Poftrri urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XVII.
Celovec, petek, 2. november 1962
Štev. 44 (1068)
Koroški Slovenci OVP ne moremo voliti!
Delček OVP, če ne sploh samo ena oseba — narodni poslanec dr. Weiss — se v zadnjem času slino trudi, da bi pridobil tudi glasove koroškiih Slovencev za svojo stranko. Otidelno vodstvo te stranke pa se očitno zelo boji, da bi podprlo to prizadevanje s kakršnokoli obljubo. To drugače tudi biti ne more.
DVP je namreč ne te po svojih predstavnikih marveč tudi po svojem programu absolutna nasprotnica narodnih teženj koroških Slovencev. To nam potrjuje vsa zgodovina po dirugi svetovni vojni, ko je najprej znani .prijatelj koroških Slovencev dr. Hans Steinocher, nato pa prav tako vneti nasprotnik dr. Valentin Einspieler prevzet referat za manjšinske zadeve v tej stranki. Kdor veruje, da bo državni poslanec dr. Weiss uspel proti .strokovnemu mnenju teh dveh ekspertov za likvidacijo koroških Slovencev, je prav tako fantast kot poslanec dr. Weiss, kii pričakuje od nove mlade DVP-generacije drugačno, bolj pravično gledanje. Prav razvoj v DVP kaže nasprotno tendenco. Stari funkcionarji, ki so po svojem svetovnem nazoru in po strahotnih 'izkušnjah nacizma morda biti za trohico boljši, so popolnoma zgubiti vpliv v stranki. Na nj'ihovo mesto prihajajo učenci .Napole", kot dr. Schleinzer, bivši NS-Jugendfiihrerji, kot dr. Einspieler, lin predstavniki nacionalističnega krila, kat dr. V/alther Weiss-maf... in DeLiischmann, katerim vsem se pridružuje še izumitelj devetih jezikov na Koroškem in pobudnik štrajkov proti dvojezični šolski odredbi dr. Wolfgong Mair-hafer.
To je mlada im v manjšinskih vprašanjih odločujoča DVP! Odkod torej dr. VVeiss pričakuje novo gledanje, nam je nerazumljivo. Celo namestnik deželnega glavarja ing. Thomas Truppe se je namreč v zadnjem času moral že pokoriti tej liniji In nikjer na našem ozemlju ne more nastopati več brez spremstva zgoraj omenjenih, o-krepljenih še s praminentnim zastopnikom .Abvvehrkampferjev’ dr. Pichsom, ki ga vsaj v odnosih do koroških Slovencev tudi kot zastopnika FPD očitno smatrajo za svojega in potrebujejo, da celo v voMni kampanji ni pozabljena zahteva po .Miinder-Heitenteststeiltung”, katere zahteve DVP vsaf v tem volilnem času le ne more sama iznašati. Pač pa sta se že dva dni po sklepu Narodnega sveta koroških Slovencev, da priporoča volitev DVP, za to zahvalila DVP-poslanca dr. Mayrhofer .in dr. Einspieler v deželnem zboru s svojim predlogom za deželno podiporo pliberškemu .Grenz-larvdheimu".
Mlada generacija DVP torej brez dvoma nikakor ne obeta spremembe v odnosih te stranke do koroških Slovencev na boljše. Ostane morda za tega ali drugega edino še .krščanstvo” OVP za eventualno podiporo te stranke.
Nočemo se baviti s .krščanstvom’ posameznih predstavnikov DVP, saj dr. Weiss sam ni vedel za .nekrščanstvo" socialistov drugega vzroka, kot da so iz spoštovanja do cerkve posl al i na otvori tev koncila kot svojega zastopnika svojega narodnega poslanca dr. Neugebauerja, ki v stranki predstavlja krščansko krilo, čeprav bi lahko poslali tudi svojega predsednika, ko je papež Janez XXIII. s svojim vabilom tudi pravoslavnih lin protestantov sam pokazal večjo širino kot krščanski dr. Weiss v tozadevnem iznašanju.
.Krščanstvo" DVP pa je v zadnjem času najboljše osvetlila .Kleine Zeitung’ kot glasilo katoliškega Pressevereina, ko ugotavlja liberalne tendence na zasedanju DVP-jevske akademske zveze v Salzburgu, kjer je bito sklenjeno .odprtje na desno”. Na
ta sklep je pramptno odgovoril predsednik FPD Peter s svojo ponudbo za skupno fronto in vlado DVP-FPD po volitvah, v mestu reformenjev DVP — v Grazu pa je .Ring der freiheittichen Akademiker” kot častnega gosta že lahko posebno pozdravil DVP-Landesrata dr. Krena.
To je torej nova DVP, ki se v ničemer ne razlikuje od njene stare generacije.
