sta bila danes malo pred polnočjo enoglasno nominirana predsedniškim in podpredsedniškim kandidatom sedanji predsednik Woodrow Wilson in podpredsednik Thomas R. Marshall. Predsednika nominacija se je vršila ob 11:54 zvečer, podpredsednika pa 4 minute kasneje.
Ko je delegat sodnik Westcott iz New Jersey predlagal predsedniškim kandidatom sedanjega predsednika Wilsona je nastala v zborovalni dvorani 45 minut trajajoča ovacija v počast Wilsonu.
1092 glasov proti 1.
Renominacije Wilsona se pravzaprav ne sme smatrati enoglasnim kajti pri balotiranju, ali glasovanju, ki se je vršilo na demokratski konvenciji je bilo zanj oddanih 1092 glasov proti 1. Proti tej nominaciji je edini glasoval Robert Emmet Burke iz 111. dasi-ravno je senator Hughes iz N. J. predlagal, da naj se glasuje za Wiljona enoglasno.
Rezultat nominacije je koneč-no prvomestnik te konvencije navzočim deleagtoni sledeče naznanil : "S Icm naznanjam, da je bil Woodrow Wilson nominirau predsedniškim kandidatom z 1092 irlos« vi proti 1."
Izjava predsednika Wilsona o Karpatih, ker jih zasleduje moč-mobilizaciji.	na ruska armada. Pri končnem
Washington, D. C., 20. junija. b°ju za posest glavnega mesta Predsednik Wilson se je glede j Bukovine je označiti številno nepričakovane mobilizacije milice žrtev na obeh straneh, izrazil, da se je to ukrenilo spo-	drugih krajih dolge bojne
razumno z vojnim departmentom fronte, osobito ob reki Styr se vsled tega, da se bode pokazalo Rusi uspešno pomikajo dalje, Carranzi s protestom, da Zedinje- navzlic hudemu odporu in boje-ne države ne bodo upoštevale nje- vanju Avstrijcev. Zadnje dni se govega ultimatuma. Z dobro ure- .ie vršila pri Gadomitočih severno jeno splošno mobilizacijo se bo Lutska vroča bitka, kjer je zadelo nadalje Mehiki strah, da se I Pa(*lo z«pet 2000 avstrijskih voj-bode rada ali nerada uklonila za-|n& ujetnikov nam v roke. htevi Zedinjenih držav. Vlada Ze-
SEDANJI PREDSEDNIK WOODROW WILSON ZOPET NOMI-NIRAN DEMOKRATSKIM PREDS. KANDIDATOM.
moralne komisije za vse držnve, nem slučaju bi bila Mehika prisi-nasprotovanje agitaciji za uved-jljena pognati generala Pershinga bo splošne prohibicije.	z orožjem iz Juareza preko meje.
Predsednikova izjava.
i Včeraj se je Carranza dalje izja-
n,tAT1 ^ n 1t, . .. vil, da ne pusti več ameriških čet Washington, D. C., lb. juu.ja. preko meje
veselie v jesenski sezoni. Gtmttft--^-SfiJft hvmMiw^J^rn u^ve- Včeraj se je posvetoval pred-vedeno društvo je,najelo to dvo- stll°. Prednika Wilsona o so-|scdn% wils(m z mornaričnim in rano za veselico že pred dalj časom.
petM no.ninaciji, se je nahajalo vojn- n tajnikon nakar 8e je iz_
pri njem vec politikarjev in nje- dalo 'mobilizacijsko povelje mili-govih prijateljev. Predsednik ee> ^ te,r}J se ))0 jemmlo Wilson je bil zelo vesel brzojav- pod orežje tudi prostovoljce. ()d ne novice, da ga je demokratska skupneffa Stevila i32.000 mož mi-konvencija v St. Louisu, Mo., eno-
glasno določila zopetnim kandidatom za to važno mesto. Pred-
dinjenih držav zahteva namreč od Mehike, da naj ji da garancijo, da bo sama ustavila banditsko početje gen. Ville, ki vedno napada mirne Američane ob meji.
Nadaljnje rusko poročilo.
PctrogTad, Rusija, 20. junija.—
Da bi Avstrijci in Nemci ustavili hudo prodiranje Rusov na gališka tla in v Bukovino, se je odpokli-valo več vojaštva izpred Verdu-Nov japonski poslanik. ! na na severno fronto.
Washington, D. C., 19. junija._ Avstrijska armada skuša dalje
Ker je bivši japonski poslanik za odbiti naše napade severno od Zedinjene države grof Chinda Bucacza ob glavni železniški prestavljen v London, je japon- j lvovski progi. Tem povodom so se ska vlada imenovala njegovega 0lldi vršili že krvavi boji, v kojih bratranca Amoro Sato-ja na nje- so Pa Avstrijci podlegli, govo mesto. Amoro Sato je bil grbi veseli ruskih pred 2 leti poslanik na avstrij.v-:	, „ .. . .
kem dvoru in se bo kmalu podal iz	RuS1f' 19'
Tokia v Zedinjene države. Novi Vsled velikih uspehov m zmag ru-
japonski poslanik je v Zedinjenih skf.armade "a ^erncm bojne1m državah dobro poznan, ker je štu-!poljl? 80 OS°1b,!1° Srbl , zel° vese!'-diral nekaj časa na Depauw uni-lTe, d1m ,JC	.rufkemy Ica,?u
verzi v Indiani.	7el° laskava brzojavka od bivše-
ga srbskega kraljja Petra in srb-Carnegijevp. darila.	skega prestolonaslednika, s kate-
Odkar je znani multiniilijonar, ro sta čestitala ruskemu carju Andrew Carnegie pričel dajati da vsled sijajnih zmag ruske armade.
rove za ljudske knjižnice, šole i,	Avstrijsko poročilo,
dr. je do danes v to svrho daroval T , . ...	. ..
že #334,657.399. Samo za znani ,.L<md0n' AnghJa- ,19' ~
Carnegijev inštitut je žrtvoval 24V een.js.13e .vstn^ko.uradno po-
„	, ,	, . . , rocilo o padcu mesta v ernoviee se
milijonov dolarjev. Poleg tega je	'
kupil iz svojega žepa za razne
cerkve tudi že 6935 orgel in sicer:
mehiško mejo samo 82.000 mož; ... v. ,	, tako pa pride do sile in nujne po-
110 se je podal k počitku,	trebe, imajo Zedinjene države
je ze nekaj cez polnoč se je izra- j pravjco odpoklicati pod orožje še zil sledeče: Zelo sem hvaležen rezervno milico (neorganizirano), za zopetno nominacijo vsem svo-|ki Stej(l 20,538.347 mož; to jim plemenitim prijateljem za ta
3500 za cerkve v Zedinjenih državah. 150 v Kanadi in 3285 na Irskem in Angleškem.
Farmer umoril svojo hči.
glasi sledeče :
Naše čete, ki so dlje časa junaško držale predmostje Cerno-vic, so bile včeraj prisiljene pomakniti se nazaj vsled prehudega navala sovražnika. Rusi so zasedli mesto ("ernoviee včeraj s tem,
so
mladeniči in možje v starosti od 18—44 let vseh 48 držav na podlagi zadnjega ljudskega štetja.
Mornarični tajnik je izdal daje povelje, da naj bode pacifiška
vsa
cm.
Bryan in Wilson. Washington, D. C., 16. junija. Bivši državni tajnik Jennings
Bryan se je tudi vdeležil narodne j in atlantiška flotila pripravljena, demokratske konvencije v St. da lahko vsak hip obkoli Louis, Mo. Navzočim delegatom mehiška pristanišča, je držal navdušen govor, slaveči sedanjega predsednika, kot izbor-|Illlnolska millca nega moža, ki je uniel držati mir,
Washington, D. C., 19. junija. Vojni department je ukazal, da naj se prvo mobilizira milico dr-
pripravljena za odhod.
Phillips, Wis., 19. junija. — Mi- <ia so prekoračili reko Prut vsled nulo sredo je šerif s svojim mošt- česar smo bili mi prisiljeni eva-vom v bližnjem gozdovju tuk. na- kuirati to mesto.
Demokratska platforma.
Platformo, katero je demokratska stranka na svoji konvenciji odobvibi se v obče vjema z vsemi točkami platforme republikaaske stranke in i.iccr: Amerikanizem in pripravljenost na vojno, uvedba splošne ženske volilne pravice, razdeljene v okviru posameznih držav, nadaljevanje sedanje tendence v mehiški-h zadevah, nadaljevanje ameriškega političnega stališča v zunanjih, ali evropskih zadevah, pristojbine prosti prevoz ameriških parnikov čez panamski prekop, uvedba posebne zvezne
kakor malo drugih predsednikov tekom zadnjih 50 let.
"Hvala Bogu !'' je rekel, da imamo sedaj predsednika, ki ne želi, da bi se naša domovina zapletla v kako vojno!"
VOJNA Z MEHIKO.
Splošna mobilizacija milice.
Washington, D. C., 19. junija. Predsednik Wilson je izdal včeraj splošno mobilizacijsko povelje za
zave Illinois, (broječo 12,000 mož in častnikov in da naj to vojaštvo odrine proti mehiški meji žc, tekom 48 ur. K vsaki državni milici spada oddelek infanterije, kavalerije, poljske artilerije, sa-nitejski oddelek, signalni in inženirski kor.
V Chicagu in ostalih mestih
narodno gardo, ali milico, katero j države M. so bili na podlagi tega se misli v kratkem poslati na ffie-!ukaza vpoklicani pod orožje že hiško meja. Položaj med Mehiko j vsi miličarji ; tekom 2 dni bodo in Zedinjeninii državami se je stražili mehiško mejo.
zadnje dni tako poostril, da je v najkrajšem času pričakovati napovedi vojne.
Vlada v Washington!! je izdala vsled tega mobilizacijsko povelje, da se bode poslalo 82,000 ameri-
General Pershing v nevarnosti.
El Paso, Texas, 19. junija. — Semkaj se poroča, da se pomika 8000 mož broječa Carranzova armada proti Juarezu in E1 Valle v državi Chihuahua, kjer namerava
skih miličarjev na mehiško mejo ta oddeiek p0gnati s silo 7000 mož in da se bo na ta način lahko i broječo armado gen. Pershinga službeno premestilo 35,000 mož preko meje Ameriški konzuli po vojaštva v Severno j raznih mehkih mestih so izdali
regularnega Mehiko.
Sedanja mehiška* vodstvom predsednika Carranze je zahtevala še 22. maja t. .1, da naj se odpokliče Pershingovo kazensko ekspedicijo z mehiških tal; ker se pa niso hotele Zedinjene države temu ukloniti, je poslal Carranza semkaj ultimatum 7 dni; Carranza, dasiravno prej naklonjen Zedinjenim državam zahteva sedaj dalje, da ne sme noben vojak ameriške mornarice stopiti na mehiška tla; v nasprot-
'svojim 'podanikom že svarilen vlada pod oklic, da naj se pre-j ko mogoče rešijo na varno preko meje. Tudi se že semkaj poroča o prvem spopadu med ameriškimi mornarji in mehiškimi civilisti v Mazat-lanu, kjer je bilo več Mehikancev ubitih, številno Američanov pa ranjenih. V Vera Cruza se je prijavilo 1000 prostovoljcev, ki so pripravljeni bojevati se z Američani. Dalje se tudi semkaj poroča, da sta dve mali mehiški državi že napovedali Zed. državam vojno.
selbiue aretiral farmerja Henrik Schneiderja, ker je slednji s sekiro ubil svojo omoženo hčer Mrs. Maks Gublin iz Chicaga, ko se je mudila tu na njegovi farmi na počitnicah. — Vzroka umora noče Schneider nikako navesti.
Pšenica v Ohio kaže slabo.
Poljedelski oddelek države O hio naznanja, da kaže pšenica i tej državi letos zelo slabo. Sedaj je skupaj posejano s pšenico v O-liio 1,592.000 akrov zemlje, ali za 14.877 manj, nego lansko leto juniju.
Izkop "dinosaura."
Jensen, Utah, 19. junija. Prof. Earl Douglas, dodeljen Carnegi-jevemu muzeju v Pittsburghu, Pa. je te dni izkopal tukaj okostje velikanske prazgodovinske, ali pred potopne živali, "dinosaura". O-kostje te živali je ohranjeno še precej dobro in meri 135 čevljev v dolžini; samo vrat tega 'dinosaura" je dolg 65 čevljev, kosti v steguu pa merijo 3 čevlje v obsegu.
To je dosedaj največji "dinosaur", kar se jih je izkopalo v Zedinjenih državah. Poslali ga bodo v Carnegijev muzej v Pittsburgh, Pa.
Inozemske vesti.
Černovice zopet v ruskih rokah.
PetrogTad, Rusija, 18. junija.— Uradno se danes naznanja o zo-petneni padcu Černovic, glavnega mesta Bukovine. To mesto se je več dni hrabro borilo in odbijalo svoje napade, končno se je pa moralo udati vsled hudega pritiska generala Leehitskiga. Sinoči so zapustili Černovice zadnji avstrijski oddelki, civilno prebivalstvo je pa zbežalo iz mesta že minuli teden. Avstrijske čete, taboreče v Černovieah in okolici bežijo sedaj preko gorskih prelazov v
Na iztočni bojni črti v Galiciji
i je položaj neizpremenjen, nedaleč od sela Wisniovsky ob reki Strv-pa so se morali Rusi za nekaj pomakniti nazaj, ker je bila naša artilerija v hudi akciji. Istotako smo tudi rodbili ruske čete pri Lipi in Gorohovem. Od petka do sobote smo zajeli 905 ruskih ujetnikov in 3 strojne puške, med Kovelom in Lutskom je pa padlo nam v roke 3446 ruskih ujetnikov.
Nemški general Moltke umrl.
Berlin, Nemčija, 18. junija. —
Včeraj je zadela srčna kap general lajtnanta grofa Helmuth von Moltke, ko se je nahajal v državni zbornici povodom zasedanja v spomin pokojnemu feldinaršalu von der Goltz, ki je umrl za mrzlico na Turškem.
General Helmuth von Moltke je bil nečak slavnega feldniaršala von Moltke, znanega iz franco-sko-pruske vojne; zadnji čas je bil pokojnik dodeljen nemškemu gen. štabu.
Nov italijanski kabinet.
Rim, Italija, 19. junija. — Laški kralj Viktor Emanuel je včeraj potrdil in odobril sestavo novega italijanskega ministrstva, ki sestoji sledeče: Minist. predsed-sednik brez portfelja Paolo Bo-selli; politični komisar je Leoni-da Bissolatti; minister za domače zadeve je Vitterio T. Orlando; minister zunanjih zadev baron Sidney Sonnino; državni blagajnik Paolo Carcano; naučili minister Francesco Ruffini; vojni minister general Paolo Morrone; mornarični minister podadmiral Camillo Corsi ;trg. minister Ar-lotta; justični minister Sacchi, finančni minister Meda, poljedelski minister Raineri.
V novem ministrskem svetu se je sklenilo, da naj se Italija toliko časa bojuje, dokler ne oslabi Avstrijcev.
No 24. Štev. 21.
Leto II. Volume n.
Chicago, I1L, 21. junija (June) 1916
Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih i državah
lak*/* vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
mi W. 22nd Place CMcaf*, DL
->_H
if ^S
The largest Slovenian Weekiy in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 w. 22r4 Place Chicago, DL

|B Dopisi in društvene vesti. f
NAZNANILO.
Člane društva sv. Antona Pad. št. 137 K. S. K. J. Aurora, Minn., se s tem prosi, da naj prineso spoved, listke na prihodnjo mesečno sejo, vršečo se dne 2. julija t. 1. ker moram iste odposlati duhovnemu vodji K. S. K. J.
Upam, da je čital vsak član in članica naznanilo našega gl. predsednika glede velikonočne spovedi v Glasilu z dne 2. februarja t. 1. in naznanilo duhovnega vodja, z dne 8. marca v Glasilu št. 9.
Toliko v blagohotno naznanilo in ravnanje!
Sobratski pozdrav
A. Zaletel, tajnik.
či pomagati našemu nesrečnemu in bednemu slovenskem narodu v stari domovini!
Uslišimo klic naših bratov in sester onstran oceana!
Nabiralci darov ali dobitkov za veliko tombolo so sledeči: Frank -Tanko ml., Prank Matte, Frank tBaudek, Frank Pikolnik, John 'Škrjanc, Josip Laurič in Frank Govže.
S pozdravom
L. Andolšek, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Tem potom uradno naznanjam, da bode priredilo naše društvo "Srca Marijinega" dne 24. junija veselico v prostorih sosestre Uršule Dormiš na 436 Bolivar Rd. Začetek točno ob 6 uri popoldne. < Vsled tega vabimo prav uljud-no vsa tukajšna slovenska društva iz Barbetona in okolice, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje. V jednakem slučaju ali ob 'jednaki priliki Vam vrnemo poset.
Članice našega društva, katere se ne udeležijo te veselice, plačajo 50c v društv. blagajno v pokritje stroškov; pri tem je izvzeta samo bolezen.
Toraj vse na veselico goriome-njenega dne, ker je čisti dobiček namenjen v korist društvene blagajne.
Za obilno udeležbo se še enkrat toplo priporoča in vabi
Odbor.
Antonija Rataj, tajnica.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. Mohawk, Mich, je sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 4. junija, da se priredi piknik dne 25. junija v Ahmeek parku. Ker se vrši ta izlet v korist društvene blagajne, so vsi člani uljudno na-prošeni in vabljeni, da se te veselice polnoštevilno udeležijo.
Prav uljudno so tudi vabljeni vsi sosedni rojaki Slovenci posebno iz Calumeta in okolice. Na pikniku bode svirala izborna godba iz Copper City; vstopnina je prosta; le na plesišču bo treba plačati 25 c.; ženske proste.
Za dobro postrežbo bo preskrbljeno z skusho pijačo in finim prigrizkom ; sploh se bo veselični odbor ta dan potrudil, da ne bo ničesar manjkalo. — Na veselo svidenje torej dne 25. junija!
Sobratski pozdrav
Štefan Panjan, tajnik.
QT.AATTX) K. 8. K. JUDNOTR—21
.JUNIJA 1916.
Waukegan, 111.
Cenjeni sobrat urednik:—
Kakor je bilo že naznanjeno v našem Glasilu po bratu glav. taj niku Jos. Zalarju, se je s prvim dnem tega meseca pričelo poslova iti z otroškim oddelkom. Ta korak je gotovo velikega pomena za na šo Jednoto, ker le s tem nam je \zasigurana bodočnost K. S. K Jednote, ako bodemo dobivali ve dno nove, mlade člane zanjo. Ako se toraj upišejo še kot otroci bodo gotovo ostali člani Jednote tudi ka dar dorastejo. Toraj,, cenjeni čla ni našega društva! Ne dajte, da bi bilo naše društvo zadnje v tem po gledu. Dolžnost vsakega člana je upisati svoje otroke v Jednoto kteri se sam nahaja, zraven tega (je pa tudi v njegovo lastno korist V vzgled naj Vam bode naš so-'brat John Rep; njemu ni dovolj da je zavarovan sam s svojo ženo pri K. S. K. Jednoti, ampak skrbi da bodo tudi njegovi otroci zava kovani pri isti Jednoti, kakor on ^sam. Njegova starejša dva sina že oba spadata k našemu društvu in h K. S. K. J.; eden v 16. in eden pa v osemnajstem razredu. Zraven tega pa ima ta sobrat tudi še o-stale svoje otroke — 6 (šest) po številu) — vse upisane v otroškem oddelku, tako da je pri eni sami družini deset (10) članov K S. K. J. Cez kakega pol leta se bo-'de pa to število pomnožilo še za e-nega člana ! Mislim, da je malo takih slučajev pri K. S. K. J. Seseda je še več drugih članov pri našem društvu, ki morda nimajo vtoliko otrok, vendar pa imajo vse zavarovane pri K. S. K. J. Čast jim! Toraj, cenjeni sobrat je! kteri še niste upisali svojih otrok, ne odlašajte več!
Prosim tudi vse one člane(ice), 'kteri(e) mi se niso oddali svojih 'spovednih listkov, da to v krat kem storijo, da ne bodo imeli potem kake sitnosti, in da morem jaz vse v redu poročati sobratu duhovnemu vodji.
S bratskim pozdravom!
Math Jereb, tajnik.
Denver, Colo.
Spoštovani sobr. urednik:—
Dne 11. junija t. L smo obhajali desetletnico našega društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J., Denver, Colo., vsled tega je bila tudi seja določena in prestavljena na ta dan. Po seji se je vršila tombola 'za 15 lepih dobitkov; vsakdo je bil vesel dobitka komur je bila sreča mila, da ga je zadel. Dobička pri tem sicer nismo naredili, ker ta prireditev je bila le članom v razvedrilo in zabavo ob 10. letnici obstanka društva.
