| AVE MARIA | jg Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo Avgust, 1949 AVE MARIA Letnik 41 Evangeljski prizori Dvanajstletni Jezus v templju O D PRVIH OTROŠKIH DNI Že ni Jezus pokazal, kdo da je. Dvanajst let je bil skrit v rodbinskem zatišju tam gori v pozabljenem Nazaretu. Sedaj je v templju kot dvanajstletni deček in ta kraj ima kmalu postati pozorišče njegovemu božjemu veličastvu. Tu po svoji neskonČi božji previdnosti ukrene, da se zopet enkrat za¬ bliska njegova nadzemska moč. Izvoli si pa za to pripravno priliko. Praznik je namreč zbral v templju veliko šte¬ vilo pismoukov. Med njimi so bili taki, ki so imeli različna mnenja glede Mojzesove postave, kako se naj razlaga. Dve glavni vrsti takih sta bili med njimi. V eni vrsti je bilo takih, ki so se držali slovečega pismouka Hillela in so razlagali Mojzesovo postavo milo in poudajrali zlasti notranjo stran verskega Življenja; v drugi vrsti pa so bili pristaši pismouka Šamaja, ki so postavo tolmačili po črki in si izmislili ne- številno majhnih in sitnih določb, s katerimi so mučili ljudstvo. Tile pismouki so javno v templju obravnavali verska vprašanja in, ker je bil njihov razgovor javen, so se ga lahko udeleževali tudi drugi Judje. Kdor je hotel, je pristo¬ pil ali sedel k njim, in ko je prišla vrsta nanj, je smel tudi on vpraševati ali odgo- varjati. V taki družbi je hotel mladi Jezus nekoliko razkriti skrivnost svoje božje osebe. Sedel je med pismouke in jih poslušal in vpraševal. Kaj jim je odgovoril, ne vemo. Sv. Luka pravi le, da so se vsi čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. Dvanajstletni deček je menda že takrat kazal, kako prazni so farizejski zunanji običaji in kako potrebno je, da se človek duhovno prenovi. Božja modrost je odseva¬ la iz vsega njegovega obnašanja. In tu v templju, v hiši njegovega Očeta, sta ga po tridnevnem iskanju našla Marija in Jožef. Sedel je sredi učenikov On, ki je Učenik učenikov. A VE MARIA 3 Ljubitelji Marijini (■"V’ Si!0 OFISOVALI ljubitelje ■ jMarijine iz starodavnih časov. Tudi dandanes ima nebeška kralji¬ ca svoje zveste služabnike, ki so ji vdani v sveti ljubezni in očitno kaže¬ jo razuzdanemu svetu, kako milost bož¬ ja Človeka zamore nase potegniti, ako se ji človek le ne ustavlja. Dardili se imenuje majhna vas, ki leži ne daleč' od lionskega mesta na Francoskem. Tam se je rodil osmega majnika Janez Marija. Njegovi starši so bili kmečkega stanu, ?e pred porod¬ om ga je njegova pobožna mati posvet¬ ila preblaženi Devici. Pri svetem kr¬ stu je prejel imena sv. Janeza Krst¬ nika in pa preblažene Device Marije. Kot dete si je večkrat poiskal kak skriven kotiček v hiši in tam poklek¬ nil in molil. Naj lepše veselje mu je bilo, ko se je z materjo pogovarjal o nebesih in o ljubezni do Boga. Med vse¬ mi pobožnimi čutili je imela prvi pro¬ stor v njegovem nedolžnem srcu lju¬ bezen do Marije. Sam je pozneje pra¬ vil: ‘‘Marijo sem ljubil, preden sem jo poznal.” Podaril je nekdo malemu dečku majhno podobo Matere božje. Ta podoba mu je bila tako ljuba, da jo je vedno imel pri sebi . Pripovedujejo, kako je opravljal svoja dela. Nekega