Koroški Slovenci dobro poznamo OVP-tradicijo, pa tudi svojo, ki globoko kore-
Kratko pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi v Franciji je predsednik de Gaulle v svojem zadnjem pozivu na prebivalstvo zagrozil, da bo odstopil, če ne bi dobil zadostne večine glasov. Medtem je bil referendum izveden in objavljen tudi izid, toda de Gaulle molči, samo notranji minister Roger Frey je izrazil mnenje, da bo predsednik ostal na svojem mestu, češ »ne vidim, čemu bi moral de Gaulle oditi s tolikšno večino«.
Kakšna je ta »večina«, na katero se sklicuje zdaj francoska vlada? Volilnih upravičencev je bilo v Franciji 27,579.424, od katerih pa se je volilne pravice poslužilo le 21,306.123 volivcev; volitev se je torej vzdržalo 22,75 °/o volilnih upravičencev. Veljavnih glasov je bilo oddanih 20,740.649 (torej 565.474 neveljavnih glasov), od katerih jih je bilo 12,808.196 za de Gaulla in 7,932.453 proti nijemu.
Če upoštevamo, da so opozicijske stran-I ke pozivale volivce na tri različne oblike I glasovanja proti de Gaullu: na glasovanje I z »Ne«, na vzdrianje pri volitvah in na ■ neveljavno glasovanje, potem pač pride-I mo do zaključka, da je dobil de Gaulle I »večino, ki znaša komaj 46,44 °lo!
Zato ni čudno, če pariški tisk soglaša v mnenju, da je de Gaullov »uspeh« zeio majhen. V opozicijskih krogih predvsem poudarjajo, da je de Gaullova politika privedla do razdelitve Francije, kajti prvič v peti republiki so se celi departmaji (11 od 76) izrekli proti predsedniku in je prišlo do jasne razmejitve med področji južno od Loire (kjer prevladujejo »ne«) in področji na severu (večina »da«). Ravno ta razmejitev pa je zdaj eden glavnih argumentov de Gaullovih nasprotnikov, ki so takoj po referendumu šli skupno v boj tudi za državnozborske valitve, ki bodo 18. novembra.
Pol-tični opazovalci poudarjajo, da bo »uspeh« de Gaulla pri volitvah v skupščino še manjši, če bo protidegaullistična koalicija
nini v naši težki borbi za narodni obstoj in je zlasti v najtežjih preizkušnjah borbe prot) nacizmu zadobila svojo zelo jasno podobo. Prav ta tradicija pa nam narekuje, da DVP, kakršna je bila, kakršna je in kakršna kaže ostati tudi v bodočnosti, koroški Slovenci ne moremo voliti. Njen tisk pozna za naše narodne težnje le zasmeh, za našo herojsko borbo le blatenje, naših Izseljencev pa se je za DVP-sekreitarja na žalost preveč vrnilo nazaj na svoje domove!
enotna vsaj toliko, kot je bila pri referendumu. To pa bi pomenlo, da bi de Gaulle in njegovi pristaši zgubili potrebno večino in bi bil potem predsednik skupno s svojo vlado vedno spet odvisen od dobre ali slabe volje svoj h nasprotnikov. Vsekakor pa je že nedeljski referendum pokazal, da se de Gaullova zvezda počasi toda vztrajno nagiba k zatonu.
Po razpletu v vprašanju Kube:
V Ljubljani so odkrili:
Spomenik padlim Avstrijcem
V četrtek so na ljubljanskem pokopališču v okviru posebne slovesnosti odkrili spomenik Avstrijcem, ki so v zadnji vojni padli v Jugoslaviji. Na tri metre visokem granitnem stebru je napis, ki poziva na mir med naiodi in obuja spomin na Avstrijce, ki so zgubili svoje življenje v letih 1941 do 1945. Sporazumevanju in prijateljstvu med narodi kot pogoju za ohranitev in utrditev miru so bile posvečene tudi besede, ki so jih ob odkrivanju spomenika govorili predstavniki Avstrije in Jugoslavije. Spomenik v Ljubljani je postavilo Avstrijsko-jugoslovansko društvo.
Zvezni prež ident ob dnevu ZN:
Avstrija hoče pomagati pri ohranitvi miru
Ob letošnjem dnevu Združenih narodov 24. oktobra, torej prav v času, ko je nevarnost okoli vprašanja Kube dosegala svoj višek, je imel zvezni prezident dr. Schdrf govor na slavnosti v dunajski univerzi, kjer je poudaril, da je Avstrija kot nevtralna država vsakčas pripravljena pomagati v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru.