Zahvaljujem se za prav dobro kosilo Mrs. Frances Baudek, ka terega nam je pri tej priliki pripravila. Hvala tudi sobr. John Baudeku in Frank Tankotu za darovano "mehko" pijačo.
Pri tej priliki so uradniki našega društva podarili lep znak sobr. John Baudeku, za njegove marljivo 10 letno poslovanje kot blagajnik, ali že od ustanovitve društva. Brat Baudek se za ta spo-1 minski dar prav lepo zahvaljuje vsem skupaj.
Dalje smo na tej seji razmotri-vali priobčen poziv sobr. gl. predsednika in sobr. gl. tajnika glede pomoči in podpore ranjencem in sirotam v stari domovini. Prišli stno do zaključka, da se bode nabiralo darove za prireditev tombole v to svrho.
V imenu dobre stvari Vas prosim torej vse«61ovence in Slovenke iz Denverja, da bi vsak nekaj kupil po svoji moči in dobitek iz-, ročil nižje označenim nabiralcem, ti bodo stvari (dobitke) hranili do časa, ko se nabere za prireditev tombole dovolj dobitkov; kdaj se igra ta tombola, bodem že pravočasno naznanil v tem listu. Zatorej Vas cenj. rojaki in rojakinje še enkrat prosim in Vara kličem:
Willard, Wis.
Društvo sv. Družine, štev. 136. K. S. K. J., v Willard, Wis., je na
svoji zadnji redni mesečni seji (4. junija sklenilo, da se zviša a ^sesment za bolniško podporo z 40 ^c. na 50c mesečno; to velja za čla-Vie na potnih listih,oziroma na one, kateri opravljajo nevarna dela po Tudnikih in tovarnah, kajti slučaji bolezni so od strani teh članov tako pogosti, da je bilo društvo primorano storiti ta korak. To stopi v veljavo z mesecem julijem; toraj naj člani na potnih listih pri pošiljanju asesinentov na društvo to naznanilo vpošte-vajo.
Nadaje je društvo sklenilo, da priredi veselico dne 4. julija v korist društvene blagajne. Zatorej veže dolžnost vsakega člana, da se udeleži te veselice, da tako pri pomore do boljšega vspeha. Nadalje se vabi tudi vse ostale rojake, da se te veselice udeležiti bla govolijo in da se vsaj enkrat v le tu skupaj snidemo v veseli družbi in skupno proslavimo praznik Proglašenja neodvisnosti, kateri je za nas ameriške Slovence velikega pomena.
Dalje se opozarja člane (ice) našega društva, da oddajo spo-vedne listke najkasneje do prihodnje seje, dne 2. julija; ako kateri tega ne stori, se bode ravnalo ž njim natančno po društvenih in Jednotinih pravilih.
Člani našega društva kateri dolgujejo pri društvu za dva meseca ali več, in se niso opravičili na društveni seji, naj se zglasijo pri društv. tajniku do 25. junija, ker drugače se takorekoč sami suspendirajo iz društva in Jednote.
Sobratski pozdrav
Frank Perovšek, tajnik.
nja vsem onim članom, kateri še niso prinesli starih certifikatov k tajniku omenjenega društva, da naj to nemudoma storijo in sicer zaradi tega, ker pride naša številka društva kmalo na vrsto in da bom imel vse pripravljeno za odposlati. Toraj kateri sedaj ne prinese starega certifikata in hoče imeti pozneje novega, bode moral plačati 50c za njega.
Nadalje prosim vse one člane, kateri so zaostali z svojimi vplačili, da naj storijo svojo dolžnost najdalje do 25. junija, da se potem računi zaključijo in oddajo društv. nadzornikom v pregled.
Cenjeni člani! Udeležite se v polnem številu prihodnje mesečne seje dne 2. julija t. 1., glede polletnega finančnega poročila; obenem pa tudi prinesite spoved-ne listke seboj, in jih meni izročite. Nadalje Vas se nekaj prosim cenjeni sobratje in sosestre! Znano Vam je, da je glavni predsednik naše Jednote priobčil članek v št. 20. Jednotinega Glasila pod naslovom "Zdramimo se", in pomagajmo ubogim ranjjencem, vdovam in sirotam v starem kraju, ki so res v nesreči in bedi. Naše društvo se popolnoma strinja s tem, in smo na zadnji meseč ni seji sklenili, da bomo nabirali v ta namen, in smo izvolili dva člana kolektorja po imenu Franc Kelvišer in brata Andrej Noč. Torej Vas še enkrat prosim cenjeni sobratje in sosestre, darujte vsak po svoji zmožnosti za uboge naše rojake v stari domovini, ki so zares usmiljenja vredni.
S spoštovanjem in sobratskim pozdravom
John Močnik, tajnik.
Jožefa št. 12 K. S. K. J. Forest City, Pa„ odzvalo pozivu našega predsednika in tajnika K. S. K. J. za podporo revežem v stari domovini in je v to svrho darovalo iz svoje blagajne 30 dolarjev ($30); poleg tega je društvo določilo nek pomožen odbor, ki bo obiskaval tukajšnje rojake in rojakinje in nabiral prostovoljne doneske za ta sklad, da se svota poveča in pomnoži. Posnemajmo torej ta zgled in storimo kar nam je mogoče za pomoč revežem v starem kraju. Podpirajmo idejo glavnih uradnikov naše Jednote, ko jima vsa čast in priznanje za ta dobrodelni klic.
Najlepši pozdrav do vseh članic in članov K. S. K. J.
Mary Spec.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Janeza Evangelista št. 65. K. S. K. J. v Dajmo vsak po svoji najboljši mo- Milwaukee, Wis., se s tem nazna-
Forest City, Pa.
Cenjeni sobrat urednik: —
Prosim Vas zopet za malo pro štora v prih. štev. našega Glasila. Rada bi opisala, — čeravno že malo pozno, — kako smo tukaj obhajali letošnji maj. V naši domači župni cerkvi smo imeli tu vsak teden trikrat šmarnice, ko-jih so se verniki pridno udeleževali. Omeniti moram, da je bil letos Marijin oltar tako lepo o-kinčan in okrašen, kot še nikoli preje, odkar stoji naša slovenska cerkev. V prvi vrsti gre zato hvala našemu vrlemu organistu roja ku Peter Srnovršniku, ker se je je za olepšavo oltarja toliko potrudil in vse tako lepo uredil.
Ko smo šle s sestro predsednico našega društva sv. Ane okoli članic, da porazdelimo nove certifikate, smo pri toj priliki nabrale za rože pri oltarju pri naših so-sestrah lepo svoto $16.25; drugi so pa prispevali v ta namen $5.60, tako da se je nabralo $21.85 skupaj za olepšanje našega Marijinega oltarja pri šmarnicah. V dolžnost si štejem, da se še enkrat tcni potom zahvaljujem vsem da-rovalkam in darovalcem, ker so nam šli pri tem tako na roke. Vsak vernik in častilec Kraljice rnajnika je bil lahko vesel in gi njen p-i pogledu na tako lepo z rožami in lučicami okinčan Ma rijin oltar v naši cerkvi. Naj Vam to nebeška Kraljica povrne! Ta <o smo torej obhajali tukaj le tošnji mesec maj.
Glede minulega piknika tukajšnjega pevskega društva "Zvon' je bilo v tem listu že nekaj omenjeno predno se je isti vršil. V prijetno dolžnost si .štejem dalje, da se prav lepo zahvaljujem vsem udeležencem, ker stt nas v tako slabem vremenu posetili vseeno v tako obilnem številu in ste s tera pripomogli do lepegi čistega prebitka $145.— v korist tega dru štva. Kličem torej še enkrat: iskrena hvala vsem skupaj!
Kar bode menda zanimalo širšo javnost, moram poročati tudi o slučaju; ki se v društvenem oziru tu še ni pripetil. Ravno isti dan, dne 30. maja je namreč priredilo svoj piknik tudi tuk. društvo 'Delavec' S. S. P. Z. gotovo menda iz samega nasprotstva do pevskega društva "Zvon". Naše pevsko društvo je imelo najet piknikov prostor že celo leto, gori navedeno društvo se je pa na svoj piknik domislilo šele meseca maja letos. Društvo "Delavec", tebe bomo zapisali v zlato knjigo nasprotstva, ker ima baš ti prednost »in čast, da si postavil vogelni kamen neprijateljstva med tuk. društvi, (kajti dosedaj takega slučaja še nismo tu dovčakali in smo še vedno ravnali po lepem geslu edinosti in sloge.
Imamo pa tudi drug zgled, ki je posnemanja vreden od strani drugih slovenskih društev. Kakor sem cula, se je tudi društvo sv.
ZAHVALA IN NAZNANILO.
Odbor društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J. v LaSalle, 111. se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem društvenim sobratom in tudi drugim rojakom ter rojakinjam za njih naklonjenost ter obilen poset naše društvene veselice, ki se je vršila na praznik Kinčanja grobov v korist društv. blagajne. Ponosni in veseli smo lahko na tako lep uspeh in čisti prebitek te prireditve.
Najbolj pomembno in zanimivo je bilo na tej veselici kegljanje za razne lepe dobitke. Prvi dobitek je bil zlata ura vredna $20, kojo je dobil naš sobr. blagajnik M. Povše; drugi dobitek, — krasno sliko, ki jo je podaril naš sobr. L. M. Ptak, je dbbil pri kegljanju naš sobrat gostilničar M. Ko m p; tretji dobitek, samokres, podarjen od sobr. J. Modic je dobil naš sobr. F. Strehar; četrti dobitek je bila žepna ura za na delo, darovana po sobr. L. Ovsecu; dobil jo je sobr. Jos. Lisjak; dalje je bila na tej veselici izžrebana tudi lepa moška obleka v vrednosti $20.— katero je nam podaril naš dobroznani trgovec z oblekami g. Math Povše za polovično ceno; isto je dobil na srečno št. 35 rojak Mihael Žabkar.
Vsled tega'se veselični odboj* še enkrat iskreno zahvaljuje vsem darovalcem teh dobitkov in vde-ležencem te veselice, ker so nam s tem pripomogli do lepega čistega prebitka. V to svrho so naši člani na svoji zadnji seji sklenili, da se odpre "charter" in sicer za dva meseca, da se s tem ponudi lepo priliko rojakom in rojakinjam v LaSalle in okolici, da lahko ceno pristopijo v dobro društvo spadajoče pod našo si. K. S. K. J. Zatorej cenj. rojaki in rojakinje, nikar ne zamudite te lepe prilike in časa, ki se Vam sedaj nudi od našega društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J. v LaSalle, 111.
Dalje naznanjamo onim članom našega društva, ki imajo svoje o-troke že zavarovane v otroškem oddelku naše Jednote in kateri jih mislijo dati še zavarovati pri tej Jednoti, da ni treba verjeti besedam in govoricam gotovih a-gentov, ki Vam zatrjujejo, da postava ne dovoljuje, da bi bili otroci zavarovani na dveh straneh, ali pri dveh družbah. To je navadna laž in budalost onega uslužbenca, ki se boji za svojo zavar. družbo. Prav povsod na svetu ima sleherni človek pravico biti zavarovan pri eni, ali pa magari pri 15 zavarovalnih družbah, samo da redno plačuje; z otroci je ravno tako; vsaka družba je postavnim potom prisiljena izplačati posmrt-nino, ali zavarovalnino. Omenili smo že, da je to samo nekako pla-šenje in beganje radi tega, da bi naši člani ne vpisavali svojih o-trok v svojo lastno domačo podp. organizacijo, ali K. S. K. J. in da ne bi se držali znanega in lepega gesla: Svoji k svojim!
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic naše Jednote. ;	ODBOR.
Pueblo, Colo.
V naši veliki slovenski naselbini se prične sv. misijon v nedeljo dne 25. junija in se konča dne 2. julija t. 1. Pri tej priliki se vrši slovesno blagoslovljenje misijonskega križa, ki so ga kupili člani društva "Majke Božje Trsaške", N. II. Zajednice. Misijon bo vodil rojak Rev. Dr. Seliškar,v semeni-ški profesor iz St. Paula, Ajinn.
O priliki blagoslovljenja misij, križa bo tudi skupna veselica več slov. in hrvatsk. društev v dvorani dr. sv. Jožefa.
S pozdravom
Poročevalec.
Zahvala.
Podpisana predsednica društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. Chicago, 111. se tem potom najpri-srčnejše zahvaljujem v imenu odbora in celega društva vsem vrlim igralcem in igralkam pri naši minuli prirejeni igri "Krivoprisež-nik"; iskrena hvala tudi tambu-rašem in tamburašicam in našemu cerkvenemu pevskemu zboru za sodelovanje. Najlepšo hvalo pa izrekam sobratu Frank Mravlja, režiserju te igre, ker se je toliko trudil pri vajah in hvala tudi naši tajnici Mrs. Mary Kobal za njen trud. Hvala konečno vsem cenj. gostom za obilno vdeležbo pri tej igri, ki je vspela nad vse pričaka-nje dobro.
S pozdravom
Matilda Duller, preds. dr. Mar. Pom. št. 78. KSKJ. Chicago, 111., dne 19. junija 1916.
Mestna gostilna.
• Altoona, Wis^ to po številu prebivalcev gotovo najmanjše in-korporirano mesto na svetu je i-melo dosedaj izdano samo eno gostilniško koncesijo in je bila ta go stilna doslej v privatnih rokah. Zanaprej je pa prevzelo to gostilno mesto v svoje roke. Vodja gostilne in dva natakarja dobivata plačo iz mestne blagajne.
Najbolj nevarna bolezen.
Najbolj nevarna bolezen člove-veškega rodu ni davica,koze,pljučnica, mrzlica ali celo jetika, ki napade deset izmed vsakih 100 ljudi; najbolj nevarna bolezen je zaprtje, ki je vzrok in začetek drugih bolezni. To vam dokazuje, kako važno je, da se nahajajo vaši prebavljani organi v delujočem redu. Trinerjevo ameriško grenko vino bo hitro pregnalo iz želodca vso nečisto snov, vam povrne ape-tit, odpravi in daje novo energijo. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Tri-ner, kemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Trinerjev liniment navadno •hitro ozdravi revmatične bolečine. Nadrgnite ga dobro v kožo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenom občinstvu v Chicagu in okolici naznanjam, da sem te dni prevzel staro in znano gostilno g. Anton Mladič-a na 2348 Blue Island Ave., kjer bom zanaprej jaz izvrševal gostilniško obrt.
Iz večletne skušnje v tej stroki bodem gledal vedno, da bom zadovoljil cenjene goste z dobro pijačo. Nastavljeno imam vedno izborno sveže pivo, dalje prodajam pristno, doma sprešano naravno vino in razne likerje. Gostom je tudi vedno topel in mrzel prigrizek na razpolago.
V mojih gostilniških prostorih je prijateljem bilijardiranja na razpolago lepa biljardna miza, i-mara tudi poleg glavne gostilniške sobe zraven večjo dvorano za prijateljske sestanke, ženitovanja in druge zabavne večere. Rojakom se toplo priporočam za obilen poset.
Zaedno vabim vse rojake iz bližine in okolice na slovesno otvoritev gostilne, ki se vrši v soboto popoldne in zvečer dne 24. junija t. 1. Skušel bom vsakoga po-streči, da mu ne bo žal če me ta dan s svojim obiskom pdčasti.
Z velepoštovanjem
Valentin Prijatelj slovenski gostilničar 2348 Blue Island Av., Chicago, 111.
Beseda učenjaka.
Armand Gautier, član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medicinsko akademijo »vojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim se je o tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar, raziskovalec, — oni, ki živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prime-šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek
IZČIŠČA ČREVESJE, ODPRAVLJA ZAB AS AN OST,
ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL, I.T.D.	1
POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, VRAČA TEK (OKUS),	... 'i!r
KREPČA TELESNI SI8TEM,	***
ODPRAVLJA P0RIT08T,	, j '
VRAČA TELESNO MOČ
OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA,	'"V
POVEČUJE NAŠO MOČ.
Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
boleginah v mišicah, otrplih aklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c.	*
Jos. Trlner
•C
£ lMt-M S. ASHLAND AVDfUE
5323534848534823532348485353535348234848482353535323532353534848535353235323304853484853235323482353
5323532323235323532353233253234853482353235323532348234823532348235323532348485323535323485323235348
23532323235323532348234823534853234848305348532323
4853895348484848235348532353484823533153232348532348535323534853484823535348235323534848535323532353235348532348


Ali Bofa Stvarnika res ni treba?
Olikanim slovenskim krogom
Spisal:
t ANTON BONAVENTURA
škof.
V Ljubljani: 1905.
(Nadaljevanje.) Vesoljstvo nam torej pokazuje razno stanje teles od prvotno plinastega, pa do že popolno zgoščenega in ohlajenega. Kaj nam bra ni trditi, da so te raznolikosti stanja samo razne stopinje v razvoju one prasnovi, kakor to zahtevajo v snovi delujoče prirodne moči in prirodni zakoni? Prirodoznanci o tem ne dvomi jo.1)
Kako se je pa zemlja iz skupne snovi konečno razvila v posebno nebeško telo? Kako je prišla do svojega ohlajenja? Na to nam najbolje odgovori Kent-Laplace jeva hipoteza o razvitku vesolj stva, o razvitku našega osolneja in naše zemlje. Ne bom te hipoteze razvijal, vsaj je vsakemu izobražencu vsaj v bistvu gotovo znana. Le nekaj malega naij omenim.
1) Loc. cit. str. 27. 28.
Ko se je vsled vrtenja tvarine našega osolneja zemlja od ostale srednje tvarine odcepila, je bila v žarno-plinskem stanju, v kakorš-nem so še sedaj meglene pege v osolnčju. Potem se je zemlja bolj in bolj zgoščevala, in je postala žarno tekoča, kakor so še sedaj stalne zvezde z belo, vedno enako svetlobo. Ker se je površje še bolj ohlajevalo, se mu je naredila prva trda skorja, katero so pa še silno se gibajoče notranje žarne t vari večkrat pretrgavale, kakor je to sedaj še pri našem solncu, kar nam njegove razne pege dokazujejo. Nazadnje postane skorja na površju popolnoma trda; seveda jo notranja valovita žarna tekočina večkrat pridvigne, da se razlomi in razpoči in se tekočina po površju razlije, dokler ni popolnoma utrjena in o-hlajena: zemlja je planet.
Ves ta razvoj se je godil rpnogo let. Koliko? Kdo bi mogel natančno preračuniti? Zanimivo je, da se tukaj pojavlja dvoja struja.l) Prirodoslovcem se starost zmiraj bolj zmanjšuje, geologom pa po dalrjšuje. Fizik Thomson je računal starost zemlje na dva načina. Na prvi način pride do rezultata da starost zemlje nikakor ne presega 6000 miljonov let, skoraj gotovo pa ne bo starejša od 1000 miljonov let. Po drugem načinu pa pride do trditve, da zemlja sicer ni mlajša od 20, pa tudi ne starejša od 40 miligonov let. Fizik Koevesligethv računa starost zemlje od 3 do 16 milijonov let. Geologom pa je ta starost premajhna, le preradi zahtevajo tisoče milijonov let, ker tako zahteva ne kak jasen dokaz, ampak njihova hipoteza o razvitku življenja.
1) Loe. cit. str. 51, sqq.
Tako se glase prirodoznanstve-ne hipoteze: jaz jim ne ugovarjam, marveč soglašam s prirodo-slovci, ker so zares jako verjetne. A ko pa prirodoslovci dalje posežejo in trdijo, da ie omenjena prasnov večna in da se more ves razvoj te prasnovi v svetovni solnčni sestavi razložiti samo po mehaničnem potu, moram tej trditvi odločno prigovarjati, kakor to delajo mnogi prirodoslovci, še bolj Tnodroslovci in najbolj odločno bogoslovci. Ali je res prasnov večna? Ali je razvoj te' snovi samo mehaničen?
a) Ali je prasnov večna?
Torej od kod prasnov? Priro-doslovec bi moral reči, da on tega nemore vedeti, vsaj preiskuje le dane tvarine, ngihovo delovanje in zakone delovanja. In zares marsikateri prirodoslovci se ne pečajo z vprašanji o stvareh, ki niso v krogu izkustva, tako n. pr. Locke, Huxley, Spencer, Comte, Littre. Drugi, kakor Haeckel, Naegeli, Crookes pa posežejo tudi v taka vprašanja ;1) s tem pa so prekoračili svoj delokrog in segli v delokrog modroslovcev, kjer se pa ne izpoznajo, in zato v grde zmote zabredejo: trdijo namreč, da je prasnov večna. Temu pa ni tako.