dne je pomagal svo¬ jemu bratu v vinogradu. Položil je po¬ dobico Matere božje nekaj stopinj pred seboj. Potem je začel okopavati in zraven prosil Marijo, naj mu pomaga, da ne bi za bratom zaostal. Ko je pri¬ kopal do Marijine podobe, jo je urno pobral, pa jo nesel nekoliko naprej in zopet na zemljo položil. Prijel je motiko, pa okopaval in zraven tudi molil. Tako je delal celi dan in po¬ srečilo se mu je, da za bratom ni nič zaostal. Poslej ni bil izurjen v vednostih Človeku potrebnih. Ko je torej stop¬ il v Štirinajsto leto, so ga izročili starši pobožnemu župniku v Fkuli, da bi se kaj veČ naučil. Bog je v svoji modrosti pripustil, da se je Janez pri učenju boril z velikimi težavami. Le s trudom in počasi se je zamogel kaj naučiti, a kmalu zopet pozabil, tako da je le revno napredoval. Te težave pa niso zbegale ne učenca, ne učit- el ja. Vedno je imel prisrčno Žel jo, da bi ga vzeli v semenišče. Dvakrat so mu odrekli njegovo prošnjo. Vendar ga to ni oplašilo in končno se mu je le po¬ srečilo. Po ordinaciji je bil imeno¬ van za župnika v Arsu, ki je prav majh¬ no mestece, nekaj milj od Liona. Ko j v začetku se je živahno lotil težavnega dela in se ni ustrašil ni¬ kakršnega truda, da bi pregnal dušev¬ no nemarnost, ki je tisti Čas prevze¬ mala skoraj vso Francosko in tirala v večno pogubo. Dosegel je, da so zopet posvečali praznike. Ker je dobro ve¬ del, da je molitev najboljši pripomo¬ ček zoper greh, pa tudi najboljši stu¬ denec, po katerem nam tečejo milosti božje. Pa ker je tudi skusil, da je Marijina priprošnja zares mogočna, je vsaki dan v Marijini kapelici po- 4 AVE MARIA božno opravljal daritev sv. maše. Vsa¬ ki dan je v zahvalo po uslišani Mari- jini priprošnji “ Pozdravi j ena, Kral¬ jica” molil. Ko je bilo brezmadežno spočetje Ma¬ ri jino potrjeno za versko resnico, je napravil drago olepšavo podobi nebeš¬ ke Kraljice. Napeljal je svoje fara¬ ne, da so povsod obešali podobo pre¬ hlajene Device. Po vsem Arsu so bile Marijine podobe; nad vsakimi hišnimi Pobožni arski Župnik, sveti Ja¬ nez Marija Vianej, goreč lju¬ bitelj Marijin, patron vseh žup¬ nikov. vrati je visela podoba Marijina. Zares veliko dobrega je storil po¬ božni arski Župnik - še več je storil pa s svojim lepim zgledom. Občudovanj a vredne so bile čednosti, s katerimi je vsem svetil. Njegove molitve, nje¬ gova ponižnost in krotkost, njegova dobroti jivost, njegovo uboštvo, nje¬ gova radodarnost in njegovo ostro za¬ tajevanje - vse te čednosti so se to¬ liko bolj svetile, kolikor bolj jih je Želel prikriti. Daleč naokoli ga je vse spoštovalo. Kakor je Janez Ma¬ rija Želel pridobiti duše tudi zunaj svoje fare, tako so začeli verniki iz vseh strani vreti k njemu. Spovedovanje je bilo njegovo vedno delo. Zjutraj ob dveh, tudi Že poprej, je Že bil v spovednici in zvečer ob devetih, tudi ob desetih, je bil še v njej. Cele trume vernikov so iskale pri njem miru, tolažbe in sveta. Tudi romarje je pošiljal v Marijino kapel¬ ico, naj pri Materi božji zase in za svoje drage izprosi j o milost resnič¬ nega spokorjen ja. Kakor je Mati božja vsem ljudem in za vse čase, tako je bil njen služabnik