Kaj je treba storiti — je dejal dr. Schdrf — da bi človeštvo, ki je v življenjski dobi ene same generacije moralo pretrpeti dve svetovni vojni, obvarovali pred tretjo svetovno vojno, ki bi verjetno bila zadnja, ker potem nihče več ne bi živel, ki bi lahko vodil vojno. Ta vprašanja si si,.- 'm Jj.udje vseh dežel sveta v dneh, ko se spominjamo ustanovitve Združenih narodov. Prve besede preambule listine Združenih narodov se glasijo: »Obvarovati prihodnje rodove pred šibo vojske«. V tem duhu je generalni sekretar Združenih narodov zastavil svo moč organizacije, da bi dosegel pogajanja, preden bi prišlo do grozeče katastrofe. Njegov poziv obema velesilama je naletel na odmev, toda krajevno in časovno omejeno premirje v hladni vojni ne zadostuje.
Avstrija pozdravlja vsak korak, ki lahko privede do mirne rešitve sporov. Ob moji zaprisegi kot zvezni prezident sem slovesno izjavil: ,Vedno bom pripravljen, da v imenu miroljubne Avstrije povzdignem svoj glas v službi svetovnega miru.' Nevtralna Avstrija kliče vsem merodajnim, naj podvzamejo vse, da bodo svoje spore rešili brez uporabe sile, kajti mnogo je sredstev in načinov, s katerih pomočjo bi lahko dosegli miren sporazum. Avstrija je pripravljena, da na željo v in izven Združenih narodov na vse mogoče načine prispeva k trajni ohranitvi miru.
Zelo dvomljiva „zmaga” ameriške politike
Svet se je oddahnil, ko je prišlo do razpleta v nevarnem vprašanju okoli Kube, svetovni tisk pa zdaj tekmuje v pojasnilih, kdo je rešil človeštvo pred novo svetovno vojno: ali ameriški predsednik Kennedy — ali predsednik sovjetske vlade Hruščav. Vendar mislimo, da take domneve ne morejo privesti do resnice, saj sta v bistvu spoznali nevarnost in zato tudi popustili obe strani: Kennedy je dal zagotovilo, da Amerika ne bo napadla Kube, Hruščav pa je nato odredil umik raketnih oporišč s Kube in tako odvzel Ameriki ter njenim zaveznikom še zadnji dozdevni argument za agresivno politiko proti Kubi.
Če pa je že govora o prispevku k stvari miru ene in druge strani, potem je pač treba ugotoviti, da zahodna verzija o prispevku in celo o „zmagi" Amerike n) zgrajena na preveč trdnih temeljih. Amerika je s svojim nezakonitim in agresivnim vmešavanjem v notranje zadeve Kube že davno prej ogrožala mir, preden je Sovjetska zveza sploh začela graditi svoja oporišča na Kubi. Pa tudi v popuščanju ene in drugo strani so bistvene razlike: Sovjetska zveza se je za umik svojih oporišč odločila brez vsakih pogojev, medtem ko Amerika še danes vztraja pri določenih pogojih in je svojo piratsko blokado Kube samo začasno prekinila, hkrati pa še naprej grozi s širokopoteznimi vojaškimi ukrepi.
O .zmagi" ameriške politike je torej težko govoriti, to še toliko manj, ker Amerika ter Zahod nimata prav nobenega moralnega opravičila za svojo politiko groženj in izsiljevanja. Medtem ko vidi Amerika nevarnost že v enem samem sovjetskem oporišču na Kubi, ima ista Amerika na isti Kubi prav tako svoje oporišče in ima poleg tega še 127 vojaških oporišč v 18 državah širom sveta! S politiko dvojne morale pa je seveda težko zmagovati in je zato pretežni del svetovne javnosti ob trenutnem razpletu v vprašanju Kube upravičeno mnenja, da je sedanja .zmaga" ameriške politike zelo dvomljiva.
Kljub vsemu temu pa Je na stvari le tudi nekaj pozitivnega. Vprašanje Kube je ponovno razkrilo vse strašne posledice In trajno nevarnost, ki jo za svetovni mir predstavlja blokovska politika. In še nekaj: obe velesil) sta bili prisiljeni, da pod pokroviteljstvom Združenih narodov začneta pogajanja.
Vabilo
Vsi slovenski zadružniki 'in prijatelji naših zadrug so vabljeni na proslavo
90. obletnice ustanovitve
prve slovenske kmečke Hranilnice l	in posojilnice
v nedeljo, 4. novembra 1962, v Št. Jakobu v Rožu Spored:
©b 11. uri pred Narodnim domom odkritje spomenika pobudniku dr. Valentinu
Janežiču /in ustanoviteljem;
ob 14. uri svečana proslava v dvorani gostilne Antonič na Reki s
■	pozdravnimi govori in čestitkami častnih gostov,
■	deklamacijami,
■	slavnostnim govorom in
■	počastitvijo zaslužnih zadružnikov.
Proslavo bosta obogatila s svojim nastopom mešani pevski zbor Slovenske prosvetne zveze ter godba .Veseli planšarji".
Po zaključku zadružne proslave bodo priljubljeni godbeniki Igrali za zabavo 'in ples.