Da prasnov ne more biti večna, se da modroslovno dosti lahko do-kazati.2) A te dokaze rad opustim, ker imamo vsaj tri na razpolago, kakor nam jih podaja prirodoslovna znanost sama.
1)	Sehanz, Apologie, I. Theil, Gott und Natur, str. 184 sqq.
2)	Gl«j n. pr. Gutberlet, der mechanische Monismus str. 9-31. —1. Vesoljni svet je v razvoju, ki je do sedaj dospel do gotove stopinje in sicer po točno delujočih prirodnih zakonih. Ta razvitek lahko nazaj zasledujemo; ako to storimo in gremo nazaj od stopinje do stopinje, pridemo idoči nazaj do zmeraj nižtjih stopinj, nazadnje na prvo stopinjo, na začetek razvoja. Kdaj je ta začetek? Gotovo v določenem času, ki se more meriti; ko bi se bil začel sto let poprej, bi bil tudi sedaj že za sto let naprej, bi bil na višji stopinji; razvitek od vekomaj, ki se nikoli ni začel, je sam v sebi nemogoč. Od tod pa moramo sklepati, da je z razvitkom tudi sama prasnov postala pred tolikim časom, pred tolikimi milijoni leti in sicer s svojimi prirodnimi silami, po katerih se je razvijala in razvila do današnje stopinje.
2. Do istega zaključka pridemo, ako smatramo razvoj kot gibanje. Tvar je sama po sebi indiferent-na za gibanje in za mir; svojega stanja ne premeni iz sebe, ampak le iz vzrokov zunaj nje. Tvar je v gibanju, ako to gibanje zasledujemo, pridemo do prasnovi, kateri moramo tudi gibanje pripisati. Od kod prvotno gibanje? Od tva-ri same ne, ker je do tega indife-rentna? Gibanje mora priti od zunaj. Tudi po Kant-Laplacejevi hipotezi moramo to zahtevati, vsaj gre tudi ona nazaj do prasnovi in prvega gibanja, katero mora predpostaviti. Ako nečemo dalje in se zadovoljimo s tem torej moramo reči, da ne vemo; ako gremo pa dalje, onda razum zahteva za gibanje vzrok izvan prasnovi in nad njo, ki je vstvaril prasnov z njenimi lastnostmi in zakoni, ji dal gibanje in določil smer gibanju.
3)	Poglejmo še mehanično teorijo o toploti*). Toplota se pretvori v delo, toda izgubi se del toplote, ako se delo vanjo nazaj pretvori. Od tod sledi: ko bi bilo v tvari tvorenje vekomaj, bi bila tvorna moč že iznemogla in se v toploto premenila, da bi ne bilo več nobene tvorne moči, ki bi se mogla še v toploto pretvoriti. In tudi vsa toplota v vesoljnem svetu bi se po fizikalnih zakonih morala že davno popolnoma zednači-ti, da bi bila v vsem vesoljstvu povsod enaka in, vsako gibanje in življenje bi bilo nemogoče. Toda od tacega stanja smo še mnogo oddaljeni: toraj ni mogoč«, da bi se to delovanje vršilo od vekomaj, ampak s prasnovjo vred se je v času začelo.
Ta premišljevanja na temelju prirodnih pojavov zahtevajo začetek razvitka in gibanja in vsega notranjega delovanja snovi, torej tudi začetek snovi same. Vzrok temu se mora zato iskati nad prasnovjo, nad svetom, zunaj sveta.
b) Ali je razvoj prasnovi zgolj mehaničen?**)
Rekli smo, da se Kant-Laplace-jevi hipotezi o razvitku vsemira od prasnovi do današnjega stanja prav nič ne protivimo, trdimo pa, da razvoj ne more zgolj mehaničen biti. Premislimo nekoliko razlogov.
1.	Ker je snov indiferentna za katerokoli agregatno stanje in za gibanje, se zgolj mehanično nikakor ne more razložiti, zakaj je bila prasnov ravno v plinskem stanju in ne v drugem, zakaj se je gibala in zakaj ravno v tej smeri in s to močjo?
2.	Sistemi planetov in še bolj oni zvezd tvore preumeten mehanizem, v katerem se s pomočjo najbolj ednostavnih mehaničnih "zakonov dosega najlepši sklad in popolna stalnost sistemov; tu je ravnotežje tako umetno urejeno, da se nepravilnosti same izgladijo, sistemi se sami regulirajo*. Ako pa že mehanizma, kakor si ga je človek izmislil in ga izvršil, in ki se z nebesnim še primerjati ne more, nikakor ne moremo razložiti, kakor, če trdimo, da je nameravan, da so deli namenoma ravno tako zasnovani, kakor so in sicer po razumu, ki je vse to zamislil in potem izpeljal, onda moramo reči, da pri solnčnih sestavih mora tudi biti visok razum, od katerega so mehanične sile, ki jih vodi in uravnava.
•) Gander, Die Erde, str. 59.
••) Gutberlet, Der mechanische Monismus, str. 51 sqq.
3. Za razvoj organizma na zemlji je sistematična uredba in sistematično gibanje teles našega o-solnčja neobhodno potrebno. Da uspeva organično življenje na zemlji, mora biti zemlja ravno toliko od solnca oddaljena in ravno toliko proti ekvatorju nagnjena, kolikor je v resnici. Ali so pa te sestavljene namenu primerne in zanje potrebne pogoje za organsko življenje na zemlji mogle prirediti samo slepe sile? Poglejmo nekatere slučaje!
Ali se more iz samo slepega delovanja sil pri razvoju zemlje zadostno razlagati, da so na zemlji ravno take snovi, ravno v tem razmerju in v teh zvezah, da je površina zemlje jako pripravna ravno onim organizmom, ki so sedaj na njej? Ako pomislimo, kako in koliko pogoji od strani zraka, zemlje in vode morajo sodelovati, da more površina zemlje za organizme pripravna biti, more li se vse to pripisovati edino mehaničnim močem, katerim tudi fizikalne in kemične prištevamo?
O teluričnih odnošajih rodovitnih tal pravi Liebig: "ni ga v kemiji bolj čudnega pojava, ki bi vsi človeški modrosti usta tako zamašil, kakor ga opazimo na njivi pripravni za rast rastlin".
Neizrečen pomen vode kot studenec, reka, morje, oblak, dež in par za vse življenje na zemlji pozna že navaden razum, znanost ga še bolj razjasnjuje; določano razmerje vode do kopnega, njene top-linske in fizikalne lastnosti, po katerih goni življenje v prirodi, naj bode saino delo slučaja?
Ko bi se hotela opisati vsestranska naloga zraka, potrebovali bi knjig! In ta ^estav zraka, njegova množina in drugo je popolnoma slučajno nastalo?
Da, bivališče za človeka in za organizme je preskrbno pripravljeno ,ter ravno za njihove potrebe in sicer ne samo, v kolikor se sploh za življenja zahteva, ampak tudi za vse druge potrebe, n. pr. za estetične, je na zemlji po kraljevo preskrbljeno. In vse. to je slučajno, ne pa delo velikega razuma, ki je vse tako zasnoval in prirodnim silam ravno ta pravec dal in vzdržal ?
Torej, akoravno Kant-Lapla-cejevo hipotezo priznamo, vendar le samo z njo ne moremo izhajati; ne moremo si ne početka sveta, ne njegovega določenega razvoja raz lagati brez neskončnega razuma, ki je zunaj sveta in nad svetom in je svetu dal začetek, dal razne sno vi in njena svojstva, moči in pravec delovanju za določen konečni namen.
(Dalje prihodnjič.)
:,y Nadškofov goVor.
"Prišel sem nocoj semkaj s posebnim namenom. Verni katoliški možje so napravili na me velik vtis, odkar sem v Chicagu. In premišljeval sem, na kakšen način bi izkazal njim svoje spoštovanje. Že dolgo pred svojim prihodom v 'Chicago mi je bilo znano ime dok-•torja John B. Murphy-ja; mož je slaven kot učenjak, slaven kot človekoljub in ob enem je zvest •svoji veri.
Zato sem sklenil, da najbolje izrazim svoje spoštovanje do naših katoliških mož, če počastim 'tega moža, zastopnika vere in u-čenosti. In pisal sem svetemu o-četu v Rim, vse kar vem o njem, in iz Rima je prišlo to odlikovanje in sedaj pripenjam na njegove prsi znake tega odlikovanja."
Doktor John B. Murphy je poljubil nadškofu prstan in se v lepih besedah zahvalil za izkazano čast in je v govoru pohvalno omejil sestre usmiljenke in častito mater prednico Rafaelo, kar so dobrega storile v prid človeštva.
To se je zgodilo v Mercy Hospital, v eni najbolj znanih bolnišnic v Chicagu.
Ta doktor John B. Murphy je rešil življenje bivšemu predsedniku Teodor-ju Roosevelt-u, ki je bil smrtno nevarno ranjen v Milwaukee pred nekaj leti. • Ta doktor gre vsako nedeljo k sveti maši v St. James cerkev na •29. cesti in Wabash Ave., Chicago.
Ta doktor gre vsaki mesec s celo družino k svetemu obhajilu.
V bolj natančna pojasnila o tem vsakdo lahko piše na: Chicago, Mercy Hospital
2537 Prairie Ave. Telefon: Calumet 267.
Svetovno znani zdravnik
Dr. John B. Murphy
odlikovan od papeža.
'Dr.CfoltnnMurphij
Izvanredna čast je doletela svetovno znanega zdravnika-ranocel-nika Dr. John B. Murphy-ja. ' V četrtek dne 15. junija ga je odlikoval čikaški nadškof Most Rev. G. W. Mundelein. Največja čast, ki jo more izkazati sveta Cerkev možu-učenjaku, je, kadar ga potrdi v viteza sv. Gregorija. In to čast je dosegel čikaški svetovno znani zdravnik Dr. John B. Murphy.
Prizor v bolnišnici.
Nad vse ginljiv je bil prizor v bolnišnici (Mercy Hospital), ko je zbrano občinstvo videlo na kolenih pred nadškofom čikaškim tega slavnega zdravnika.
Kadar usoda zažiga kresove.
Hasan-Aginica.
Dan se vrsti za dnevom, noč za nočjo, kakor da bi ne bila vojska. Tudi kresni večer je prošel neopazno, kakor bi ga ne bilo. Zastonj smo iskali tiste čarobne poezije, ki soje bili polili kresni večeri drugih let. Šrapnel in granata sta zagospodovala v svoji grozni realnosti ter spodila kresne duhove, ki so nam druga leta iz vsakega lističa, iz vsakega sveta in iz najmanjše bilke šepetali kresne bajke. Letos so se skrila ta čudovita bitja, ker je prišel nekdo, tako mogočen in silen, da se ob njegovem koraku ruši svet. Morda pa so zbežala za vedno...?
Kresna noč nad bojiščem. Tema vsepovsod. — Nikjer najmanjše svetlobne pike. Se nebo, temno-modro, južno nebo, je oblito le z diskretno svetlobo in prekrito z prozornimi belkastmi oblaki. — Drobne zvezde se komaj razločijo. Motna luna otožno razsvetljuje bojno polje. Njena bleda svetloba se v trdno zgrajenih, dobro kritih strelskih jarkih bolj sluti nego vidi. Vojaki počivajo. Puška sloni ob steni tako, da jo je mogoče vsak trenotek zgrabiti in nameriti skozi majhno, polokroglo odprtino — okno — strelskega jarka. Dobro bi se počivalo v ozki be-tonirani sobici na kupu slame, če bi bil človek siguren, da more breskrbno zaspati par ur. Mirno je na obeh frontah. Dan je bil
dvojno vroč. Oj, solnce našega juga pali. Vojaki klonijo trudne glave. Spanec je zatisnil oči in objel izmučene ude. Ali kako nemirno je to spanje! Mučijo jih sanje o doživeli grozni istinitosti. Eden kriči v spanju, drugi brez vsake zveze mrmra različne besede o voj ski, domu, ženi, otrocih, ognju, ko-ujih; ta prestrašeno razklopi oči,
skoči kakor zbesnel pokonci in zgrabi puško, a še tisti hip se zopet zgrudi v moreče sanje; oni maha s rokami kakor bi sekal laške glave. Tako silno vihti skrčeno pest, da sam sebe zbudi.
Vsi ne spe, dasi so izmučeni do smrti. Eden napol sloni ob "oknu" in gleda v zelenkastosrebrno noč. Lepe in lahke misli so se mu zapletle v možgane, da je skoro pozabil, da stoji V strelskem jarku pred sovražnikom.
Vse je tiho in mirno kakor bi stal na pragu domače hiše daleč od kraljestva vojske. Le od zahoda se sliši rahlo šumljanje Soče.
Drobna zelenkasta lučka mu prileti nasproti.
Kresnica.
Toplo je vojaku pri srcu. Zamisli se nazaj v lepe trenutke in je srečen. Trudne poteze na obrazu se ublažijo, v kotu ustnic mu zaigra smehljaj.
"Ali spiš, prijatelj?"
Prijetne misli zginejo. Zdrsne se, kakor če bi mu mokra roka potegnila preko čela. Bojni tovariš stoji poleg njega.
"Ne spim. Ne morem."
"Tudi jaz ne morem. Kresna noč je in meni je tako svečano pri srcu."
Oko se poglobi v očesu, stisneta si roke. Nikdar se nista videla v življenju, nikdar poznala. V bo ju sta si prijatelja.
"France."
"Ivan."
"Moje misli so bile v domovini pri dragih. In ti, Ivan?"
"Deset mesecev sem že v vojski. Bil sem v Karpatih in sem stal več mesecev neprestano v toči krogel. Bil sem ranjen. Videl sem umirati na stotine vojnih tovarišev. Poizkusil sem vročino in mraz, lakoto in bolezen. Pa še nikdar mi ni bilo tako pri srcu kakor nocoj. To je smrt."
"Ej, Ivan, če si bil deset mese-sev korajžen, pa bi bil zdaj strahopeten."
"Ne, France, strahopeten nisem in poguma mi ni zmanjkalo nik dar. Toda zdaj slutim smrt. Kmalu, morda že jutri me boš pokopal."
Ne bojim se smrti. Nekaj drugega je. Imam dekle; Moja je, jaz sem njen. Poslovila sva se nocoj v misli. Imam pa tudi pismo zanjo. Pisal sem ga v vojski skozi deset mesecev. To je bilo moje razvedrilo in okrepčilo po več dnevnem klanju. Vse, kar je lepega in dobrega v meni, je v tem pismu. To naj ji bo v spomin name. Izroči ji ga, prosim te, prijatelj!"
"Rad! Toda saj se povrneš sam zdrav in živ k njej."
"Nikdar, France. In bila bi žalostna, če bi odšel brez pozdra-
Sikajoč žvižg je presekal tišino.
Ni preteklo pol ure, pa so zagoreli kresovi na obeh frontah. "Sto in sto kresnic je letalo v zraku, a njih svetloba ni bila zelena, temveč rdečkasta. Krogle so se sipale iz jarkov kakor bi padala toča. Grozovit tresk je pretresal ozračje. Bojni krik je odmeval Od hribov. Granate in šrap-neli so orali zemljo z bliskovito naglico in jo raznesli v višini in na vse strani, kakor bi vsi peklenščki kopali s svojimi kopiti in bili z glavami.
Zjutraj je solnce posijalo v vsem svojem južnem žaru. Strahovito so se črtali ostanki nočnega boja v bleščeči svetlobi. Na bojišču je vladal mir.
France je iskal Ivana. Našel ga je napol sedečega, napol klečečega ob steni. Kri mu je curila iz desne strani, z roko je pritiskal rano. France se je spomnil njunega pogovora pred par urami, težko mu je postalo. Pokleknil je k prijatelju in prisrčno zaklical: "Ivan! Ivan!"
Ranjenec je trudoma odprt oči in komaj; vidno zganil desnico. Rad bi bil govoril, pa ni imel več toliko moči. Sunkoma in z veliko težavo je dihnil besede: "Izroči! Ne pozabi tudi ti, France!" "Ne bom pozabil." Osteklenelo oko je obviselo na njem. Ni se zrcalila v njem groza ali žalost, ampak sreča. France je segel na mesto, kjer je še vedno počivala zdaj že mrzla Ivanova roka. Našel je pismo. Bilo je preluknjano in okrvavljeno. Spravil ga je v drug ovitek.
Nekaj mehkega in dobrega se • je zbudilo v njegovem srcu, ko je 'pokopal prijatelja...
IVERI.
va.
"Tudi jaz imam dekle, pa se še poslovil nisem od nje, ko sem odhajal v vojsko. Rada me ima in vem, da vedno misli na me."
"Nisi storil prav, France. Njena zvesta ljubezen te bo spremljala in ščitila. In če bi ti smrt podala roko '— kakor zdajle meni — bi ti bilo težko zaradi nje."
Statistika nam dokazuje, da čim preje pusti mož priti svoji ženi do zadnje besede, tem preje
je spor med njima poravnan. *
Plačilo za storjeni greh in krivico nikdar ne zaostane.
Stava, katero si morda mislil narediti, pa iste nisi izvršil je vedno najboljša.
Tožba se sleherni človek rad o-giblje in boji; kdor se pa že toži,
nerad tožbo izgubi.
•
Marsikak grešnik bi ne poslušal opomina svoje vesti, če bi mu ista tudi z velikim rogom naravnost v ušesa trobila.
•
Ljubezen do matere pospešuje
dečku srečo in zadovoljnost. •
Prava filozofija vsakdanjega življenja obstoji v tem, da človek ne želi tega, česar ne more doseči.
Pravo starost kake samice bo-deš najbolj natančno zvedel, ako vprašaš tozadevno kako njeno prijateljico.
Čim bolj počasi uživate jed pri obedu, tem manj jedi potrebujete. Naglica pri uživanju hrane torej ni umestna.
Sreča potrka pri slehernem človeku samo enkrat na vrata; nesreča se pa kaj rada pri nas oglaša brez trkanja.

OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI.
_ ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI.
INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
USTANOVLJENA L. 1852.
Sjff««' M»U6odm3m
tfllU** 11 MBBMBMf Dl
Lastno poslopje.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.
Izhaja vsako sredo.
Kranjsko-Slovenske Katob-Jednote ▼ Združenih driarah ameriških.
Uredništvo in nprsvniitve: 1961 West 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487.
Naročnina i'
Za liane, na leto.............$0.60
Za aeHans $1,00 Za inoMUistvo..............$1.60
OFFICIAL ORGAN ef the
GRAND CAKNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ ef the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Oiiiil by the Grand Carniolian 81©-▼enion Catholic Union of the United State« of America.
OFFICE:
1M1 Watt 22nd Plac«t Chicaga, I1L
___Phone: Canal 2487._
Subscription rate:
For Members, per year........fO.CJ
For Nenmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.60
si
Charles Evans Hughes.
(Životopis republ. preds. kandidata.)
V zadnji številki :mšega lista smo obljubili cenj. čitateljem priobčiti bolj obširen životopis Charles Evans Hughesa, katerega je narodna konvencija republikancev v Ohieagu predzadnji teden z ogromnim številom glasov določila predsedniškim kandidatom.
Ker je v političnih krogih splošna govorica, da bode pri letošnjih predsedniških volitvah zmagal Charles E. Hughes, zato se nam zdi umestno, da se malo bolj ,seznanimo z njegovim življenjepisom.
Charles Evans. Hughes je bil rojen dne 11. aprila 1862. v malem mestecu Glen Falls, N. Y. Oče mu je bil baptistovski pastor Rev David ('. Hughes, mati pa Katarina, rojena Connelly. Ker je kazal mla di Hughes že v svojih deških letih posebno bistroumnost in veselje do učenja, ga je mislil njegov oče izšolati za duhovski stan. Leta 1868 je pričel Charles Hughes obiskavati ljudsko šolo v Oswego, X. Y., kamor je bil tedaj njegov oče prestavljen; ljudsko šolo je pa Hughes dovršil 1. 1873 v Ne-warku, N. J., kjer je istočasno njegov oče pastiroval. Ko je dopolnil 14. leto (1. 1876) se je vpisal v višjo šolo .v Hamilton, N. Y. (sedaj Colgate University) obiska val je do 1. 1881 tudi Brown univerzo, kjer je isto kot profesorski suplent dovršil z odliko, ko maj 19 let star. Njegova prva služba je bila 1. 1882 kot profesor grščine in matematike na Delaware akademiji v Delhi, N. Y.
Nadarjenega Hughesa je pa le bolj veselil odvetniški stan, vsled tega je bil zatem 3 leta slušatelj na Columbia univerzi v N. Y., da je dobil še doktorsko diplomo. Med tem časom je bil zaposlen pri odvetniški tvrdki Chamberlain, Charter tO Homblower v New Yorku.