svoji domovini in tis¬ temu času "pribežališče grešnikov” . Bog mu je dal dar spoznanja duhov in dar prerokovanja. Večkrat je spoznal srce in misli, tudi bodočnost onih, ki so prišli k njemu. Na njegovo proš¬ njo k preblaženi Devici jih je tudi mnogo telesno ozdravelo. Vse hude boje z močmi teme je srečno premagal, ker se je vselej zatekel v presveto Srce Marijino. To neomadeže- vano Srce je bilo njegova orožnica. Tu si je poiskal pripravno in vselej govoto orožje za boj zoper pekel. To pribežališče je priporočal tudi dru¬ gim. Najraje je svetoval devetdnev- nico presv. Marijinemu Srcu na čast. “Toliko sem že iz tega studenca za¬ jemal, da bi v njem nič več ne bilo, ako bi ne bil neusahljiv,” je večkrat dejal. V svojih pridigah se ni nikdar utru¬ dil hvaliti prečisto in dobrotljivo MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 19*9 MU8T Molijo za njedsebojno ljubezen n?ed vzhodniki narodi in Ijudn/i. ■ ■■■ ..■»—■■■ AVE MARIA 5 Srce Marijino. “Bog OČe z dopadenjem gleda na izvrstno delo svojih rok. Bog Sin Časti Srce svoje Matere, ki je stu¬ denec, iz katerega je zajel presveto ReŠnjo Kri, prelito v naše odrešenje. In sv. Duh ima v njem svoj tempelj. - Srce te Matere je le ljubezen in usmil¬ jenje; ono hrepeni samo za to, da bi bili mi srečni. Kdor hoče biti usli¬ šan, naj se le na to Srce obrne. -Bog nas je ljubil do smrti na križu,pa vendar je bistvena lastnost Jezus¬ ovega Srca sveta pravica. V Srcu Ma¬ rijinem pa ni nič drugega kakor le u- smiljenje. - Kadar stopiš v kako hišo, boš ogovoril njega, ki ga pri vratih dobiš. Prav je tako. In glej, nebeška vratarica je preblažena Devica. - Ako hočeš imenitni osebi kaj podariti , boš to storil po takem človeku, ki ga ona oseba ljubi, da boŠ tem gotovejše do¬ segel milost, katero teliš. Tako ima¬ jo tudi molitve po prehlajeni Devici darovane prav posebno moč. Ona je edi¬ na stvar, ki ni nikoli Boga šalila.’’ Tako je sveti arski župnik v svojih pridigah povzdigoval prehlajeno Devi¬ co Mari jo. štirideset let je delal v čast božjo in v čast svoje ljubljene Gospe in pa v zveličanje svojega bližnjega. Zdaj pa mu je Gospod naznani 1: "Dobro, zvesti in modri služabnik, pojdi v veselje svojega Gospoda!” Njegova te¬ lesna moč je opešala. Konec častitega mola je bil ravno tako miren in pre¬ prost , kakor je bilo njegovo Življenje mirno in preprosto. V noči četrtega avgusta ob dveh zjutraj je brez smrt¬ nega boja se mirno in srečno preselil v nebeško domovino. Vsled premnogih čudežev je papež Pij enajsti v svetem letu 1933 progla¬ sil za svetnika tega velikega ljubi¬ telja Marijinega. Njegov praznik ob¬ haja sv. Cerkev dne 9. avgusta. Priredil P. ALOJZIJ, o.f.m. V svojih pridigah se ni sv. Janez Vianej nikdar utrudil hvaliti pre- čisto in dobrotljivo Srce Marijino, kot piše Father Alojzij. "Srce te Matere je le ljubezen in usmiljenje; ono hrepeni samo za to, da bi bili mi srečni,” pravi sveti Janez. Praz¬ nik brezmadežnega Srca Marijinega obhaja Cerkev na 22. avgusta. V LEMONTU 20. - 21. avgusta Letno romanje ZVEZE OLTARNIH DRUŠTEV iz Clevelanda 6 AVE MARIA MARIJE TEREZIJE HANŽELIČ. &ul, fyva*tči&kG' a£i&ke