Prisrčno vas vabi	Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
Precejšnja ohladitev za de Gaulla
po referendumu o ustavni reformi v Franciji
3 _ Štev. 44 (1068)
« "i a a a a ir»
2. november 1962
Deželni proračun v deželnem zboru:
Za leto 1963 predvidenih 730,2 milijona šilingov
Zadnji petek je koroški deželni zbor začel svoje letošnje jesensko zasedanje s tem, da je finančni referent deželne vlade deželni svetnik Sima predložil in obrazložil deželni proračun za leto 1963. Deželni proračun je kot v zadnjih letih tudi tokrat razdeljen na tri dele: v rednem proračunu so dohodki in izdatki predvideni v višini 646,8 milijona šilingov, v izrednem proračunu znašajo 66,6 milijona šilingov in za tako imenovani eventualni proračun so predvideni v višini 16,8 milijona šilingov; torej znaša celotni deželni proračun za leto 1963 skupno 730,2 milijona šilinigav dohodkov odnosno izdatkov. To pomeni, da se je proračun 1963 v primerjavi s proračunom za leto 1962 povečal za 8,2 °/o.
Kakor je poudaril dežel mi svetnik Sima v svojem uvodnem govoru, je tudi pni proračunu za leito 1963 glavna značilnost dejstvo, da gre za tako imenovan izravnan proračun, to pomeni, da so izdatki enako visoki kot dohodki, ali z drugimi besedami:' da je to proračun brez dolgov. Nadaljnja vsekakor pozitivna značilnost pa je v tem, da daje proračun 1963 velik poudarek investicijski politiki in kot taik bistveno prispeva k zaposlitvi prebivalstva. V ta namen je namreč v celoti predvidenih 533,8 milijona šilingov, (kar pomeni nopram letu 1962 zvišanje za 106 milijonov šilingov ali 24,7 %), od katerih odpade na Koroško 356,4 milijona šilingov, medtem ko bo ostala sredstva marala prispevati država.
Tudi na področju pospeševalnih akcij predvideva proračun za prihodnje leto bistvena zvišanja sredstev: pri 'izdatkih za zdravstveno oskrbo na primer za 8,6 milijona šilingov, pri stanovanjskih gradnjah za 5 milijonov, pri gradnji deželnih cest za 6,6 miilijona (v ta namen bo iprihodnje leto na razpolago 70,6 milijona šilingov), pri pospeševanju kmetijstva za 4,3 milijona, pri kulturnih potrebah za 2,7 milijona in pri tujskem prometu za 3,5 milijona šilingov.
Ko je deželni svetnik govoril o predvi-
Maloobmejni promet
krepi stike med sosednimi narodi
Ni treba spet na široko ponavljati, kakšnega pomena je lahko maloobmejni promet med dvema sosednima državama za vzpostavljanje in utrjevanje dobrih stikov med narodi teh držav. Kljub temu pa se pri nas na Koroškem še vedno najdejo ljudje — deloma so celo na vplivnih položajih! — ki se prav po donkihotsko zaletavajo v tako ureditev med Avstrijo in Jugoslavijo. Dobro je le to, da gre razvoj mimo takih ljudi in jih pušča ob strani kot staro šaro, za katero se pretežna večina prebivalstva sploh ne zmeni, zavedajoč se, da s postavljanjem umetnih pregrad in »železnih zaves«• ni mogoče graditi jutrišnje Evrope.
Lahko bi navajali številke na primer o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. torej o meji, ki velja za najbolj odprto v Evropi. Toda tudi številke o mejnih prehodih med Avstrijo in Jugoslavijo v okviru maloobmejnega prometa so iz leta v leto bolj razveseljive, čeprav se mnogi upravičenci u-godnosti sporazuma o malem obmejnem prometu še niso poslužili, ker lahko tudi s potnim listom brez vsakih težav potujejo čez mejo. Vsekakor je že kratka doba od podpisa avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma o maloobmejnem prometu jasno pokazala, da si obmejno prebivalstvo tu in onstran meje želi medsebojnih stikov in da taki stiki bistveno prispevajo k izboljševanju med obema državama.
Pred nedavnim je mariborski »Večer* objavil nekaj izjav podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Maribor Lojzeta Grobelnika o pomenu in razvoju maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Le-ta je delal, da je maloobmejni promet vedno pomembnejši činitelj v razvijanju trgovskih, poslovnih in turističnih stikov med obema sosednima državama. Samo v mariborskem o-kraju, kjer so leta 1959 zabeležili šele okrog 6000 mejnih prehodov z maloobmejnimi prepustnicami, je bilo lani že 6S.000 takih prehodov in letos so jih že v prvih osmih mesecih našteli okrog 58.000. Lani je bilo največ prehodov na koroških blokih, namreč okoli 30.000.