• Dne 5. decembra 1. 1888 se je poročil z gdč. Antonijo Carter, hčerko njegovega gospodarja, Walter S. Carterja. Od 1. 1891 do 1893 je predaval Hughes na Cornell un i verzi, zatem je pa pričel v New Yorku izvrševati advokaturo. Kot odvetnik je bil zelo nadarjen, priljubljen in izkušen. Pred sodnijo je rešil ugodno več zelo zapletenih tožba in slučajev, vsled česar je njegovo ime kmalu zaslovelo v javnosti. Delal je neumorno od zore do mraka in se kot mlad odvetnik ni hotel bavi-ti s politiko.	•
Ko je 1. 1905 zakonodaja države New York določila investigacijo velike plinarne v New Yorku (Consolidated Gas Co.) in investigacijo pri raznih večjih zavaro-valninskih družbah, je bil odvetnik Hughes imenovan v odbor te državne izpraševalne komisije. Hughes je isposloval da je plino-va družba znižala ceno plina in da so se mahinacije pri večjih zavar. družbah odstranile. Bičal in grajal je korupirane politikarje in trnste, ki so delali na rovaš ljudstva na milijone in milijone letne-: ga dobička.
Ravno ta investigacija je dala Ilughesn povod, da je postal v javnosti znan, vsled česar je stopil tudi na politično polje. Leta 1906 so ga postavili njegovi republikanski pristaši kandidatom za guvernersko mesto države New York. Bil je izvoljen torej guyernerjem države N. Y. v isto-
časni kampanji ii^,tako UmH leta 1908. Pri tem mu je šel želo na roke istočasni predsed. Roosevelt, ker ga je volilcera toplo priporočal. Kdo bi si bil mislil, da bosta 8 let zatem ali na letošnji narodni republikanski konvenciji oba kandidirala za predsednika Zedinjenih? držav
Kod guverner je storil Hughes dosti dobrega za državo in ljudstvo. Ena njegovih največjih zaslug je, da je odpravil y državi New York, konjske dirke, pri katerih so ljudje izgubili vsako leto tako ogromno denarja. Ko je dovršil svoj drugi termin kot guverner države N. Y. ga je tedanji predsednik W. H. Taft imenoval 1. 1910 članom najvišjega zveznega sodišča namesto umrlega sodnika Brewerja.
Mr. Hughes ni prijatelj razkošnega življenja, znbav in družb; najraje posveča svoje proste ure svoji družini. Veseli ga pa življenje v naravi, osobito v gorovju, vsled česar je že prepotoval in si ogledal vse slikovite kraje naše domovine.
Hughesova družina sestoji iz o-| četa, matere in štirih otrok.. Njegova žena je zelo izobražena, .pridna gospodinja in dobra mati svojim otrokom. Najstarejši njegov sin, Charles, je star 23 let; temu sledi hčerka Helena 20 let, Katarina 15 let in Elizabeta 9 let.
Mr. Hughes je bolj majhne in šibke postave; odlikuje se posebno vsled izredne prijaznosti do vsacega, kdor ž njim občuje. Ker je bil njegov oče, tako tudi stari oče baptistovski pastor, je vsled tega cela Hughesova družina zelo verna in hodi sleherno nedeljo v cerkev.
Hughes je v svojih dijaških letih celo podučeval na neki habtistov-ski farni šoli v New Yorku verouk; člani te cerkvene so bili sami milijonarji, med njimi tudi .John D. Rockfeller.
Kakor je bilo iz njegove slike posneti. nosi Hughes lepo polno brado, ki je pa vsled njegove staro> sti že malo osivela. Hughes je na svoje brke zelo ponosen, ker so •mu pred več leti pripomogle do prve službe. Ko je namreč dovršil profesorske študije, je. bil še zelo slaboten mladenič. Ravnatelj Delaware akademije v Delhi, N. Y. se je 1. 1882 iz Hughesa malo pošalil, ker je Hughes, .prosil ondi za profesorsko mesto. Itekel mu je baje tekole:
"Kakšen profesor boste pa Vi, ker ste še tak slabič, niti pravih brk še nimate? Kako.se naj Vas naši dijaki bojijo?—" Od onega časa je Hughes vedno pazil na rast svoje polne brade, katero no-! si še dandanes.
Nevtralnost Zedinjenih držav.
Ako hočemo govoriti o tako hvalisani nevtraliteti Zedinjenih držav in če zasledujemo kako naša vlada isto drži in izvršuje, bomo prišli do zaključka, da vpo-rablja washingtonska vlada nevtralnost le kot za nekako igračko. Zedinjene države nikakor ne vpoštevajo pravega pomena- nevtralitete, njenih namenov in načel, temveč ravnajo v tem oziru enostransko, ali po svojem..
Da bodo gospodje v AVashing-tonu D. C. postavili ameriško nev-traliteto še bolj v slabo luč, oziroma, da bodo isto poostrili, — hoče justični department z generalnim državnim pravdnikom Gregorijem na čelu izposlovati v kongresu uvedbo 18 novih postavnih točk, ozirajočih se na vohun stvo, aretaci-jo in kaznovanje o-nih oseb, ki bi prekršile nevtrali-teto Zedinjenih držav. 1
V tej zadevi naj bi šel kongres bolj premišljeno in počasi dalje. Res je, da se je naš justični department zadnja 2 leta zelo trudil, da je zasledoval inozemske vohune in zarotnike v Zedinjenih državfth. Spravjl jih je že lepo število za več let pod ključ, osobito v New Yorku in San Franci-scu. Pri tem se mora dati temu oddelku priznanje, kajti, kdor namerava po naročilu t kake evropske vlade tukaj z vohunstvom slepariti in mprda celo škodovati interesom naše industrije, — tak zasluži primerno kazen. Vseeno se mora pa v tem oziru ravnati nepristranski, ali za vse enako.
Vlada Zedinjenih držav je zadnji čas zasledovala in stopala na prste v prvi vrsti nemškim vohunom, ali zarotnikom; ni se pa o-zirala na početje Anglije oziraje se na nevtraliteto. Znano je, da se je tukaj v Ameriki po raznih me-
stih nabirald vojake novince s Ju rezervnike za angleško armado* m
mornarico brez vsacega zadržka.
Ponekod so se vršili vojaški nabori kar v uradih angleških konzulatov. Angleški konzuli so poslali vse te prostovoljce in druge vojake neovirano na določena riie-sta, ter so plačali celo za njih prevoz. Dalje je znano, da se angleške križarke utihotapljajo v rafc-na ameriška pristanišča, kjer dobivajo premog ip živila od apie-riških liferantov. Do danes, pi' bil še noben tak slučaj vladi naznanjen, zasledovan, ali celo kaznovan od strani justičnega depart-menta. Vse kaže na to, da dajejo morda iz strahu ? Zedinjerie jirž. Angli-ji nekako prednost in izjemo. Kako pa Anglija naši vladi plačuje za to njeno prijaznost?;:— Norčuje se, in posmehuje nam kar na debelo!
Že pred poldrugim letom je naša vlada poslala protest Angini glede blokade in oviranja ameriškega tovornega prometa na morju. Anglija nam še do danes ni dala svojega potrebnega odgovora. Zadnje tedne plačuje Anglija plemenit nastop nevtraliteto Zedinjenih držav tudi s tem, da zadržuje in ustavlja ameriško pošto. Predsednik AVilson je moral dvakrat ostro nastopiti vsled tega in šele sedaj se je Anglija izjavila, da bo pustila našo pošto na miru.
Omenili smo že, d« vlada Zedinjenih držav kaznovala dosti nemških ogleduhov in zarotnikov vsled kršenja nevtralitete, -r- angleških pa ne. Čudno je, čenni se je ravno za Nemčijo in Avstrijo prepovedalo izvažati od tukaj bombaž, kavčuk, municKjo, in druge potrebščine, — za Anglijo in druge njene zavezniške države pa ne? Ako bi hotela ostati vlada Zedinjenih držav v rosnici nevtralna, bi ne smela delati v tem slučaju nikake razlike." Naj bi se prepovedalo izvoz teh ameriških izdelkov za vse evropske države enako, ali pa za nobeno, j
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je najbolj nenevtralen baš justični department Zedinj. di$av pod vodstvom gen. pravdnika Gregorija. Upati je, da mu ne bo kongresna zbornica dala v fem o-ziru še več moči in pravice pri izvrševanju te, res čudne ameriške nevtralitete.
Vojna se bliža h koncu.
- ; ' 0
V	nekem znanem chicaškem dnevniku je bilo minuli teden či-tati zanimiv članek o bližajočem se koncu evropske vojne. Ta članek se je glasil sledeče:
Vojna se bliža Ji koncu. Kofnaj je preteklo 12 dni meseca junija, in izvršilo se je na cvropskehi bojnem polju pet važnih militari-Stienih dogodkov, ki bi lahko odločili devet zmag v desetih prejšnjih vojnah.
Med te važne zadnje vojne dogodke prištevamo:
1.)	Padec francoske trdnjave Vaux v nemške roke.
2.)	Veliko pomorsko bitko pri Jutlandu.
3.)	Zopetno prodiranje Rusov v iztočno Galicijo in Bukovino.
4.)	Ofenzivo Avstrijcev na Be-nečansko.
5.)	Napredovanje Turkov, pod Mackensenom v Armeniji in na Kavkazu.
V	štirih teh imenovanih točkah so bili Nemci, Avstrijci in Turki zmagovalci, v eni, ali 3. točki pa. Rusi.
Iz cele sedanje evropske bojne črte lahko posnamemo, da so se naenkrat vršili hudi boji na vodi in na vseh glavnih frotnah, — izjemno bojišča v bližini Rige. Lahko -tudi sodimo, da se bo nemški vojskovodja v kratkem podal zopet proti Rusiji, da odbije prodiranje sovražnika čez mejo v one pokrajine, katere so si lansko leto Nemci in Avstrijci na hraber način prisvojili.
Še nikdar v zgodovini sedanje vojne, se ni s tako močno strate-gično silo naenkrat ali mahoma u-prizorilo takega bojevanja, kakor zadnje dni. Sedaj ie napočil čas, da se pokaže silo in premoč te ali one armade, da se kako velesilo do cela oslabi in premaga, kar bode dalo povod k zopetnemu miru. Nemčija, Avstrija in Turčija so se odločile sedaj vreči poglavitno kocko na bojno polje, da bi s tem strle sovražniku vse moči. Ako se bode s tako ofenzivo še nekaj tednov nadaljevalo, potem lahko z mirno vestjo pričakujemo, da bo sedanje evropske .vojne že po preteku tekočega poletja konec. Vse prizadete države, ki
21. JUNIJA-1916.
se sedaj borijo na življenge .111 smrt, so izgubile tekom minulih 23 mesecev že toliko svojih vojakov, da bodo moralno prisiljene pri kakem veqjem porazu vreči puško v koruzo in se udati milosti, in nemilosti. Ljudstvo v Evropi se je že naveličalo bratomornega klanja. Preveč človeških in denarnih žrtev je namreč že zahtevala sedanja vojna, od katere ne bodo imeli ljudje nikakega dobička, — pač pa dovolj hvale in slave posamezni vladarji.
Da mora priti kmalu do konca vojne, lahko sklepamo tudi iz tega, ker nimajo razne zunanje države že več vojaštva na razpolago. Kar 'je bilo sposobnega, zmožnega in zdravega, je že deloma pobito, ali pohabljeno za -vedno. Na Nemškem so morali iti pod o-rožje že 171etni neizkušeni šolarji, koje so matere komaj odgoji-le. Poleg teh so upoklicali v 0-brambo cesarskega prestola tudi vse 50letne može.
Poleg vseh teh številnih žrtev Nemčije, koje se računa do danes že približno 3 milijone, so je ta država, tako tudi druge, — zadolžila čez glavo z vojnimi davki. Ljudstvo nima več denarja, ne živeža. Na Nemškem p roda je jo po večjih mestih že pasje meso. ker ni več živine na razpolago. Belega kruha baje celo na cesarskem dvoru več ne poznajo. Za življensko potrebščino so uvedene že nakaznice ali uradne karte. Če pojde v evropskih državah še
Znani"ruski vsako LOV, poveljnik ruske armade, ki uspešno napreduje na fronti v
Galiciji.
nikov mu sledi. Bil je Konrad vitez pl. Hoetzendorf. Neki general,
ki je stal pole* mene, je govoril o njem z največjim navdušenjem:
0	velikem avstrijskem strategu.
Za šipami v oknih je postalo živahnejše. V veliki' operacijski dvorani so hitele mimo urne postave. Reka brzojavk je šumela in prasketala neprestano. Hrup je
1	naraščal — tako se mi je zdelo. Morda je bila samo domišljija: moja razgreta fantazija, ki mi je poostrila sluh. Vsak, tudi naj-
I manjši udarec malih električnih kladvic tam gori je veljal pač njemu, ki je ravnokar prišel. Iz najneznatnejšega strelskega jarka prodre vest do njega tu notri, ki sedi tu in prestavlja podobe
sem in tja--saj je evropski
zemljevid izpremenjen v krvavo šahovo desko.-In Conradova fina ozka roka jje ena naj gotove jši h v tej strašni igri.
Naslednje jutro sem imel čast, da sem mu bil predstavljen. V najpriprostejši uniformi, ki jo le more nositi general, mi je sedel nasproti in govoril to Čudovito avstrijsko nemščino, ki mi zveni tako prikupno, ker krije v sebi intimnost dialekta. Čista človečnost se nam približa — morda je ^^^^^ to samo iluzija, toda Čutimo tako.
.... Vedel sem, da misli tega moža, general BRUSI-1 uresničene, postanejo krvava dejanja. Vedel sem, da more na zemljevidu tisoče stati življenje. Toda vse te misli so se umaknile, on sam jih je odgnal; ne da bi bil
Zdolej je majhna slika, ali zem-
nekaj mesecev tako dalje, — jih ljevid bojišča, kjer se vršijo se- storil kaj drugega, nego da je bil bode sila dovedla do spoznanja, |daj zopet hudi boji. Na desni nam | oni skromni mož, kakršen je. Bil da je bolje, če prenehajo z bojeva- j kaže črta prejšnje ruske pozicije, i je mir sam — in vendar je bil njem.	"
Nobena nevtralna država ne more danes dovesti 1 jute bojne sile v Evropi k preminju. Do tega bodo prišle te države same, ker bodo primorane. — Italijanski kabinet je pred nekaj dnevi od-I stopil, ker je uvidel, kake zle po-; sled ice Vlada
|provi>janta v to svi'10. Denar, vojaštvo in vojni materija! je pri
na levi poleg Lutska pa znači črta, kako daleč so se Rusi zadnji čas pomaknili naprej.
;—, ' --r4-
6 in pol funtov, med tem ko ga Anglež vporabi 26 lb., Nemec 2 in pol 11)., Francoz pa 9 lb. Iz teh "tevilk razvidimo, da povžije
vojna, najneusmiljenejša, kakor se je kdaj doživela.
Njegove oči so bile tako mile. Njegov smehljaj je kazal razumevanje za vse in vsakogar, celo ondi, kjer si bedno srce ni upalo govoriti. Ta vtis je napravil name. Pozabil sem na uniformo, ko
jo deželi prinesla vojna, i Francoz & enkrat manj govedine *0"1 s0<le,l^ njem" Saj je friston nima več denarja in ne na ,eto kakor Amerikanec.	Avstrijec! Ne poznam nobenega
ljudstva, v katerem bi cisto clo-Zanimiva je tudi štatistika o 1 ve5ko tako nadvladovalo nego v
vsaki državi za bojevanje^ogla-1 f	mef v evropskih cen- ted dežeii. Najde si pot skozi vso
tralnih državah v sedanjem času. uniformiranost in ves ceremoniel Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgari- ter se odeva v najljubeznivejše o-ja in Turčija so imele pred izbruhom vojne približno 50 milijonov
v it na reč; če ji pa enkrat tega zmanjka, potem je bolje zanjo da preneha; najsi pa že pri tem častno zmaga, ali častno kapitulira.
blačilo. Velika skrivnost; umetniško nadarjeno ljudstvo. V do-
glav goveje živine. — Na Nem- brem gmislu Rahločutnost, tenko-
Koliko mesa se povžije ^^^^^brŠ^Vr^:
na svetu?
Obširno razpravo o tem zanimi-! vem vprašanju je bilo nedavno citati v nekem buletiiiu "Narodne zemljepisne družbe" (National Geographic Society).
Pisec tega članka povdarja, da se je vživanje mesa zadnji čas v Evropi osobito povečalo. Na milijone in milijone vojakov 11a
v deželi. Ker se računa, da tehta jzuje ^ y nje?ovem dvi{?u k sU_ povprečua vsako govedo v Avstri- Lj	ki jo sedaj Tazvijaf v
ji 111 na Nemškem ko je že zakla-; njem je odba Jn humor Toda te_ no 111 izcisceno samo okoli 300 j mu sledi fiUva VQ,ja in ^^ funtov, se lahko smatra, da znaša |da se prebije skupna produkcija govejega me- Ko sem onej?a ve«era zapustil
sa v centralnih državah 34 funtov na osebo. Ni čuda torej, da jc meso zunaj sedaj tako drago, in da istega po nekaterih krajih še za dobiti ni.
Skupno število prešičev v ozem-
generalštabno poslopje, je nedaleč od tam sedelo pred neko hišo nekaj vojakov, ki so brenkali na kitaro in na citre. Zraven so peli večglasno s pritajenim glasom. Bilo je tako blizu, da sem skozi
skupni evropski fronti se hrani,	v	. _ „	, — ----- -------
fpofiajveč s konzervami, mesom in centralnih držav se računa na Rodbo sliSal trdo udarjanje tele-
juho, kajti meso je za utrujenega 37'000-000' ah 4o funtov mesa na gramov. To -je Avstrija, sem si j bojevnika najbolj močna in redil-!1 osebo tekom leta< DalJe se ra" mislU. In ko sem naslednji dan na hrana. Bolj natančni podatki I ?ulla' da ->e bll° v centralnih dr- sedel m povoril z Conradom pl. |o vživanju mesa v raznih evrop-1 zavah ;n<000-0(,° ovac' kl 80 |Iloetzendorfom, sem moral nehote
j skill državah, tako tudi v Zedinjenih državah sledijo zdolej.
'' Narodna zemljepisna družba' zatrjuje, da se povžije na leto 47,-! 000.000.000 (47 milijard) funtov raznovrstnega mesa na celem svetu. T11 je vpošteto goveje, svinjsko in ovčje meso. Ako računa-f tno to ogromno množino mesa 11a ; vsakega 'posameznika, dobimo povprečno 39 funtov mesa na človd-i ka- Zel« pomenljive in večje so pa številke pri konsumciji mesa v naših Zedinjenih državah, kajti pri nas povžije vsak človek povprečno 172 funtov mesa na leto, ali za 4 krat več, kakor ga povprečno povžije vsak človek na /.emlji. Vendar prekašajo v tem pziru našega Amerikanca še Avstralci. ^V tej vrsti se delijo razne narodnosti sledeče: Prvi so (Avstralci, ki povžijejo povprečno J 90 funtov mesa na leto pri osebi; Amerikanci 172 lb., Angleži 119 lb., Nemci 113 lb., Francozi in Belgijci 80 lb., Avstrijci 64 lb., Rusi 50 lb. in Spanci 49 lb.
Povprečno povžije vsak Amerikanec na leto: 80 in pol funta govedine, 7 in pol funta telet ine, 78 lb. svinjetine in masti ter 6 in pol funta ovčjega mesa. Med tem ko mi povžijemo 80 lb. govejega mesa na leto, ga povžije Anglež samo 56 lb., Francoz 37 lb., Nemec 36 lb. Tudi razni evropski narodi povžij<?jo manj svinjskega mesa kot mi Amerikanci in sicer: Angleži 33 lb., Nemci 67 lb., Francozi pa samo 26 lb.
Splošna povprečna vporaba telečjega mesa znaša pri Amerikan-cu 7 in pol funtov na leto, pri Angležu 4 lb., pri Nemcu 7 lb., pri Francozu 8 lb.; ovčjega mesa za-
941,000.000 funtov mesa, ali 6.7 funtov na osebo.
Vživanje mesa v Zedinjenih državah se je pa tekom zadnjih let za nekaj skrčilo ; to pa vsled visokih cen, nastalih vsled prevelikega izvoza v inozemstvo. Dasirav-no je naša domovina za živinorejo zelo ugodna in produktivna, vendar je dandanes pri nas meso še veliko predrago, ker iščejo razni mesarski baroni zase preveč dobička.
misliti na petje. In čutil seni: ta mož tukaj je v sorodu s plemenom, ki daje tej deželi dvig in i-ma obenem žilavo voljo.