Menim — je dejal podpredsednik Grobelnik — da predstavlja že danes maloobmejni promet bistveni sestavni del dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Naraščanje obojestranskega maloobmejnega prometa krepi dobre in prijateljske stike dveh sosednih narodov, predvsem na Koroškem, s koroškimi Slovenci. Taki odnosi so bili v preteklosti le želja, danes pa so stvarnost in v skladu z. našo politiko sožitja in sodelovanja.
Prepričani smo, da so takega mnenja tudi pri nas vsi tisti, ki iskreno želijo dobre in prijateljske odnose med sosednima državama. Predvsem pa je takega mnenja pretežna večina obmejnega prebivalstva ne glede na jezik in narodnost, saj to izpričuje v dejanjih, ki se kažejo v čedalje večjem obsegu maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo.
denih investicijskih sredstvih, je zlasti poudarili, da je treba skrbeti za tako razporeditev gradbenih del, ki bo zagotovila polno zaposlitev skozi celo leto. Posebno pažnjo pa je treba posvetiti tistim predelom dežele, ki so bili v preteklosti zanemarjeni (dvojezična južna Koroška je v tem smislu naravnost klasičen primer op. ured.) in danes še nimajo pogojev za zaposlitev domačega 'prebivalstva, ki mora zato Iskati delo In zaslužek drugje. V tej zvezi je govora o ustvaritvi osnovnih pogojev, ki bodo omogočili na eni strani naselitev novih industrijskih obratov, na drugi strani pa razvoj tujskega prometa. Eden izmed teh o-
snovnih pogojev pa je vsekakor ureditev ustreznih prometnih zvez in smo radovedni, v kolikšni meri bo tozadevne potrebe južne Koroške upošteval pristojni referent deželne vlade deželni svetnik Truppe, da se bo pri prihodnjih volitvah spet lahko pohvalit s svojimi „darili"!
Seveda pa to niso edine želje in upravičene zahteve južnokoroškega prebivalstva in bi bil res že čas, da bi v deželnem zboru sklenili tak proračun, ki bi na vseh področjih upošteval potrebe tudi avtohtonega ljudstva južne Koroške. Koroški Slovenci smo svojo lojalnost avstrijski domovini že dovolj jasno izpričali in dokazali, zato tudi smemo pričakovati, da nas ne bo kdo samo od časa do časa „osrečaval" z dvomljivimi ..darili" (ki smo jih v resnici že davno sami financirali s plačevanjem davkov!), temveč da bomo enako kot vsi drugi državljani uživali pravice in ugodnosti, ki bodo zagotovile naš nadaljnji narodni obstoj in razvoj.
.Uspehi” kmetijske politike OVP
Že vsa .povojna leta si OVP pridržuje pravi monopol v vprašanju kmetijstva Avstrije in se čudno rada ponaša z »uspehi" ter »zaslugami", ki da jih ima za avstrjsko kmetijstvo. Zlasti se pri tem sklicuje na svojo politiko subvencioniranja 'in kar tako stresa z milijoni, ki da jih je »priborila" za kmeta.
Toda kakšni so v resnici ti »uspehi" OVP-jevske kmetijske politike? Res 'je, veleposestniki dobijo 'iz državnih subvencij vsako leto mnoge milijone šilingov, zato pa so srednji in zlasti mali kmetje pri subvencijah vedno na zadnjem mestu 'in so kljub »širokogrudni" pomoči — o rtjemi razdelitvi v pretežni meri določa OVP — v čedalje večjem številu prisiljeni, da opustijo kmetovanje lin 'iščejo zaslužek v drugih gospodar-
skih panogah. Samo v zadnjih desetih letih se je število malih kmetij v Avstriji zmanjšalo za 30.000 ali 7 odstotkov Sin so bila; pri tem najbolj prizadeta posestva, katerih zemljiška posest je znašala do 5 hektarov.
Zalo pa imamo v Avstriji danes — kot je pokazalo zadnje štetje kmetijskih obratov — okoli 6300 veleposestnikov, v katerih posesti je povprečno 560 hektarov. Po številu obratov je to te 1,4 % vseh avstrijskih kmetij, kljub temu pa ima ta izginjajoča manjšina v svoji posesti skoraj polovico vse avstrijske zemlje, namreč 35.000 kvadratnih kilometrov !
Torej je precej jasno, komu res koristi politika, ki jo v avstrijskem kmetijstvu narekuje iin vodi C5VP.
Tudi na Zahodu za spravo med Poljaki in Nemci
Rešitev tako imenovanega nemškega vprašanja gotovo v velikii meri bremeni in otež-koča vprašanje razmejitve med Nemčijo in Poljsko. Poljaki vztrajajo pri zahtevi, da mora ostati meja na Odri in Nisi, ker je ta razmejitvena črta pač produkt druge svetovne vojne. Razumljivo imajo Poljaki pri tej zahtevi odlično podporo pri vseh vzhodnih državah in tudi v velikem delu ostalega sve-
Avstrijsko-jugoslovanski sporazum
o prevozu blaga v cestnem prometu
V Beogradu so bila prejšnji teden tridnevna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo o vprašanjih prevoza blaga v cesrnem prometu preko meje. Predstavniki obeh držav so se sporazumeli o vrsli obojestranskih koristnih aranžmajev glede sistema kantingentiranja in izdajanja dovoljenj za takšen prevoz ter sprejeli dokončen fiskalni režim. Podpisali so tudi protokol o višini kontingenta oziroma o številu tovornjakov, za katere je odobren prevoz čez mejo v letih 1962 in 1963.
ta. Zadnje čase pa se zdi, da se je z zgodovinskim dejstvom sprijaznil tudi Zahod — seveda z izjemo Zahodne Nemčije, kjer se mnogim vplivnim (ljudem očitno še ni posvetilo, da se kolo zgodovine vrti samo naprej in nikdar nazaj. Vendar morajo zadnje čase v Bonnu požreti marsikatero bridkost, ko jim najbližji zavezniki — predvsem Angleži in Francozi — skušajo dopovedati, da nima več smisla upirati se spravi s Poljaki.
Pa tudi v Zahodni Nemčiji sami niso vsi tako trmasti, da ne hi hoteli priznati edino možne in čedalje bolj nujne odločitve: tudi med Nemci se oglašajo ugledni javni delavci, ki so za to, da bi se Nemci in Poljaki končno zbližali, in to tudi za ceno, da ostane pri sedanji meji na Odri in Nisi. Tako je Hamburški tednik »Die Zeit« pred nedavnim dal znanim nemškim osebnostim priložnost, da se izrečejo v tem pogledu in je vsekakor zanimivo stališče, ki ga je zastopal nemški zgodovinar Golo Mann, sin slovitega pisatelja Thomasa Manna. Po njegovem je namreč nastopil čas, da si oba naroda podasta roke, kajti tudi Poljaki želijo zbližanje z Zahodom. On 9icer razume nemške begunce iz zahodnih poljskih pokraji-n, ki bi se radi spet vrnili domov in zato zahtevajo ponovno priključitev teh krajev k Nemčiji. Toda hkrati se sprašuie, alii so Nemci, ko so zavladali v Evropi, priznavali takšno pravico Poljakom.
Zakaj ne tudi pri nas na Koroškem?
V eni zadnjih številk našega lista smo poročali o krizi na trgu s klavno živino in padanju cen za prodane živali. Prišlo je namreč do prekomerne ponudbe, ki jo na eni strani povzroča zastoj v izvozu klavne živine, na drugi strani pa letošnji izredno slabi pridelek krme mnoge kmetovalce sili, da zmanjšajo število živine, ker je v zimskih mesecih vsled manjših zalog krme ne bi mogli prekaniti. Do podobnega razvoja je prišlo tudi v sosednih državah — na primer v Italiji in Nemčiji, ki veljata za glavna uvoznika avstrijske živine — ki so morale zato zmanjšati svoj dosedanji uvoz živine iz Avstrije.
Skratka: avstrijski trg je bil v teh tednih prekomerno založen s klavno živino in posledica je bila, da so cene občutno padle, računano v povprečju kar za 1—1,50 šil. pri kilogramu žive teže. Kaj bi bil logični zaključek ob takem razvoju! Vsakdo bi mislil, da bodo mesarji, ki so živali za zakol kupili po znatno nižjih cenah, ceneje prodajali tudi meso. Toda avstrijska praksa kaže, da ta račun ni povsem v redu. Kolikor nam je znane, je doslej edina častna izjema Predarlska, kjer so mesarji cene govedine povprečno znižali za 10 do 15 odstotkov in tako zagotovili, da ima tudi potrošnik koristi od prekomerne ponudbe klavne živine.
In po vsej ostali Avstriji! Prekupčevalci in mesarji kupujejo klavno živino po znižanih cenah, meso pa prodajajo po nespremenjenih visokih cenah! Na račun kmeta, k! je prisiljen — tudi po znižani ceni — prodati odvišno število živine, torej brezobzirno kopičijo svoje že doslej ne ravno pičle dobičke. Mislimo, da je skrajni čas, da napravi oblast konec takemu neodgovornemu početju.
posiROKerosveču
ALŽIR. — Alžirska vlada je objavila dekret, da morajo vsa kmetijska, industrijska in obrtna podjetja v deželi rezervirati deseti del vseh svojih delovnih mest izključno za bivše borce in osebe, ki so prišle iz kolonialističnih zaporov in taborišč. Ta dekret naj bi zagotovil zaposlitev ljudem, ki so se hrabro borili za svobodo in neodvisnost Alžirije.