Conrad pl. Hoetzendorf.
Bjoern Bjoernson tako-le opi suje svoje srečanje z načelnikom avstrijskega generalnega štaba Conradom pl. Hoetzendorfom:
Stal sem nekega večera pred poslopjem generalnega štaba v avstrijskem glavnem stanu. Vsa okna razsvetljena. V malem mestu so bile ceste tihe in temne. Samo v tej hiši niso imeli časa za nočni pokoj. Iz velike i dvorane čisto zgoraj je prodiral iz široko odprtih oken čudno šumeč zvok: navzdržna slišna roka: Kaj bi moglo biti? Brzojavke so bile, brzojavke, ki so neprestano pritekale z vseh front, na stotine kilometrov oddaljenih. Vsi ti majhni e-lektrični udarci so se zlivali v en sam zvok, ki te hipnotizuje. Srce mi je jelo hitreje biti, kajti ta orkan tam gori je prinašal dogodke, ki so pomen-jali ali smrt ali pa vstajenje za milijone ljudi.
Temne postave so prihajale in odhajale iz razsvetljenega poslopja. Častniki peš in v avtomobilu. Velik kričev nestvor se ustavi
pred vratmi. Iz njega skoči maj-
vžijemo mi povprečno na osebo i hen mož v sivem plašču. Več čast-
Eden, dva tri...
V vlaku, ki vozi iz Bremena v Oldenburg, je sedelo več deklet, ko sta na neki postaji vstopila preprosta žena in neki možki. Žena je nekaj časa tiho sedela v svojem kotu, potem pa naenkrat začela na prste šteti: "Eden, dva tri . . . Eden, dva tri . . To se je večkrat ponovilo. Dekleta so se čudila, delala opazke in se smejala. Ko je bilo tega spremljevalcu dotične žene preveč, je rekel dekletom: "Ali se boste nehale smeijati, če vam povem, da so tej ženi trije sinovi v vojni padli in da jo spremljani sedaj v blazni-co?" V vozu je namah nastala tišina.
Listnica uredništva.
Sobratu J. J. iz New Mine, Pa.
Sobratu Fr. A., Milwaukee, Wis.
Prejeli in odposlali v razsodbo našemu duhovnemu vodju, č. g. Jakob-u Černe-tu v Sheboygan, Wisconsin.
Mi ne maramo boja v K. S. K. J., pač pa iščejo boja taki zanikrni člani in članice K. S. K. J., ki ne izpolnujejo pravil K. S. K. J., ki nam velevajo, da spoved mora opraviti vsak, kdor je naš.
V odgovor na članek g. Jos. Klepca v Joliet-u, m. Mi pričakujemo odgovor od č. g. Jos. Škur-ja. V n-jegovem imenu pa že lahko vnaprej konštatiramo: Čast vsakemu, ki je ohranil naš slovenski jezik, če tudi je bil rojen na tujih tleh!
rf

m,AflTT,n K. 8. B: JBPNOtt —21. JUNIJA 1916.
K« S. K«
SXXXXXX
t« stanovi j ena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jo-iietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: J0LD5T, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 1016 skupna izplačana podpora $1,162.041.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik*: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joiiet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St.4Jlair Ave.» Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joiiet, HL Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn N. Y, Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joiiet, III. Dnhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhic> box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Ohicago, St., Joiiet, III.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joiiet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsh8, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsefo 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E.*3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Ru8S, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na gftvnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joiiet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
47.. 49..
60..
It.
63.. 54..
56.. 56. . 67.. 58..
59.	.
60.	. 61. . 62..
Iz urada glavnega tajnika K. S. K. Jednote.
i -
, Uradno se naznanja vsem krajevnim društvom, ki so vpisala o-troke v otroški oddelek in poslala kartice na urad Jednote, da sem odposlal vplačilne knjižice, kakor tudi knjige za vknji/evanje mesečnih asesmetntov. Knjige so bile odposlane po Wells Fargo Express. Ker imenovana družba nima postaj v vsacem mestu, radi tega se je nekaj pošiljatev izročilo American Express Co. Vse cenjene tajnike prosim da se oglasijo na postaji tamošnje ekspresne družbe, ker bode pošiljatev gotovo prejeli.
Cenjene uradnike in uradnice prosim, da me obvestijo ko odposlane knjižice prejmejo. Omeniti moram, da ekspresni stroški so pla-ca-ni in v slučaju, da bi eno ali drugo društvo plačalo kak strošek v ta namen, naj mi blagovoli poslati pobotnico o plačani svoti, nakar bode ni gledal, da se društvu denar od strani ekspresne družbe povrne.
Z veseljem moram konštatirati, da do sedaj se je vpisalo na 1100 i Enajst sto) otrok, za kar gre največja pohvala cenjenim uradnikom in uradnicam za njih delovanje in agitiranje. Le tako naprej!
Krajevna društva, ki do sedaj niso še ničesar storila v pogledu o-troškega oddelka, se tem potom poživlja in prosi, da ne zaostajajo za (Iruzimi.	• . '
Denar naj se pošlje tekom meseca kakor sem že poročal.
• • •
Na podlagi pravil zaključi se Jednotino poslovanje prve polovice leta z mesecem junijem. Vsled tega prosim cenjene uradnike krajevnih društev, da pravočasno pošljejo na urad Jednote mesečna poročila, kakor tudi denar v pokritje asesmentov. Ona društva, ki so kaj rada pozna v pošiljanju denarja, opozarjam in prosim, da naj odpošljejo denar tako, da bode najkasneje zadnjega junija v glavnem uradu.
Vsakteri izmed članov(ie) si lahko misli, da je jako veliko dela goče račune pravočasno izgotoviti in pripraviti gg. nadzornikom v pregled, zaradi tega prosim, da se predstoječe naznanilo vpošteva in pošlje denar kakor pravila določujejo.
Cenjene uradnike(ice) opozarjam na jako važno točko pri izdelovanju prošenj za spremembe dedičev. Večkrat mi pridejo prošnje za spremembo dedičev v roko, ki niso podpisane od prič. V več slučajih so prošnje podpisane le od društvenega tajnika ali tajnice. Sprememba dedičev je zelo važna in prošnja v ta namen mora hiti natančno izpolnjena in podpisana od člana(ice); če ne zna pisati jo mora podkrižati. Članov podpis ali križ morata potrditi dve priči. To se zelo pogostoma zanemarja in vsled tega moram certf. in prošnje za spiemembe vračati. Da je prošnja podpisana od dr. tajnika ali tajnice, to nikakor ne zadostuje. Podpis člana(ice) mora biti vselej potrjen od dveh prič. Cenjene tajnike(ice) prosim, da to v bodoče vpo-števajo, da ne bode treba vračati prošenj.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
Josip Zalar, gl. tajnik.
6	3............
6	4............
6	5............
6	6............
67............
6$............
G9............
70............
71............
72......<.....
78......7.....
74..........
7	6............
7	7............
7	8............
7	9..........
80,...........
81............
8	3..........
8	4............
8	5............
8	6............
8	7............
8	8............
8	9............
9	0............
9	1............
9	2............
9	3............
9	4............
y5............
9	6............
9	7............
9	8..........
100............
101............
102. ..J.........
103..........
104............
106............
108............
109............
110............
111............
112............
11	3............
11	4............
11	5............
118............
11	9............
12	0............
121............
12^____
12	7____
12	8____
12	9____
13	0____
131.... 133____
13	3____
13	4----
135....
13	9____
137____
189____
14	0____
142....
14	3_____
14	4____
14	5----
C----
148.'!
15	0____
15	1____
162----
15	3____
15	4____
156____
15?.. ...
15	8____
15	9____
lV
■ 117.21
Mio
% 331.04
82.84 78.56
297.46
86.85 12J.11 258.00 182.40
90.96
276.64 66.20
171.09 33.48
230.65 112.69
169.13 20.67 67.35
25.00
34.42 134.18
28.14 107.38
64.46
80.56
110.30 264.42
224.10 141.16
207.14 187.98
71.30
106.31 41.54 54.20
135.11 46.20
177.68 35.64 148.08 80.96 179.59 51.58 129.00 58.75 64.87
98.09 30.74 59.99
9.31 114.53
82.64 58.30
118.78
52.86 54.40 29.34
129.64
95.57
37.43 112.14
37.98
40.01
90.87 52.40 34.00 68.56
10.10 49.79
103.18
52.47 15.51
10.44 104.22
87.20 31.89
29.15 '93.19 , 51.66
40.51 31.54
41.65
20.16 ' * 42.70
132.42 35.53 *<78;S0 • 41.99 64.04 33.16 22.08 76.86 30.09 26.36 60.16 30.62 : 27.56 23.76_ $15,07^.75
200.00 VlV.OO
1,000.00
760.00
600.00
500.00
* 50.00
50.00
900.00
50.00
50.00
60.00
50.00
50.00
20.00
550.00
100.00
Slovenska pesem s (rente.
Živa «je pesem v našem narodu, v vsaki vasi je doma. Naši fantje radi pojo in radi delajo pesmi. V tihih nočeh, polnih miline, razlite po dolinah in planinah, se rodijo pesmi, prihajajoče iz srea in segajoče v srca, rodi jih trda zima, hude preskušnje, ob vsaki I priliki se izlije čustvo v besede, | sedaj mehke, sedaj trpke, sedaj trde, odločne vsebine. Posebnost v naši narodni poeziji pa tvorijo bojne pesmi. Slovenec je pohle-| ven, miren, potrpežljiv; kadar j treba udariti, pa tudi udari. Hra-j bri vojaki so naši fantje in naša bojna/zgodovina jim piše tudi v| sedanji veliki vojni na prvih stra-j neh častna dejanja, ki pričajo o: hrabrosti njihovi, o požrtvovalnosti njihovi . . . Svoje dobro srce imajo s seboj, iuso se spremenili, taki so, kakoršna je njihovi bojna pesejp : sedaj polna gorečega navdušenja, bojni grom, krvava bitka, sedaj pohii glasovi, klicoč na boj, za tem melanholična, za-tegnjjend: "le ta vojaški boben . .
Blizu sovražnika stoji slovenski fant in misli na svojo mater:
Mati, ne jokaj, ne žaluj mi tako!
pozneje jokala, ko sina več ne bo.
Ti ljub'ca, ne jokaj, ne obtežuj si srca, al' če se povrnem, to sam Bog zna.
Ko dom naš vbranimo, domov vsi pridemo, v sladkem objemu zopet se snidemo.
Ako pa Bog bo hotel, preljuba mati, da jaz moram na bojišču ostati,
potem vprašajte le j tovariše moje, kako je padlo dete tvoje . . .!!
500.00

50.00
$8,512.00
$450.00
Preostanek 1. maja 1916...
Pr«j*mki
Plačanega od društev.......
lObtesti ..................
; Najemnina ...............
tekom meseca maje 1916.
..................$15,079.75
.................. 1,171.08
.................. 65.50
Izdatki:
Plačana posmrtnina..........................$	8,512.00
Plačana po&kodnina....................................450,00
PlaCana bolniSka podpora............... .;..........20.00
Kasni upravni stroški...............................1,441.03
Up in negotovost, da se vrne na ljubljeni dom, mu poljeta po duši, na mater se spominja, na ljubljeno mater; do svoje ljubice j mu letijo misli. Ali pade ali ne pade? Ak« se vrne, v sladkem objemu )>o počivalako se ne vrne, pa naj le povprašajo in izvedeli bodo, kako umira na bojišču za domoviiH) slovenski junak. In prepričan je^ da bo njegova mati pretakala solze žalosti za njim, prevevala bo njeno žalujoče srce | zavest, da je rodila sina-junaka | in njeno dete, zibelka jej zabledi pred očmi, v kateri počiva dragi i sinček, se je razvilo v hrabrega mladeniča, ki je dal svoje življenje za domovino. V lepi pesmi, $ 16,316.93 kjer se primerjata fcpartanka in j Slovenka, pravi naša žena: "Moj sin iz vojske ne beži!" Ni vbežal, hrabro se je boril in svoje življe-I nje je dal na žrtvenik za lepšo $ 10,423.03 bodočnost domovine . . .
$ 20.00
$399,049.77
$415,366.70
- Preostanek 31. maja 1916----i........................$404,943.67
JoUet, ill., 15. junija 1916.
JOS. ZALAR, fl. tajnik K. S. K. Jednote.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec maj 1916.
, Prejeli na račun ases. štev. 5-16		Izplačali		
Pr* Štev.	za mesec maj 1916.	Smrtnina	Poškod.	Bolezen
1.'.................... 2..................... 	3..................... 	4..................... 	5.................i .7». 	7..................... 	8..................... 10 .................	$ 342.32 512.14 193.41 116.12 177.01 579.10 I 155.03 23.50 79.58 422.96 61.79 254.31 210.04 200.35 36.79 77.84 100.32 47.71 32.86 529.53	$ i,'000.00'	$ 50.66'	........
11..................... 12..................... 13..................... 14...................... 1 r»		"i,500.66		........ ;'.1! 11
i ft				
17				
'JO				
21..................... 23..................... 9 J		400.00	........	
2 a				
29.....................	413.86 357.48 / 90.84 189.93 105.84 26.28 143.28 114.73 143.08 209.25 297.20 [ 78.69 !	..........	.... i...	........
				
is				
<10				
Aft				
A 1				
19				
4	3..................... 4	4..................... A R				
		..........		
	50.97 |			
-lledkc, cerkvena slovesnost.
V četrtek dne 22. j-unija t. 1. bodo obhajali v slovenski naselbini Anaconda, Mont, zelo redko cerkveno slovesnost ali novo mašo, katero bode daroval naš rojak Rev. Anton Pirnat, brat Rev, John Pirnata, slovenskega župnik k a ..v Anaconda, Mont., dalje brat slovenskega župnika Rev. Mihael Pifnata v Butte, Mont, in končno brit Rev. Alojz Pirnata, slovenskega misijonarja v pittsburški škofiji. Torej bodo ta dan kar trije tyratje asistirali pri prvi sv. daritvi svojega mlajšega brata noyomašnika Rev. Anton Pirnata. Taki slučaji so pač zelo redki! »C'aat znani Pirnatovi družini, iz k oje je izšlo kar četvero slovens-Kilt;ameriških duhovnikov!
Žal da nimamo na razpolago slik vseh teh štirih duhovnikov
10. letnica mašništva.
Dne 17. junija t. 1. je minulo deset let, odkar je pel v New Yor-ku slovesno novo mašo ljubljanski rojak Rev. Alojz L. Blaznik, sedanji župnik na slovaški fari v Haverstraw, N. V.
Rojaki in društveniki iz Greater New Yorka se gotovo še živo spominjajo redke slovesnosti ali prve slovenske nove maše v New Yorku, ki se je vršila v cerkvi sv Janeza Nep. na istočni 72 cesti, i * O tej maši so pisali tedaj tudi vai newyorški angleški listi, ker sta prišla iz daljne Ljubljane nalašč na isto tudi oče in mati novo-mašnika Rev. Blaznika.
Rev. A. L. Blaznik deluje sedaj ve« čas neumorno in v občno za-dovoljnost svojih faranov v prijaznemu mestecu Haverstraw, N. Y. Rev. Blaznik je imel na raz-
i ,	t-	•	_Q i polago že več drugih večjih fara,
bratov Pirnat, za priobcitev na g	^^ ^ hotc|| nikfl.
tem mestu!	I.kor pustiti svojega priljubljenega
Rev. Anton Pirnat je bil posve- dušnega pastirja iz svoje sredine, čeri v mašnika v Toledo, O. dne 17. Rev. Blaznik uživa tudi ugled pri
t. m. po tamošnjem mil. škofu Rt Rev. Jos. Schrembsu. Študiral je zadnjih 6 let v St. Francis seme-
drugih, ali angleških stanovnikih mesta Haverstraw; to dokazuje dejstvo, da ga je tamošnje angle
nišču, blizo Milwaukee, Wis., kjer fcko katol. društvo |'Kolubovi vije dovršil svoje bogoslovne štu- tezi", izvolilo svojim kaplanom, dije. Prideljen bode neki fari v ter mu je v znak spoštovanja po-Toledo, Ohio.	v darilo časten meč. Rev. Blazmku,
%	* •	našemu slovenskemu župniku o»>
Cast. g. novomašniku želimo o- krasnem Hudsonu in stalnem na-bilno uspeha in blagoslova božje- močniku našega lista kličemo tem ga pri njegovem pastirovanju! potom prisrčni: Ad multos annos!
Na straži stoji in gleda dol proti Italiji. Ta kos slovenske dežele, ta najlepši naš del naj bi nam vgrabil verolomni sovražnik! Tega ne! Misli mu rojijo po glavi, ko se vrne s straže, zapiše:
Na straži jaz o polnoči, Ko v še doma že v miru spi, jaz stražim tu na skali
in gledam prot' ltali.
- k ■ • •
* 'Gobovo je, da hinavec ne more biti zmagovalec, prelomil je prisego sveto, ime naj bode mu prokleto.
Branili bomo domovino, ko brali bodo zgodovino, poznejši vsi zvedo rodovi, kaj slovenski so sinovi.
Počuti se dobro v svojem skalnatem zavetju in njegovo srce se nagne bolj proti domu. Xa topli dom misli, na svoje drage:
V skali tu prebiram, in s kavo se zalivam, vesel sem vedno jaz, čeprav pričenja se že mraz, saj za dom in naše drage, zapustili smo domače prage, da stremo te sovrage, ki hočejo do zmage. Polente jim že primanjkuje in kralj tal'janski jadikuje. Mi pa se vsi radujemo in take verze kujemo: Pozdravi Bog va« vse domače, saj kmalu, kmalu bo drugače.
Na Sočo je gledal slovenski junak. Toliko je že čital in slišal o srebropeni Soči . . .
v t-
Soču voda, kam hitiš,
kaj burno mi šumiš, al' srd te ljut navdaja,
ker tod sovrag razsaja?
Cez tebe heče s silo vdreti, Slovencem kraje krasne vzeti, aP drago bo to plačal, redek bo domov se vračal.
Ti si Soča nase varstvo, ki prodreš vse njih kovarstvo, ti za njih si pot zaprt ob njem na straži gorka smrt.
Tez tebe ne prodro za zob, ti si Italijanom grob — Draga Soča, hitro teci in sovragu to-le reci: da za teboj živ zid stoji, ki se TaTjanov ne boji.
Slovenci so in pa Hrvati, Dalmatinci in še drugi brati,
•	ki hrabro se bujujejo, cesarja, dom varujejo.
Naši narodni pesmi pa tudi ne manjka humorja. Polno je takih, v katerih s zrcali prijeten humor, včasih piker, ki zbode v živo. Humor in zdravo presojanje dogodkov držita pokoncu naše fante tudi v jarkih in na odprtih bojnih poljanah.
Dolga je pesem, ki leži pred nami. Gori v Rusijo gleda, pa pravi v vezani besedi slovenski vojak:
Pa kako so se že veselili, ko v Galieiji zapustili smo vee naših lepih krajev.
Pa veliki Nikolajev, prej ni revež tega vedel, Ko je prišel bil v Karpate, da se je na smolo vsedel, pokazat moral je podplate.
Kakor vsi drugi, ves srd ima tudi on naperjen na Italijana:
*	Rusom to nič ne pomaga, če je ta italijanska zgaga besedo dano prelomila
in se s sovražnikom združila. Prav bridko so se všteli, ker nas za slabe so imeli.
Italijani so mislili, da pojde vse gladko,
pa vendar ni tako, kot je želel on zelo, i da v par tednih bo dobil Goriško vso in Predil. Al' zdaj že šesti mesec teče, pa nima šc nobene sreče.
Pa tudi na morju ni dosegel ničesar in šegavec pravi:
In t ud' Jadransko morje je sito že te laške glor'je.
Velika italijanska ladja se je
potopila:
pa Lah je mislil, kaj bo to, če gre en kosten pod vodo, bom pa drugič boljš' opravil in Avstrijce vse poda vil, pa se zmotil je kapun, brez birta delal je račun, in ladja spet je potopljena, in sicer 'zmed najboljših ena.
Zresni se mu lice,-velika zavest, ki jo ustvarja zmagovito vajsko-vanje, mu zavlada v srce in vzklikne, imajoč pred očmi junaške čine naše soške armade:
So že dokaza', kaj da znajo, kadar Lahom popra dajo. Na suhem, v zraku, pod vodo, Taljan premagal nas ne bo; in ni se dete še rodilo, ki bi zlomilo našo silo.
"SI. Narod".
Sklad "Glasila K. S* K. Jednote" ozir.K.S.K.J.
za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini.
II. Izkaz.
Društvo Marija Pomag. št.