SANA. — Spori med revolucionarnimi silami Jeme-na in pristaši bivšega monarhističnega režima sicer še niso popolnoma zaključeni, vendar se nova revolucionarna vlada že trudi, da bi mlado republiko postavile na solidno podlago. Po izjavi podpredsednika jemenske vlade bodo v kratkem razglasili začasno ustavo Jemenske arabske republike, ki bo o-predelila cilje revolucije in sistem oblasti v prehodnem obdobju. To bo prvi v vrsti ukrepov, s katerimi namerava revolucionarna vlada politično in gospodarsko stabilizirati Jemen.
HANNOVER. — Na nedavnem kongresu zahodno-nemških sindikatov so sprejeli vrsto resolucij, med katerimi je tudi poziv za splošno razorožitev in prepoved atomskega orožja. Delegati so v tej zvezi pozvali bonnsko vlado, naj »prevzame iniciativo za razorožitev”. Je pa seveda drugo vprašanje, v koliko se tak poziv ujema z uradno politiko Zahodne Nemčije, katera velja za najhujšega zagovornika »politike sile” In se že dalj časa poteguje za atomsko oborožitev svoje vojske.
NEW YORK. — Generalna skupščina OZN je soglasno sprejela priporočilo Varnostnega sveta za sprejem Ugande v svetovno organizacijo. Uganda je s tem postala 110. član OZN in je hkrati že šesta država, ki je bila sprejeta v to organizacijo na sedanjem zasedanju Generalne skupščine.
BAMACO. — Šefi držav, ki so članice casablanške skupine afriških dežel, se bodo 15. decembra sestali v Marakešu v Maroku. Po tem sestanku se bodo zunanji ministri teh držav pogovorili o pripravah za vseafriško konferenco na vrhu.
LJUBLJANA. — Dokončni statistični podatki o septembrskem izvozu in uvozu v LR Sloveniji kažejo, da je bil celotni izvoz iz Slovenije meseca septembra za 11 milijonov dinarjev večji kot avgusta, v primerjavi z lanskoletnim septembrom pa je narasel celo za 957 milijonov dinarjev. Nasprotno pa je bil septembrski uvoz za 73 milijonov dinarjev manjši kot avgusta in za 131 milijonov dinarjev manjši, kol je bil septembra lani. V odstotkih izraženo je bil letošnji septembrski izvoz za 45 odstotkov večji kot septembra lani, uvoz pa se je zmanjšal za 5 odstotkov.
NEV/ DELHI. — Indijski predsednik Radakrišnan je zaradi oboroženega spopada med vojaškimi silami Indije in LR Kitajske po vsej državi razglasil izredno stanje. Medtem se nadalajujejo boji na indijsko-kitajski meji, po diplomatskih kanalih pa skušajo doseči pogajanja, na katerih bi se pogovorili o možnostih mirne rešitve spora med obema državama.
BEOGRAD. — V navzočnosti predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita in drugih visokih predstavnikov so v zagrebškem institutu za jedrska raziskovanja »Rudjer Boškovič” izročili v obrat nov ciklo-tron. Z Izročitvijo v obrat novega ciklotrona se v Jugoslaviji ustvarjajo pogoji za nadaljnji razvoj raziskovalnega dela na področju jedrske energije.
NEW YORK. — Devet afriških držav je predložilo socialnemu odboru OZN osnutek resolucije, v katerem zahtevajo, naj Generalna skupščina sprejme mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasnega razlikovanja.
RIM. — V zvezi z zapletom okoli Kube je tudi papež Janez XXIII. naslovil na državnike sveta poziv, naj se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo za ohranitev miru. Dejal je, da ne smejo biti neobčutljivi za klic človeštva po miru, marveč na) storijo vse, kar morejo, da rešijo mir, kajti tako bodo prihranili svetu grozote vojne, katerih strahotnih posledic ne more nihče predvidevati. Papež je poudaril, da so nujna pogajanja na vsaki ravni in v katerem koli času.
DUNAJ. — Ob dnevu Združenih narodov je bila na dunajski univerzi slavnost, kjer je govoril tudi zvezni prezident dr. Schttrf. Med drugim |e poudaril glavno nalogo Združenih narodov, ki Je ohranitev miru, in dejal, da Avstrija pozdravlja vsako akcijo, ki lahko pripelje do mirne rešitve sporov.
LIVORNO. — V zvezi z nedavnimi atentati na Južnem Tirolskem in v drudih predelih severne Italije je bil aretiran tudi 23-letni Nemec Heinz Schneider, pri katerem je policija našla razno orožje. Kljub temu pa aretiranec vztrajno trdi, da je prišel v Italijo kot preprost turist na poučno potovanje. S seboj je imel potrdilo nekega |užnotlrolskega združenja za kulturno dejavnost, vendar italijanski policiji ne gre v glavo, zakaj naj bi aretirani Nemec za svojo »kulturno” dejavnost potreboval — orožje.