78 K.S.K.J. Chicago, 111. $25.00 I. izkaz v št. 23. našega lista	$105.00
Skupaj
$130.00
Kakor razvidno, je gorinavede-no krajevno društvo že tretje društvo naše Jednote, ki se je tako veledušno in častno odzvalo klicu našega sobr. predsednika in gl. tajnika za pomoč ranjencem in njih sirotam v stari domovini. Iskrena hvala še e-nkrat vsem sku* paj! Želeti bi bilo, da bi dobila ta društva še dosti posnemovalcev!
Cuje se, da je darovalo za ta sklad tudi društvo sv. Jožefa št. 12. K. S. K. J. Forest City, Pa. $30.00. Ko dobimo o tem uradno društveno obvestilo in znesek, ga bomo priobčili tudi na tem mestu.
Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote."
k
panslp spisal Jote Echegaray.
Vsaka velikost ima svoj konec: vrhovi gora se okrasijo in njih prah pade na dno morja jcesaretva se podero in njihovi ostanki se izgube na dno zgodovine; slave se ugasnejo in le malokatera se komaj vidno svetlika za davno preteklostjo; tudi solnce bo nekega dne ugasnilo — saj te to samo vprašanje Jasa — in ostala bo mrtva in mrzla materija, ki se bo lovila v neizmernost.
Kaj čuda, da se je bližala smrtna ura tudi levu, kralju vsega živalstva; ležal je onemogel v svoji duplini in čakal konca.
Bil je nekoč mogočen, a tudi njegova ura je udarila in tudi on je začel umirati.
Kraj njega je stal njegov sin, novi lev, dedni naslednik v gozdovih, bodoči kralj vsega živalstva.
Umirajoči vladar — in boli ko vladar, oče — je težko dihaje dajal svojemu sinu zadnji svet, najpomembnejši svet.
44Beži pred človekom," mu je rekel, "beži vedno in povsod pred človekom ;nikgar naj te ne obide želja, da bi začel ž njim boj."
''Ti si neomejeni gospodar vseh drugih živali. Ne boj se jih; ukazuj jim, kaznuj jih in požri jih, če si gladen."
"Z vsemi se lahko kosaš in vse jih lahko premagaš, toda nikdar se ne drzni začeti boja s človekom! zanesljivo te ubije, brez usmiljenja te ubije, kajti neusmiljen je, dosti bolj neusmiljen, kakor smo mi."
Kaj je človek tako močan? — je vprašal začudeni sin.
Ne! Ni močnejši, kakor si ti, je odgovoril oče ter po kratkem oddihu nadaljeval: Ti ga lahko z e-nim udarcem svojega repa vržeš v zrak kakor slabotno in plaho ži-valico.
Torej se je bati njegovih zob in drugih njegovih obrambnih sredstev?
Lahko jih vse zaničuješ in zasmehuješ, ker niso dosti več vredna, kakor obrambna sredstva sla botne miši.
Ali so mar njegovi nohti tako močni kakor moji kremplji?
Slabi so in tanki in dostikrat tudi — umazani; ne, z nohti te ne bo človek nikdar premagal.
Ali ima morda tako grivo, kakor mi in jo, kakor mi, stresa tako ponosno, da se vsaka žival prestraši.
Tudi grive nema človek — dostikrat je celo popolnoma plešast.
Umirajoči lev je odprl svoj strahotni gobec. Ali se je hotel za-smejati, ali se je morda pripravil na zadnje rjovenje?
Kaj pa je z ženskim spolom pri človeku? Ali se je bati žensk?
Stari lev se je zganil in zdelo
se je, da se poskusi opreti na sprednje noge, toda obležal je, se zamislil in napol zatisnil oči, pretresla so ga prava smrtna drgetanja.
Čez trenotek je zbral zopet svojo pojemajoče moči in je dejal:
Ženska T Ženska je krasna, a bati se je moraš, kakor najhujega zla.
Ali je mar tako silna?
Zdi se, da ne; ali velika je.
Ali ima močne nohte, močne zobe?
O, da, nohte ima in zobe.
Tudi grivo?
Tudi grivo in še jako krasno.
Stari lev je zastokal, kolikor so mu še dopuščale moči, in potem z ugašajočim pogledom še rekel:
Moj zadnji svet, sinko, moj zadnji svet je: nikdar se ne bojuj s človekom..., beži..., beži pred človekom..., beži posebno pred žensko!
Odprl je svoj gobec kar je mogel, hotee se še enkrat navžiti svežega zraka, toda posrečilo se mu ni to več. Zopet je zadrgetalo njegovo telo; stari lev je veličanstve-no sklonil glavo in umrl.
Začelo se je vladanje mladega vladarja.
Ta se ni jokal, ko je spoznal, da je njegov oče umrl, kajti levi ne jokajo. Toda legel je tik umrlega očeta, položil svojo velikansko glavo poleg velikanske glave mrtvega leva in ostal tako nekaj časa. Gobca sta se dotikala; eden je bil topel življenja, drugi je bil mrzel. Griva obeh levov se je pomešala, kakor vejevje dveh vrb — žalujk na pokopališču, ali kakor dva potoka solza, ki se zlijeta v enega samega.
Končno je vstal sin. Zamahal je z repom, stresel grivo in zarjul;
samo en lev je zdaj vladal, ta lev je bil on.
Počasi je šel iz dupljine; s krepkimi sunki je. navalil nekaj močnih skal in z njimi popolnoma zaprl vhod. Mrtvi lev je imel zdaj svoj grob, nič manjši, kakor ga ima Faraon.
Živi lev je potem odkorakal v gozd, se postavil na sredi gozda in trikrat zarjul. S tem je razglasil, da je nastopil vladanje.
Toda, to noč ni raztrgal niti naj manjše živali. Ni bil lačen. Spal je malo in se v spanju se je spominjal očeta... Človek!... Človek!... Zakaj naj bi bežal pred njim?... Ali se ga je res treba bati?
Zgodaj zjutraj se je lev prebudil, stresel svojo grivo, ogledal svoje kremplje, obrusil svoje zobe in zamahnivši z repom, odšel po svetu. Ali bo srečal človeka? In če ga sreča, ali naj — izpolnivši poslednjo voljo očetovo — pred njim pobegne?
Naenkrat je zaslišal lev močan in doneč glas, nekaj rjovenju podobnega: To je morebiti človek ki je zarjul!
Toda to ni bil človek, ampak osel, ki je kričal na mlado jutro.
Leva so prevzela čustva. V duši njegovi je vzkipelo. Planil je na osla in ga s svojimi mogočnimi tacami pritisnul ob tla.
"Ali si ti človek?" ga je vprašal.
Ne, je odgovoril ubogi sivec, jaz nisem človek, dasi sem slišal, da mi je marsikak človek tako podoben, da se komaj od mene razloči. Ta je osel... ta je ves oslovski ... ta je tepec... tako se sliši pogo-stoma.
Ali si ti močan?
Saj sam vidiš, da nisem močan. Zdaj sem tvoj suženj; svoje krem-, pije si zasadil v moje meso, ves sem krvav, pa se ne ganem.
Toda, tvoj glas je močan; ustrašil se ga pac nisem, a začudil sem se mu vendar.
Nikar se nič "ne čudi. Na svetu je slišati mnogo mogočnih glasov, a tisti, ki se tako oglašajo, so revčki, kakor sem jaz... to so osli.
Kje najdeni človeka?
Pojdi po tej dolini naprej in potem čez goro, ki stoji na koncu; morda naletiš na drugi strani na človeka.
Lev je izpustil osla in je odšel po označeni mu poti.
Naenkrat se je nekaj ovilo oko-lu njegove noge: bila je kača. Z ljutim sunkom jo je vrgel na stran planil z divjim skokom nadnjo in jo v hipu imel pod svojimi kremplji.
Si-li ti človek? je prašal.
Jaz nisem človek, jaz sem ka-
v
ca.
Ali ti je človek podoben?
Nekateri so mi podobni; plazijo se kakor jaz in imajo strupene jezike.
Kje najdem človeka?
Pojdi čez to goro na drugo stran; morda ga tam najdeš. Toda mene izpusti; pod tvojo težo se še zadušim.
Kača se je zvila in je poskusila leva ugrizniti.
Ti si hudobna žival, je rekel lev. Če je kdo osel, se 11111 odpusti, ali hudobno hitje je treba potlačiti in raztrgati.
In potlačil je kačo ter jo raztrgal.
Nadaljuje svojo pot, je dospel lev na vrh gore in šel potem na drugi strani navzdol.
Naenkrat je zagledal bežečo žival. Brez napora je skočil za njo in jo podrl, kajti žival je bila majhna in slabotna.
Kdo si ti? Ali si mar ti Človek?
Ne, jaz sem lisica, je odgovorila žival. Po svoji spretnosti sem človeku ravna; sploh je med ljudmi mnogo pretkanih lisjakov. Toda, jaz se znam vtihotapiti na človekov kokošinjak in si privoščim najbolje piščance; človeku pa ostanejo samo tisti, ki mu jih jaz pustim.
Ti torej poznaš človeka?
Prav dobro in že dolgo.
Pojdi torej z menoj.
Lev in lisica sta se odpravila na pot in sta kmalu prišla v velik gozd.
Zaslišavši šum med vejami, sta pogledala naokrog in uzrla o-pico, ki je poskakovala od drevesa na drevo, delala smešne obraze in se posmehovala svojemu vladarju in gospodarju, kralju gozdov in planjav. Celo praskala se je opica in to jako nespodobno po svoji retrospektivni plati.
Kaka žival je to? je vprašal lev svojo spremljevalko. Ali je mar to človek?
Ne, človek to ni, ali podobna je človeku.
Kaj praviš?.Človek da je tako
ustvarjen, kakor ta žival? se je
začudil lev in iz njegovega gobca
je zadonelo rjovenje, ki je fcilo podobno peklenskemu smehu. Moje -mu očetu se je moralo brez dvoma
mešati, da me je svaril pred človekom. Človeka naj bi se bal ? Tako smešnega bitja? Takoj ga grem iskat, že da mu sebi v zabavo izstrgam rep.
Pojdiva naprej! Pojdiva človeka iskat! Ponižal bom njegov ponos. Tako divje, tako zaničljivo, tako zlobno in tako smešno bitje ne sme biti ponosno. Bitju, ki je po umu podobno oslu, po zvijačnosti in strupnosti kači, po oblikah opici in kateremu lisica poje najboljše piščance, takemu bitju je treba pregnati ponos. Nadenj!
Tako je vzkliknil lev, se strumno vzravnal in z divjim rjovenjem hitel naprej.
Pot mu je zastavila nova žival, ki ga je ljuto oblajala in se mu nevstrašno zoperstavila, to je bil pes.
Ne govori slabo o človeku, ti divja in surova žival! Človek je dober, človek je plemenit. Človek je moj tovariš. Svoj kruh deli z menoj in jaz počivam ob koncu njegovega lečišča. Če ti njega žališ, žališ tudi mene; če ga boš napadel, se bom ob njegovi strani proti tebi boril; moje telo bo vje-lo udarec tvojih tac in moji zobje ti bodo branili, se vanj zagristi.
Ti si pogumen, je rekel lev. — Kdor ima na svoji strani tako zvestega prijatelja, ta mora imeti nekaj dobrih lastnosti.
Človek nima nikakih dobrih lastnosti, je godrnjala lisica. — Kvečjemu, če je dobra lastnost to, da ima na dvorišču kokošinjak.
Tedaj je z visokega vrha priletel kraljevski orel in se udeležil razgovora z levom.
Molči, ti malopridna žival, je orel najprej ukazal lisici. Človek je odlična žival, to pravim jaz, ki gledam vse stvari z visokega stališča.
Ti govoriš tako in braniš človeka, ker se ti laska s tem, da v svoji ošabnosti in domišljavosti kleše tvojo podobo iz kamnov.
Govorim tako, ker vem, kaj je resnica. Sam Jupiter mi je nekega dne razkril resnico.
Lev je dvignil glavo in je z u-merjeno radovednostjo, a dostojanstveno vprašal:
Ali leti človek po zraku, kakor ti, orel?
Ne! Človek sam ne leti. Toda v njegovi glavi je tajinstvena kletka in v tej kletki prebiva ptič, ki leti še dlje in še višje, kakor jaz. Kako se imenuje ta ptič? Misel!
Ne poznam tega ptiča. Tudi jaz ga ne poznam. Lev je povesil glavo in se na tihem izpraševal: Kakšen je neki človek. Osel je o njem govoril prezirljivo, a pes ga brani, orel ga spoštuje in moj oče, najmogočnejši lev in vladar gozdov in planjav, je govoril z največjim strahgin o njem.	n-
Kaj storiti? je ugibal lev. Ali naj spoštujem zadnjo voljo svojega umirajočega očeta in se ravnam po njegovem svetu, ali naj človeka poiščem in se ga neustrašno lotim, da ukrotim to bitje, ki se čuti kralja vsega stvarstva.
Leva je iz njegovih ugibanj vzbudila lisica, ki je rekla:
Poslušaj me, lev! Ti si najmočnejša žival na svetu, ti si naš vladar, ti ne boš plaho bežal pred človekom, ki se mu še jaz posrae-hujem celo po dnevi in skoro vsako noč. Kdo je tako velik, kakor si ti, lev. Kdo se more sploh s teboj meriti?
A svarilo mojega očeta? Dolžan sem spoštovati njegov spomin in njegovo poslednjo voljo. Bil je izkušen lev.
Tvoj oče že ni več prav sodil o življenskih razmerah; leta so izsesala njegove moči in oslabila njegov razum.
Lev se je na to prigovarjanje odločil, da poišče človeka in začne ž njim boj.
Ponosnih korakov je šel po gozdu. Ob njegovi strani se je plazila lisica, pred njim je tekel pes, opica je poskakovala od veje do veje, nad gozdom pa je plaval v zraku orel.
Zdaj se je ustavila lisica in je šepetaje rekla levu:
Poglej... tja... ono — le bitje ... na konju... ono bitje, ki ima strelni lok in puščico... to je človek.
A tista žival, ki gre tam daleč na koncu obzorja je jako velika in ima štiri noge; ti si mi pa prej rekla, da je človek podoben opici.
Časih ima človek tudi štiri no-
ge, ali t gaj zasluži, da bi jih imel, je zapet ujedljivo odgovorila lisica. Vedi torej, da ta človek, ki ga vidiš, jezdi na konju.
Torej — nanj! je zarjul lev in je hrabro in ponosno pohitel proti človeku.
Vnel se je boj.
Človek je zdaj bežal, zdaj je izprožil puščico; spretno in gibčno je odskakoval. Zvijačno je zapeljal leva v brezuspešne naskoke in ga z naglimi kretnjami pripravil do tega, da je skočil v globoko jamo.
L*v je hotel planiti jz jame, a je začutil, da ga nepremagljiva moč drži za sprednje in za zadnje noge, tako da se svojega telesa nima Več v oblasti.
Zašel je bil v past in je bil izgubljen. Nekaj časa je napenjal vse sile, da bi se osvobodil, a spoznal je kmalu, da mu ni pomoči. S hripavim glasom je govoril sam sebi:
Moj oče mi je prav svetoval, ko mi-jtrekel: ogibaj se človeka, beži pred človekom. A zdaj je prepozno.	r
Lev se je pripravil, da bi umrl dostojanstveno, kakor bi moral storiti vsak človek, kadar čuti, da se mu bliža smrt.
Lev se ni več ganil in je svoje čelo veličanstveno skonil k tlom.
Človek, pes, lisica in opica so pristopili k jami in pogledali vanjo; nad njimi je krožil orel in motril iz višave, kaj se godi pod njim.
Človek je dvignil velik kamen in ga vrgel na leva, da bi videl, če bi mu mogel^razbiti glavo.
Lev pa je zaklical:
Ne bij me po glavi in ne rani me •na glavi. Moja glava je jako trda 'in nje tudi ne zadene nikaka kriv-►da. Poženi mi raje puščico v uho; •ušesa so kriva, ker niso poslušala sveta mojega očeta, ustreli me v *rce, ker ni ljubilo očeta in 111 spoštovalo njegovega nauka.
Lev se je obrnil proti človeku 'in razširil svoja ponosna prša. — •Človek, ki je časih tudi usmiljen, je uslišal levovo prošnjo. Ustrelil je leva v srce. Lev se je zgrudil in je mrtev obležal na dnu jame.
Človek se je ves vesel nagnil nad jamo:
Kako krasno kožo ima ta žival, si je mislil, kadar bom zanesljivo vedel, da je lev mrtev, bom vzel njegovo kožo.	1
Lisica se je. od strani opazuje umikala v gočšavo mrmra je:
Med tem, koje človek ves zatopljen v svoj plen, grem jaz lahko nad njegove piščance.
Opica je čez psa skočila 11a konja, da bi bila podobna človeku
in Jtonj je zdirjal po širni planja-•
vi.
Orel pa se je dvignil v višave in govoril sam sebi:
Človek je ubil leva; dvigniti se moram kar mogoče visoko v zrak, kajti kdo ve, če nekega dne ne dohiti celo mene.
ROYAL THEATRE
1820 W. 22 St., Chicago, 111.
Edino slovensko kino-gledišče v tem mestu; v nedeljo dne 25. t. 1.
VOJNE SLIKE! VOJNE SLIKE!
Po dolgem trudu se mi je posrečilo dobiti najnovejše in prave filme sedanje krvave evropske vojne, ali največje moderne vojne vseh časov. Slike so povzete prav na avstrijskih in nemških bojiščih po nekem poročniku (lajtnan-tu) nemške armade. Med drugim bo videti tudi zadnjo ali najnovejšo naravno sliko avstrijskega in nešmkega cesarja. V tej vojni se bori na milijone in milijone vojaštva, med temi tudi številno Slovencev.
Edina priložnost se Vam nudi ta dan ogledati si v slikah sedanje krvavo evropsko klanje.
OPOMBA: Od čistega prebitka vstopnine tega dne bodem dal nekaj odstotkov v korist pomožne ga sklada za slovenske ranjence in njih sirote v stari domovini.
Vstopnina za odrasle 10c za 0-troke 5c. Pričetek ob 12:30 pop. Zaradi velike gnječe zvečer, naj se izvoli otroke vzeti ozir. poslati k popoldanski predstavi.
LEO JURJOVEC, lastnik.
PRODA SE
dobro upeljana krojačnica v večji slovenski naselbini države Illinois. Proda se zaradi opusta te 0-brti.
Natančno pojasnilo o tem daje iz prijaznosti upravništvo "Glasila" K. S. K. Jednote" 1051 W. 22nd PI., Chieago, 111. (Adv. 24—26).
Denar naložen pri na«
■■ 1 #
je varno shranjen.
karal aH
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. ^
m troTždi" prif ■
kari	WJJ
▼ J4Wt» ali J* J	"
IniM knjn m. ]>▼» Oau K. K.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
PoftllJ MM Oddajamo ▼ VTodnootnlk tatvtao. IadaJ
▼ ouzo domovino mhooUIto In w mumm ikslnjlco 90 9S.00 n* loto potfrjov la Urtte, kj« m ma m kraja
Poslopja, v katar »m 00 aaii uradi jo Uofcniaa te Nafta banka Jo di»p©«itni urad aa mooto Joltet, m okraj W1B, oa drftaro Dliaoio in aa vlado Sdrafonik drtar.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Zapomnite si
rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. \>ak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži Sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti ix starega kraja, jas je imam pa ie obilo rokah od preje. Vlada Zedinjenih driav vsacega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago *a importirano.
In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje. t*r pilejo na steklenice: Kranjski Brinjevec. samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da naše ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran po $6.60 zaboj, na galone pa po $1.75 Double Stamp 100* katere vrste ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trgovec * žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974.	1S27 W. 22nd St, Chicago, I1L
^vvxxvxvvx\xxxxxxxx\xvxvxvxxxxx\xxvvv«\\xx\vwxxxxw%v^
B Martin Nemanich \
slovenska gostilna ln restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina-
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, I1L
;%XX'KXXXXXXXXXXXX\VXX\XXVX\\\XX\XXX\X\XXXX\\\X\^
i i
wvwwv
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in nafstareisa domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chieago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno-jj vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.	jj
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H ? kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich	if
| 2294 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. =
|	Telefon: Canal 2363.

DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1T80-82 E. 28tii St., Lorain, Ohio
CONKORD RDEČE VINO	DELAWARE BELO VINO
$25 00 barrel	$35.00 barrel

Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
Vzkoki sedanje svetovne vojske.
(Po ljubljanskem "Slovencu" z dne 24. julija 1915.)
V vseh državah se bavijo zgodovinarji, politiki, ekonomi in časnikarji z vzroki sedanje svetovne vojne. V tem članku hočemo navesti tozadevna mnenja nekaterih naših avstrijskih zgodovinarjev, zlasti Fournierja in Red-lieha.
Sedanja vojna je boj za svobodo in v obrambo. Nemčija in Avstrija se morata rešiti nevarnega in zavidljivega rovanja, s katerim so pohlepni sovražniki, združeni v trosporazumu, ogrožali njiju čast in obstoj; obe državi sta morali podvzeti neodložljivi boj, ki se ga jima ni bilo mogoče ubraniti. Vzroki te zavisti, mržnje in lahkomiselnosti segajo do dunajskega kongresa (1814/15), ki je uredil zamotane evropske razmere po Napoleonovih vojnah.
Vodilne misli ruske politike.
Rusija stremi po razširjenju svojega ozemlja proti zahodu in jugu, da si pridobi večjo veljavo v Evropi in pomorska pota za izvoz svojih bogatih deželnih pridelkov. To stremljenje ruskih carjev opazujemo od vladarja Petra Velikega in osobito Katarine II. Ko je Napoleon premagal Prusko in Avstrijo, je ustvaril varšavsko veliko vojvodino iz onega poljskega ozemlja, ki sta mu ga tj dve državi morali odstopiti. Po porazu, ki ga je doživel Napoleon leta 1812. na Ruskem, sta se pa združila ruski car Aleksander I. in pruski kralj, da bi zdrobila francosko premoč in tedaj je na-merjal ruski car priklopiti vso varšavsko vojvodinjo svoji državi in odstopiti pruski le majhen del Poljske. Toda zaveznika nista bila kos Napoleonu; tedaj se jima je pridružila še Avstrija pod pogojem, da bodo vsi trije zavezniki razdelili Poljsko. S tem, da je Avstrija pristopila k zvezi in poslala na razna bojišča tri armade, je največ pripomogla, da so se evropski narodi osvobodili francoskega jarma. Pričakovala je, da bo za velike žrtve tudi primerno oškodovana, kakor so se zavezniki domenili. Toda ruski car je navzlic dogovoru zahteval na dunajskem kongresu vso Poljsko zase. To njegovo namero je preprečil Metternich z angleško pomočjo in dosegel, da je odstopil Aleksander I. svojima zaveznikoma nekoliko onega poljskega o-zemlja, ki sta ga imela v posesti od delitve Poljske do ustanovitve varšavske vojvodine, Rusija H a je vendar ojačila svojo moč proti zahodu.
Po tem uspehu je obrnila Rusija svojo pozornost na razpadajočo Turčijo. Ruske težnge sn. zrcalijo v besedi: Carigrad. Ta beseda navdaja Rusa z nado na krasno in mogočno prihodnost. K temu ga vzpodbujajo versko-cerkveni vzroki, ker se smatra car, cerkveni poglavar pravoslavne cerkve, za naslednika starih bizantinskih cesarjev. Da Rusi streme po Carigradu, so vzrok tudi narodne razmere. Zato je Rusija podpirala krščanske balkanske narode in jim pripomogla do samostojnosti. Seveda ne smejo slovanske balkanske države zasledovati lastne politike, ker hoče Rusija po izjavi znanega državnika Ignatje-va dobiti nad Balkanom absolutno nadoblast, kar se'je v zadnjih desetletjih opažalo osobito pri Romunski ter Bolgariji in v poslednjem času pri Srbiji. Te ruske težnje pa ogrožajo obstoj Avstrije, ker nameravajo odcepiti jugoslovansko ozemlje od naše države. Tudi v strategičnem oziru bi prišla naša država v usodepoln položaj, ako bi se Rusiji posrečil njen naklep.
Najvažnejši so pa ruski narod-no-gospodarski in politični smotri. Rusija želi dobiti neomejeno gospodstvo nad Bosporom in Dar-danelami, da more neovirano izvažati svoje pridelke. Carigrad pa more le tedaj trajno obdržava-ti v svojih rokah, ako si zagotovi premoč na Balkanu. Tu ji pa nasprotuje Avstrija, za katero stoji Nemčija, ki j« gospodarsko in vojaško okrepila Turčijo. Zato sodijo po izgavi ruskega zgodovinarja Mitrofanova vsi izobraženi krogi v Rusiji, da vodi pot v Carigrad preko Berolina.
Razmerje med Rusijo in Avstrijo po Krimski vojni ni bilo vedno enako, enkrat je bilo korektno,
drugikrat napeto in tedaj se je slišalo v odločilnih petrogradskib krogih naziranje, da vodi pot \ Carigrad preko Dunaja. Včasih so mislili politični krogi, da se be sta obe državi miroljubno dogo vorili o balkanskem vprašanju tako na sestanku v Reiehstadtu 1876, v Muerzstegu 1903 in Buch lau-vu. V teh dogovorih je celc priporočala Rusiga Avstriji, naj bi razdelili Balkanski polotok na dve interesni sferi, kar opažamc v ruski politiki že od prve delitvi Poljske; zahodni del pripadaj Avstriji, zaraditega pa le-ta ne sme ugovarjati, ako si Rusija o svoji vzhodni del in morske ožine.
Nemčija v pregšnjih časih ni prišla v nasprotje z Rusijo radi balkanske*ga vprašanja. Saj je celo sklenila z njo 1. 1887. zvezo, f katero je obljubila, da ostane nevtralna, ako Avstrija Rusijo napade, in ravno tako bo Rusija mirovala, ako Francoska napade Nemčijo. Ta zveza se pozneje ni več obnovila, ker je Nemčiifi iz-previdela, da ge tudi ona ogrožena, ako Rusija oslabi Avstrijo.
Država, zaradi katere je več krat grozil izbruh vojne na \vzho du, je Srbija, najbolj vnet in podjeten ruski vazal na Balkanu. Po sestanku angleškega kralja z ruskim carjem v Revalu 1908 se začno opažati sovražnosti in rova-nje Srbije proti naši državi, ki bi kmalu povzročile vojno med o-bema državama, osobito ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, da se ju ne bi polastila Srbija in tako posredno ne pomnožila ruske moči na zahodu balkanskega poluotoka. Nekaj let poprej je bila Rusija poražena v rusko-japonski vojni, kar je seveda precej škodovalo njenemu ugledu. Odslej je z veogo pozornostjo zasledovala svojo staro a-gresivno balkansko politiko, ho-teča s tem povzdigniti svoj vpliv Evropi in priboriti si uspehe na Balkanu. Njeni agentje so razširjali z vsemi mogočimi sredstvi ruski vpliv po Srbiji, tedaj v av -strijski interesni sferi, kakor je bilo gori omenjeno. Ker je Rusija obenem podpirala velesrbsko gonjo proti naši državi, je dokazala, da noče v miru živeti z Avstrijo; kajti doslej se je še vedno opažalo, da se Rusiga ni ^brigala za Srbijo, ako so bili odnošaji med njo in Avstrijo prijateljski. Vsled tega je Rusiga ugovarjala aneksiji, čeprav jo je med letom 1876. do leta 1908. sedemkrat predlagala Avstriji. Ker je na Nemčija zavrnila ta ugovor, se je širil po Petrogradu glas: V Carigrad se mora priti preko Berolina. Ko je pa Avstrija zahtevala zadoščenje za sarajevski umor, se je zavzela Rusija za svojega vazala, da ne bi izgubila protekto-rata nad njim in ostalimi balkanskimi narodi in svoje stare nade po morskih ožinah. Obenem so z Rusijo potegnili njeni zavezniki Francozi, hoteč se maščevati nad Nemci za poraze leta 1870-1871., in Angleži, najagresivnegši narod na svetu, in povzročili sedanjo svetovno vojno, na katero so se že dolgo pripravljali.
Rusija je v tistem času izpre-menila smer v balkanski politiki, povdarjajoča, da vodi pot v Carigrad preko Berolina, ko si je zagotovila pomoč Angleške in Francoske, onih držav, ki sta v prejšnjem stoletju vedno nasprotovali ruski težnji po Carigradu in se potegovali za obstoj Turčije. Sedaj pa, ko so te tri države prijateljice, si hočejo razdeliti Turčijo in s tem posnemati postopanje držav pri delitvi Poljske.
Vodilne misli angleške zunanje politike.
Angleška je izpremenila svojo evropsko politiko iz sledečih razlogov. Po bitki pri Lipskem (1813) so ponujali zavezniki Napoleonu mir pod pogojem, da se zadovolji Francoska z naravnimi mejami, da vrne Angleška osvoje ne francoske naselbine in dovoli svobodno trgovino po morju. A Angleška ni bila zadovoljna s tem Matternichovim predlogom, saj bi Francoska obdržala Belgi jo, ako bi pogajanja ugodno uspe la. In Angleška se je vendar boje vala proti francoskim revoluci onarjem in Napoleonu tudi iz te ga vzroka, ker so Francozi Belgi jo zasedli in vzlic Nizozemski neodvisnost, dočim je angleška ko rist zahtevala, da poseduje slabotna država nasproti ležečo obal s pristaniščem Antwerpen in Ost-ende. Razen tega Angleška ni ho tela izročiti dragocenih nizozem ski-h naselbin, Caplandije in Cej
Iona, ki jih je zasedla med Napo leonovimi vognami, in je raje od škodovala Nizozemsko za te izgu bljene kolonije z Belgijo, ki je bila prej avstrijska last. Odslej bila Nizozemska in po letu 1830 Belgija, ko sta se obe državi loči-i, v pomorskem oziru odvisna >d Angleške. Tudi ni Angleška dovolila na dunajskem kongresu, ia bi zastopniki držav razpravljali o prosti trgovini po morju v vojnem času in o pomorskem
pravu.	v .
Nasprotno se [je pa angleški zastopnik zelo trudil na dunajskem kongresu, da bi se izravnalo ravnotežje evropskih kontinentalnih držav, katero je zrušil Napoleon, Angleška je hotela s tem doseči, da ne bi nobena država druge prekosila, da se ne bi noben vladar upal započeti boja r Angleško, vpasti v angleško o-zemlje in omajati angleškega indijskega gospodstva. Zastopniki evropskih držav so se vdali tej mgleški zahtevi in uredili po angleških željah evropske zadeve. Tako je zadobila Angleška svetovno gospodarstvo na morju; odslej ni iskala zaveznikov, sledila je slavna doba njene "splendid isolation" (sijajne osamljenosti).
Nemčija raste.
Poleg Angleške je ustvaril dunajski kongres po principu ravnotežja še štiri velesile: Avstrijo, Prusko, Rusko in Francosko. Politična karta Evrope se je bistveno izpremenila šele, ko je nastalo italijansko kraljestvo in se je u-stanovila nemška država 1870. in 1871. Nasprotno pa je bila Avstrija, ko je izgubila svojo italijansko posest in bila izločena iz Nemčije, rešena iz težavnega položaja ; za prihodnijost so se ji odprle druge državne naloge. Radi zgodovinske potrebe se je zvezala z Nemško državo (1879.); tej zvezi se je pridružila (1882.) Italija, ker je bila le-ta osamljena, ko so Francozi zasedli Tunis.
Toda nova nemška država |jc rušila evropsko ravnotežje, pridobila si je vojno slavo v francosko-nemški vojni, mogočno se je razvijala v vseh strokah in začela se je celo pečati s svetovno politiko. Radi teh degstev se je zelo
Francu Jožefu I. ni dosegel angleški kralj svooega namena, ko ?a je leta 1907. obiskal v Ischlu; tedaj se je začela gonja proti na-monarhiji v angleških Časopisih. Sicer se Angleška in Francoska ne zanimata veliko za Avstrijo, bolj Ruska. Razmerje med Ru-iko in Avstrijo je druga važna točka v evropski politiki, ki je ja-ko tesno združena z usodo Balkanskega polotoka in Turčije. Kajti Avstrija najbolj "ovira ruske težnje na Balkanu in Avstriji stoji ob strani nemški zaveznik, prijatelj Turkov.
Vsa ta nasprotja so povzročila svetovno vojno, s katero hočejo sovražniki uničiti Nemčijo in Avstrijo, da potem zopet zavlada ravnotežje v Evropi po starem angleškem idealu, da se obnovi angleška premoč na morju in da zadobi Rusija Bospor, Dardanele in gospodstvo v Mali Aziji ter v vzhodnem Sredozemskem morju. Pri tem pa <je vmes poseglo s skritimi nitmi tudi framazonstvo, ki je iskalo pri tem potov, po katerih bo moglo uničiti katoliško Avstrijo. Strašilo se pri tem ni najnižjih sredstev, a doseglo je s tem — da je vsa Avstrija edina ob obrambi habsburškega prestola.
JAGODE.
Kolika radost, ko zagledamo prve jagode. Otroci in odrasli se vesele tega odličnega sadu!
Marsikatera mati je v skrbeh zaradi svojih slabotnih, bledičnih 'otrok. Uživati morajo krepko ju-ftio, surovo meso, razne železnate •preparate, ribje olje in kaj vem, kaj še. Ko bi poskusile te matere še z jagodami, ki bi se jih otroci ne branili, kakor se branijo ribjega olja!
Jagode vsebujejo namreč precej železa, natrona, apna in kalija, fosforne kisline itd. Te rudnine se /imenujejo tudi redilne soli, ker so \ ustroju človeškega telesa prav <važen činitel^j. Redilne sicer jagode niso, ker imajo prav malo beljakovine. Pač pa so krvotvorne 4er v veliki meri pospešujejo tek.
Znameniti botanik Linne je bil »trdno prepričan, da jagode popol-

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnic« za veselice, ali kake druee tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unij ako tiskarno v Ameriki, na
NAR01N0 TISKARNO, 2141-50 Bine Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovo)jn<Mt glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore fn drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolnlike liste, večje in manjft« in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
17 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Je.lnot«.".
S\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ W\\\\\\\\\\\\\ A\\\\\^ ^ ,____
zaboj najboljše pivc
"OLD LAGER"
katero izdtlaje
Citizens Brewing Co., jj
v Joliet, 111.
North Collins Street.
Both Phones: 272.

noma ozdravijo protin ali putiko. izpremenilo razmerje moči v^Ev-jy 8Vojem životopisu omenja, da
;je imel nekoč hud protin. Jedel je /slučajno jagode, pa so se bolečine skem, niti na duševnem polju. Ta-,'takoj zmanjšale. Naročil je še ko so ustvarili Francozi veliko drugi krožnik jagod; ko jih je kolonijalno državo v severni Af- 8nedel, je trdno zaspal, nasledne-riki in Zadnji Indiji, Angleška j ga jutra je pa zdrav vstal< je neprestano razširjala svojo ko- hodnje leto in še pozneje se je lonijalno posest, Ruska je razteg-j.zdravil z jagodami, ki so ga ob-nila svojo azijsko državo skoro j varovale nadaljnega protina. do Vzhodne Indije, Severnoame- Kar je slučaj odkril in je pra. riske Združene države so se zelo L tpdil to je pozneje razja_ povzdignile. Vsem tem državam	kemijft Učcnjaka Portes in
se je pridružila v vseh strokah, Desmonulieres sta dognala, da so Nemciga, Angleška, ponosna kra-1 jagodah sledovi salieilove kisli-ljica valov, je mislila, da ni več! ki . znan0 sredstvo proti rev_ na varnem, postajala je nemirna Iliatia5mu in začela zavidati nadležnega tek-
Ako uživamo jagode s sladkorjem in mlekom, ali s spenjeno sme-re nespra"vijive~ sovraznike," ki so Mano: 80 Pa tudi redilne. Nekateri
si želeli maščevati se za poraze v letih 1870/71.. in priboriti si odstopljeni deželi Lotaringijo in Al-zacijo. Da se ne bi Francozi iz maščevalnosti zvezali z drugimi državami, osobito ne z Rusko, je[
ljudje dobe sicer droben izpuščaj, ako uživajo preveč jagod, a to so izjeme. V splošnem so jagode prav ■priporočljive, ker krepe kri, pospešujejo prebavljanje in delovanje črev, ter so razun tega jako o-
sklenil Bismarck zvezo z Avstrijo kusne in osvežujoče.^ Ker je na (1879.) in ustvaril mogočno o-
srednjo moč, ki naj bi varovala mir. Bismarck je imel pravi vpogled v evropsko politiko, kajti nekoliko let pozneje se je zvezala svobodomiselna zahodna republika z absolutistično vzhodno državo.
Ta evropska nasprotja je poostrila še Angleška in orientsko vprašanje. Angleški kralj Edvard VII. je od leta 1901 zasledoval-politiko, da naj Angleška opusti svoje osamljeno stališče in skuša Nemčijo osamiti. Angleška je odstranila vse kolonijalne spore s Francosko (1904) in dovolila Ruski svobodo v balkanski politiki ter prosto vožnjo z vojnimi ladjami skozi Dardanele in se je sporazumela z njo glede Perzije (1907).
Nova smer angleške politike je povzročila razne zapletljajc. Objekt, radi katerega so se pojavila nasprotja med angleškimi prijatelji in trozvezo in ki bi kmalu povzročil vo«jno na zahodu, je bil Maroko, kjer hočejo Francozi zaokrožiti svojo alžirsko-sudansko kolonialno posest. Razentega sta se Francoska in Angleška že leta 1906, sporazumeli z Belgijo glede postopanja v bodoči vojni z Nemčijo; takrat jje dovolila Belgija obema državama vojaške operacije na svojih tleh.
Samo pri avstrijskem cesarju
(Slovenskem mnogo rdečih jagod, opozarjamo na njih zdravilni vpliv matere in očete. Pri nabiranju pa naj se pazi, da se rastlin ne pokončujel
Dr, Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pky*l«iaii-SiirM«ii Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Uradn« ur«: 10—12; 2—4; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
!POZOR!	POZOR!
Zdaj pošljemo z parnncijo 200K za. 250 K " .
5K za. 10K
85K *«. 50 K ". 100K "...
.$ .75 . 1.50 . 3.70 7.25 .14.00
500K 1000K 5000 K
POZOR!
. .$ 2S.00 .. :J5.iK) .. 70.00 .. 140 .(H) .. 700.00
AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
MARIJA SLUCA
1828 W. 22nd SI. Chicago, III.
Telephone Canal 473» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
M uljudno pr f> >roč» al*, venskim in LrvaSkta
josip perko
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
TmUfon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.

ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojccv v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, m.
VVVWVVWWVVWVVWM^^
Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le Dod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.50
K: 1000.00 $142.00
tvrdka
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Somrak je legal na zemljo. V daljavi je šumela svojo* večerno pesem Kolpa; kadarkoli sem se ozrl z gostilniškega vrta, se mi je zalesketala za ovinkom skozi redko, razcvelo grmovje ob cesti njena cista gladina tako ljubo in smehljaje pred očmi, kakor da mi vošči sto in sto sreč za moje mlado življenje.
S košatimi kostanji obsajeni vrt se je polnil vedno bolj z gosti. Zdajpazdaj je priplesal z veličastne, v vetru šušteče strehe zelenili vrhov nad nami širok list in padel tiho na peščena tla. Skočnih korakov se je sukala okoli okroglih, z belimi prti pregrdjenih miz mlada, brhka natakarica, modri predpasnik zadaj nad boki v ljubko petljico zavezan, rdečo petljico tudi ua glavi v gostih laseh, v prožeči levici žolto, peneče pivo; iz splosnega hrupa je zazvenel včasih njen zvočni smeh.
ti, kako hitro zameri!..."
"Otrok sem, da, reven otrok... ti pa si kakor bogata princezi-nja..."
*4Rcs si mi zamerila? Za tisto besedico?" —
Jani so se zresnila lica; tiha je ostala Mara. Ostali dve devojki, Kata in Bara, sta se spogledali skrivnostno med seboj; Se piskar je prenehal za hip piskati na piščalko.
"Dve najboljši prijateljici... pa se mislita spreti!" se je razjezila Kata. "Zaradi fanta se spreti ;— to je najbolj neumno; saj je fantov povsod dosti, povsod na izberi... Mara, Jana! Zapojino še, pa bodimo vesele V*
"Res je. Brez tebe, Jana, bi težko izhajale pri kresovanju; tako lep glas imaš kakor slavček v gošči" je pripomnila Bara. "In ti, Mara, bodi vesela, če te ima Lojze rad. Saj imamo tudi me vsaka svojega fanta..."
"Jaz ga še nimam!" je poskočila Jana, "jaz ne!"
r uatih, je ponesel "kresnicam" na vrt ob krčmi vina. Devojke so posedle po rito leh in zapele. Lojzova močno priletna mati si je mencala udclanc dlani in se vsa topila od radosti.
"Bom pa se jaz eno zapel, daj imam tudi grlo!" — je rekel nazadnje Lojze. "Mara, Jana... pomagajte mi!"
Pijmo, pijmo vince, ua j vodica stoji! Vodica je hladna, srcu zdrava ni...

.....	, v , "Cia pa še dobiš... in ne težko,
Mraeilo se naglo; mlaeen polet- ker nh] revnfl kakor me druge >.»
111 večer je pihal preko vrta m po- z SQ ,e dcvojke a tiste
dh dim cigaret proti košatim vr-kpigr£ne radosti kakor p ej ui
hovorn. Gostilnicarka, ženska v bi,o veg y tju MaHu ,ag je drh
najlepših letih, krepkih oblih prsi in bokov, je prižgala veliko, visoko med kostanji visečo petrolejko; medla svetloba se je razlila na obraze vseh gostov.
Bil sem na poti v Karlovec in v Zagreb; že sem hotel vstati, da bi
tel kakor struna, Jana pa je sredi petja s svojim visokim sopranom včasi naenkrat zastala. Bilo je, kakor da je zaplesala pred očmi cvetočih deklet zla slutnja in jim silila še dalje v srca... Že so bile na ravnici. Od vseh
se napotil dalje, ko prisede k mo- LtPan|f z VSeh dobrav in holmov se ji mizi zopet gostilnicarka.	jc raziegai0 petje "kresnic", ki so
"Nikar ne odhajajte, gospod! se bile tudi liapotiIe kresovat; v Danes je vendar kresni večer. O-1 ločenih skupinah, po štiri in štiri, stanite čez noč tukaj, pa se odpe- so stopale po potih navzdol, iz ijete jutri naprej... Kam bi zdaj mraka so belele kakor mehka bleš-ponoči ? Tudi voza ne dobite zdaj j £eta svna ujih obleke. Vedno bolj nikjer v vasi... Morda še niste vi- so žareli in svetili kresovi na hri-
deli, kako kresujejo v Beli Krajini naše devojke. Zdaj se vam nudi za to lepa priložnost. Prej vam pa še povem lepo povest, če ste zadovoljni."
Razveselil sem se.
bih, s holmov je donelo ukauje; in petje "kresnic" je vedno lepše
Nato je točil v kozarce j trčili so in pili.
Janina lica so se sčasoma popolnoma užarila in zagorela kakor 'ogenj; Lojze je bil ž njo ravno tako prijazen kakor z Maro. Mara je to zapazila; kakor s strupeno pušico prebodena je zastrmela včasi na obadva. Hipoma je zasovražila Jano; drugače je pričela misliti na tihem. Ali Lojze je bil danes kakor izpremenjen; t Vsemi dekleti od prve do zadnje se je enako šalil, nalival jim v kozarce, in nosil vedno znova steklenico za steklenico vina na mizo.
• "A kaj si danes ti tako tiha?" — je pristopil k Mari in ji pogla-dil z dlanjo polna lica. "Na pij, pa zavriskaj!"
Mari je.bušila kri v lica; ui vedela, ali se Lojze ž njo norčuje ali le šali. Ko je dvignila kozarec k ustom, je pljusknilo vino čez rob in ji polilo bluzo. Lojze pa je šel dalje k Jani; tudi njej je napil in je trčil z njenim kozarcem:
"Pij, dekle!"
"Kako toplo ji je to rekel, kako vse drugače kakor meni..." je iz-preletclo Maro. "Lojze me nima več rad...'Neuuma sem bila, da sein do zdaj sploh mislili nanj; on je bogat, jaz pa revna..."
Prepevali in pili so naprej, do-
zvonilo in hitelo v odzdrav proti i kler ui napočil naposled čas, da bi
liolmom, proti hribom.
Stopile so v vas; okna vseh hiš razsvetljena; na poti gruče ljudi:
Njene bele, gole podlakti. ki so i žensk, moških in otrok, ki so bili oblele izpod kratkih rokavov, so čakali na "kresnice". Vesel šun-se naslonile mehko na mizo.	der in šumel skozi vas: "Že gre-
"Pred dolgimi leti je bilo prav do! So že tu!" takole na kresni večer", tako je Z nizkih, k tlom nagnjenih streh začela pripovedovati. /Ravnica o- so viseli nad razsvetljeuemi okni krog Kolpe je že davno počivala, šopi ivančič. Skočna, vedno ve-po holmih in hribih nad ravnico sela domača dekleta so metala na so se užigali polagoma kresovi, vsi! strehe iz raznih roz spletene vence žareči in svetli. Kakor drobne luč- in kite; kateri je ostal venec na ke so letale preko travnikov in; strehi, ta je radostno krikuila: polj kresnice, ugašale v visoki, "Kmalu se omožini!" dehteči travi in se čez nekoliko Kateri pa je padel venec s stre-časa zopet posvetile izza bilk in lie. se je zasmejala: " &e dolgo o-grmov. Prijetno toplo je pihal z stanem samica! Kaj zato?
juga veter in brazdil kakor nagel.
Pri prvi hiši so "kresnice" ob-
neviden plug po travi in po pšeni- stale; še troje drugih skupin je biči.	lo došlo medtem in se jim pridru-S holmov in s hribov je hitel žil°-Na pragu pred hišo so stoje in vrisk za vriskom na ravnico, z ra- sede gledali domači svetoče obraz-vniee pa je odzdravljalo vriskom ke deklet. Kresnice so se razvrsti-dekiiško petje in fantovsko uka-i le v kr°g dečki so pripravili svo-nje. Veejidel so bili le fantje pri i je piščalke. Lepo in ubrano se je t
kresovih; zakaj belokranjska de- razleglo petje preko vasi: kleta imajo na kresni večer dovolj;
opravila doma, preden se odpravi- daj, Bog daj dobar večer! jo tudi sama kresovat. Običaj, ka- Daj lia,» Btjže dobro leto! ko kresujejo na Belokraujskeiu Za večerkom bolje jutro! dekleta, je starodaven in izredno lia»» Bože dobro leto! lep; žal, da polagoma izumira, in! Tut© jesu lepi dvori,
bo bržkone, kakor pravijo, prej-koslej popolnoma izumrl. Kresujo-ee devojke se imeftujejo "kresnice", katerih vsaka skupina ima v svoji sredi piskarja, dečka s piščalko; drugod na Kranjskem nimajo nikjer tega običaja.
Četvero brhkih devojk, četvero "kresnic" s piskar jem pred seboj je stopalo v gostem mraku po bregu navzdol z griča proti ravnici. Od daleč je že razločno pošumevala Kolpa. Dekleta so se živahno razgovarjala in zdajpazdaj zapela, "piskar" je zapiskal na piščalko. Tako lep večer je bil, da bi posegel človek od veselja z roko v nebo, je odprl in se začudil, če bi bilo v paradižu lepše kakor na zemlji.
"Poglej, Mara, te kresove na hribih!"
"Kakor da bi hoteli pregoreti do nebes samih, tako plamene. Jana/ pa kaj ti kresovi, — vse lepše kresujemo me. Vidiš kako se mi je že košarica napolnila z jajci, tudi drobiža sem mnogo nabrala..."
"Pa bomo še več nakresovale kakor smo že. Kmalu bomo na ravnici, kmalu v vasi. Mara, po-
lepi dvori pometeni; pomele jih devojčice, devojčice Jane, Mare.
se odpravite "kresnice" domov. Preden pa so se odpravile, so si natrgale še nekatere v travi rdž in pričele spletatiiz njih kite, ki so jih metale nato pred krčmo rtk streho. Tudi Jana i Mara sta spletli iz rož kiti. Obedve hkrati sta zagnali kiti kvišku; Janina je ostala na strehi, Marina pa se je skotalila nazaj in padla na tla.
"Omožini se kmalu, ti. Mara, pa ostaneš samica!" — je vzkliknila Jana.	'
"Ali res?" se je začudil Lojze. "Mara da ostane še dolgo sauif-ca ?!.'.. Ni mogoče..." >' 9 Jana si je pripravila rože še enkrat. Vdrugič sta zagnali devojlti kiti kvišku; a tudi zdaj je ostala le samo Janina na strehi, r -^t "Vtrctjič gre rado *po stareiri! Nič več ne bora metala. Ostaneiii pa še samica — kaj zato!" se je zasmejala Mara; a njen smeli je bil prisiljen, ni ji prišel od srca. Odpravljale so se izpred krc-
re.-Če sem se z njo žalil in se pri-'jazno razgovarjal — to še ni ljubezen. Kar trosijo ljudje o naju je sama laž."
Zaklel sem se: "Tebe, Jana, ali pa nobene druge; tako je, Jaui-ca."
Sedla sta kraj steze na mehko dehtečo travo. Pod njima so čvr-čali v vinogradu murni, okrog njiju pa so se kakor svetla, iz samih bleščečih biserov sestavljena mreža užigale nad travo kresnice: po-«?etila se je ta hip svetla mreža in se je lopet potopila v travo. "Jana, poglej tisti-lc kres!" Zrla sta preko ravnice na hrib; tam je gorel plamene« kres tako žareče, kakor da bo segel vsak čas do neba. A le kratko dobo; hitro 'se je sesul in ugasnil.
Gostiluičarka je umolknila; njene žive oči so se zazrle iz vrta nekam v neznano daljo; v vetru se je pozibal črni okvir njenih las. \ lt Kaj je bilo nato z Jano, kaj z Maro?" "
Hotela je že nadaljevati, a v tem trenotku je zašumelo na vrtu med gosti: "Že prihajajo kresnice!'' Iz vasi je zadonelo zvočno dekliško petje, ki se je vedno bolj bližalo; vmes se je culo piskanje ;na piščalke. Kmalu nato so dospele "kresnice" v gostilniški vrt; dvoje skupin jih je bilo, med njimi dva dečka. Tako svetočih in lepih dekliških obrazov še nisem videl kmalu kakor takrat. Takoj se je začelo znova petje:
Bog daj, Bog daj dobar večer, Za večerkom bolje jutro! Daj nam Bože dobro leto!...
Za vsebino oglaiov ni odgovorno na uredništvo, ne upravnistvo!

-i
PRILOŽNOST j$3
me.
"Vas pa nekoliko pospremim, da vas ne bo strah!" se jim je pridružil Lojze.
Pevaje so stopali skozi vas. — »Lojze je bil v sredi med Jano in Maro; zdaj je govoril tej, zdaj o-ni; obedvema dekletoma je imel toliko povedati, kakor da ni bil govoril še nikdar ž njima. Ali več prisrčnega smeha je imel za Jano,
Janin srebrni glasek je zvenel tkakor za Maro;-to sta tudi obedve izmed drugih glasov tako zvočno j-čutili.
in jasno kakor kristalen studenec.! Koncem ravnice so se "kresni-Mari pa je zastajala sapa v gr-jce" razšle ali proti dobravam ali
lu.
Ko so odpele prvo, so zapele po vrsti še vse druge ivanjske pesmi, kolikor so jih vedele in znale. Navsezadnje so bile "kresnice" še obdarovane; Marina košarica se je prijetno polnila z jajci in s potico. Za odhodnico so zopet zapele:
Lepa hvala na tem daru, ki ste nam ga darovali! Mi se od vas potočimo i vas Bogu izročilno. , Bog vas varuj in Marija, z lepim zdravijem in veseljem!
Tako so kresovale devojke od hiše do hiše, spremljane od gruče vaščanov in vaščank, ki se niso mogli dovolj naslišati lepih ivauj-skih pesmi. Pozno v noe je že bilo, ko so se ustavile pri zadnji krčmi koncem vasi.
"Lojze te že čaka!" je pošepe-slu^a! Krčmarjev Lojze ti bo zvr- tala jana smejc Mari «veseIo se
hal košarico s samimi cekini...."	,ia	»
"Lojze? Ne norčuj se!" je zardela Mara; nato pa je nenadoma utihnila.
"Ali sem te razžalila?" se je zasmejala Jana z brezskrbnim otroškim smehom. "Saj to je znano vsa komur, da se imata z Lojzora rada. ( emu bi ne bilo tudi meni, ki
drži, da bo več cekinov...
Mara ji ni odgovorila; pa tudi jeziti se ni hotela nič več na svojo prijateljico; zakaj vedela je, da misli v srcu dobro, da se šali ž njo le iz razigranosti.
Krčmarjev Lojze, zastaven fant, s šopkom rudeeih nageljev na prsih, za trakom na klobuku dolg
'proti liolmom in brdom domov. Tudi Mara z ostalima dekletoma 'in z dečkom se je bilo treba ločiti od Jane.
"Tudi jaz gi;cra zdaj domov", je rekel Lojze in se je poslavljal od vseh, da ga je Mara lahko ču-la.
"Ne domov, ampak z Jano poj-de!" — je zabolelo takoj Maro.
In res se je zgodilo tako. Komaj so izginila ostala deklteta za drevjem v ovinku, je stopil Lojze naglih korakov navzgor po stezi, po kateri je' hitela Jana samo proti domu.
"Jana!" — je zaklical za njo.
Dekle je obstalo in se ozrlo ; a hitro je zopet pospešilo svoj korak.
"Počakaj me, Jana!'*
Lojze je pohitel za njo; je došel in jo ujel za roko.
"Kam pa bežiš tako kakor srna?" se je dobrikal. "Jana, Jani-ca!... Odpočijva se malo, tukaj tik vinograda, in opazujva kresove!"
Jana je zadrhtela, ko je začutila Lojzovo roko okrog pasu. .
"Lojze, kaj počneš?... Če si i-mel do zdaj rad Maro, jo imej šc nadalje!
"Jaz? In Maro?" se je čudil Lojze. "Kdo ti je pa spet to nat-'vezilf... Nikdar nisem ljubil Ma-
Za prvo pesmijo jih je sledilo 'šc nešteto drugih; vsi gostje smo napeto poslušali. Dvoje "kresnic", vsaka svojo košarico v roki, je hodilo.z lahkimi koraki vsekri-žem okrog gostov, okrog miz. Go-stilničarka je prinesla iz hiše ja; 'jec, sira in potice.
Ko so odpele vse pesmi z zahval-nico vred za darove, so morale še piti. Nato so se odpravile.
Gostiluičarka je prisedla zopet k meni in nadaljevala:
"Šc tisto leto se je vršila po-! roka Jane s krčmarjevim Loj-zom.Mara je mislila, da zblazni od jeze in od žalosti; ali njen srd in sovraštvo sta bila naperjena zlasti proti Jani, ne proti Lojzu. Nekdanja najboljša prijateljica se jej izpremenila v Janino največjo so- j v ra žilico.
Leto dni je plula barka lepo in srečno. A zapihal je drug veter, barka se je pričela premetavati. Jana je zpoznala, da je njen mož nikdar ni ljubil od srca in da ga vleče srce zopet k Mari.
Žalostno so šli dnevi; Jana je trpela dvojno trpljenje; poleg Mare je imela zoper sebe še Lojza. Trpela je, a ui jadikovala in tarnala.
Vrhu vsega se je udal mož pijači. Dan za dnem je presedel globoko v mračni kleti in je točil iz trebušnih sodov najboljše vino. Večjidel je popival ponoči, podnevi pa je spal kje v senci za hlevom. Včasih je tudi napregel, zapodil konje in se odpeljal v Karlovec ali kam drugam, ne da bi bil povedal Jaiii, kam gre. Vračal se je čez nekaj dni napit, zabuhel, čuieren, umazan, večkrat brez klobuka, brez suknje in brez telovnika, enkrat celo brez voza in brez enega konja. Na ostalem belcu jc prijezdil nazaj tako, da je na sedlu na pol sedel, napol visel z njega. Jana jc izvedela od njega le to liko, da je imel nesrečo pri kvarta-nju iu da je zakvartal tako voz in enega konja. Kod se je pravzaprav potepal, ali po Hrvaškem ali po Bosni, tega ni mogla izvleči iz njega; zakaj tudi on sam se ni tega mogel domisliti v svoji pijanosti.
(Konec prihodnjič.)
Disit dni zastonj n pitkiinjo ii pisal ai stroj in potim ga lak ko vrneta či kotiti.
__Om jc priiel. da skoraj vsakdo
potrebuje pisalni stroj. Zato smo mi izKotovili stroj, kterega lahko vsakdo kupi in to je:
Remingtonkj
Jl/A/O^ll
..Junior" je priporočati, kakor vaak drugi j „ Rem in g ton" pisalni stroj slede kakovosti, izdelka in prikladnosti. Za izboren izdelek te* ira stroja jamčimo. Razlika je le ta od drugih, da je ta stroj manjii in lajAi. in tako narejen, da ga vsakdo lahko rabi. brez posebnega poduka ali vaje.
Prodaja se po $50. Moderno in trdno narejen stroj za to primerno ceno. Lahko ga kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer |6 takoj in $5 Mesečno.
To je naia ponudba, mi smo prepričani, da je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kterega Vi potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto sa 10 dni na poskuinjo, na vsak naslov prve in druge zone paketne po i te od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako, kakor smo mi poročali, ter ali je to pisalni stroj kterega ste si Vi želeli že dalj časa, in potem nam.
Pošiljate ta kupon šs danes,
Remington Typewriter Company,
(Incorporated) 327 Broadway, New York
Send me a- Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I may return the machine, if I .hoose, within ten days. If I dccide to purchase it. I aicrec to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
Jrdnota
Pošljite sedaj vaš denar v stari kra j brzojavnim potom
in denar bode izplačan v 4 ali 5 dnen
Samo: | znaša brzojavna pošiljate v za naslov štirih besed. Priložite torej $3 navadni ceni za brzojavno pošiljatev.
Brzojavne cene so sledeče:
za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45—K. 500 $73; Ltd.
s tem so vsi stroški plačani in denar je hitro doma.
Za Y«* denar vam jamčimo.
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 W.18th STREET Chicago, Illinois
FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je farma, obsegajoča 40 akrov, oddaljena pol milje od železniške postaje, šole, in trgovine ravno na vogalu lepe ceste. Lepa prilika za Slovenca, ker so vsi sosedje Slovenci. Dovolj pit-ne vode, dobra poslopja, lep sadni vrt, kjer bode letos drevje prvič obrodilo, 30 akrov je že izči-ščenih in zasejanih s travo in deteljo, o vsem, koruzo, krompirjem, fižolom ter vsakovrstno drugo po-vrtnino. 9 glav goveje živine; 10 prašičev, 18 kokoši ter raznovrst-qo pohištvo.
' Za natančna pojasnila pišite na:
M. A. KLEMENČICH, Willard, Wis.
(Adv. 22-23)
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobroduih družb. IJosil.ja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo pripore ca Slo venccm v Wau-kegan in okolici.
Vtem Slovencem in Hrvatom vri-poročam mojo gwttino
"Hotel Flajnik",
3329 Pann Avenua,
▼ kateri točim vedno aveia PIVO. ŽGANJE, VINO IN RAS-NOVRSTNE DRUGE PIJAČ* Priporočam m cenjenem« efci stvn v naj obilne jii oblak. — V« asoanci in nesaanei ▼edno dobrodeilil NA SVIDENJ® I GEO. FLAJNIK, LAMMUL, 3829 Penna Are. .

Izučena slovenska babica
se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam.
24
KATARINA TRLEP,
5th St. Telefon št. 452.
LEPA PRILIKA.
Službo dobi mlad fant, ali mož ktereuiu jc vsaj nekoliko znano mesarsko delo; govoriti mora znati slovenski iu angleški.
Ravno tako dobi službo pri meni tudi mlad fant, za delo v gro-cerijski prodajalni. Dobra plača in lepa prihodnost za pravega moža. Pišite ali se pa osebno oglasite pri:
Joseph Sitar,
805 X. Chicago St. Joliet, III.
(Advcrtis.)
Stavbinsko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, d
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne uloge in po-sojnje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mcseccv na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki 1 Poslužite se tega izb ornega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1340 W. 23. St.
Frank Banich, blagajnik.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J.f ALLEGHENY, PA.
©
tel.: canal «0x7.
Ne zabavljaj čez kurje jajce, preduo nisi istega razbil.
Smeh je boljše mazilo v nepri-likah, kakor pa žalovanje.
IŠČE SE
slovenskega katoliškega duhovna za Barberton, Ohio. Tukaj imamo namreč namen ustanoviti novo slovensko faro. Če katerega izmed ljašili čast. gg. duhovnikov veseli priti semkaj, naj piše za pojasnila na:
Rt. Rev. J. C. Farrejy, D. D. 1007 Superior ave., Cleveland, O., ali pa 11a Rev. V. Hribar, 428 6th St., Barberton, Ohio, ali pa na Josip Lekšan, 149 Center St., Barberton, Ohio.	(Adv. 23—25)
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY 19IS W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladico, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite ▼ moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterlli-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre skušano in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) p redno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hifiah točno vsal
Prj
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rnA/fK. CHILL.
•loTMsko-hrrattki mlaka
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 4n Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz,. 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K.
S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako i zopet do ozdravi.