CARACAS. — Predsednik Venezuele Romulo Befan-court je sprejel sklep o mobilizaciji venezuelskih oboroženih sil. V tozadevnem sporočilu je bilo rečeno, da je bil sklep o mobilizaciji sprejet zaradi grožnje »sovjetskih jedrskih raket na Kubi”, toda v resnici je to le zunanji povod, kajti venezuelski predsednik potrebuje vojaštvo predvsem za nadzorstvo položaja v notranjosti države, kjer že dalj časa vladajo nemiri in nezadovoljstvo proti sedanji vladi.
WASHINGTON. — Čeprav na eni strani poudarja svojo pripravljenost na prenehanje vseh jedrskih poskusov, Amerika na drugi strani mrzlično nadaljuje s takimi poskusi tako v atmosferi kot tudi pod zemljo. Zodnja jedrska bomba, ki so jo vrgli iz letala nedaleč od otoka Johnston na Pacifiku, je imela eksplozivno jakost od 20.000 do milijon ton klasič-nega razstreliva.
2. november 1962
“ «L a a «. m
v-e<vorut^
Štev. 44 (1068) — 3
Knjiga in vaš otrok
Navadno pravimo, da je treba otroka izobraževati že od trenutka, ko se je rodil. S časom so dobre navade ukoreninijo, prav tako pa tudi slabe. Med ostalimi dobrimi navadami bi vsaka dobra mati morala pri vojem otroku Rojiti spoštovanje do knjige in ne čakati odhoda v šolo in na učiteljeva navodila.
Otroku ste prvikrat kupili slikanico. Polna je lepih ilustracij, z živahno barvnimi platnicami. Tako knjigo bi bilo škoda zaviti v debel in grob papir, ker bi s tem postala manj privlačna za otroka. Toda vseeno je treba platnice zavarovati, zato kupite v knjigarni prozoren celofanski papir in pazljivo zavijte prvo otrokovo knjigo. 2e v prvih letih mora otrok ločiti vrednost knjige in katerekoli igračke.
Ko dobi otrok v šoli učiteljeva navodila o zavijanju zvezkov, je bolje, da se v to ne mešate, na primer, katere barve papir naj bo za zavijanje in kakšni naj bodo napisi na zvezkih. Seveda pa je nujno, da od časa do časa pregledate zvezke, če so v redu in če niso, da malega šolarja opomnite.
Ne dovolite otroku, da bi označeval v knjigi stran, kjer je nehal brati, z zapogibanjem lista. Saj je veliko predmetov za označevanje strani. Prav tako ne dovolite, da bi otrok pri listanju slinil prste, ker to ni le proti pravilom estetike, marveč je hkrati tudi nehigienično.
Ko prvič opazite, da otrok trga knjige, ga strogo kaznujte, saj bo drugače uničil svoje knjige in še vašo hišno knjižnico.
Ameriški pisatelj John Steinbeck
prejel letošnjo Nobelovo nagrado za književnost
Švedska akademija znanosti, ki upravlja ustanovo Nobelovih nagrad, je prejšnji teden sporočila, da je letošnjo Nobelovo nagrado za književnost podelila ameriškemu pisatelju Johnu S t e I n b e c k u. Nagrado so mu podelili »zaradi njegovih domiselnih in realističnih del, ki se odlikujejo po humorizmu s simpatičnim tonom, in zaradi njihovega socialnega čuta.” John Steinbeck je šesti ameriški pisatelj, ki mu je bilo podeljeno to visoko priznanje; pred njim so dobili Nobelovo nagrado že naslednji ameriški pisatelji: Sinclair Lewis (1930), Eugene 0'Neil (1936), Pearl Buck (1938), William Faulkner (1949) in Ernest Hemingway (1954).
Letos nji Nobelov nagrajenec za literaturo John Steinbeck se je rod'il 27. februarja 1902 (torej !je prav letos obhajat svoj 60-letnii življenj siki jubilej) v majhnem kaiti-farnijslkem mestu Satinas. Čeprav miladii John ni kazali posebnega navdušenja za šalo — mnogo botij mu je ugajalo življenje na konjih — je leta 1918 diplomiral na neki višji šali 'in se nato vpisal na univerzo, kjer pa je prebili te štiri leta in se nato odtočil za pot literata. Vendar je moral preživeti mnogo razočaranja, preden je leta 1929 napisali svojo prvo ikajigo „Rdeča svetnica”. Naslednja teta je izdal še dve knjigi toda finančno so bile popoln neuspeh; Steinbeck pač še ni bili znan pisatelj. Postal pa je na mah slaven leta; 1935, ko je objavil »Ravnico Tortiitle" (v slovenščini pod naslovom
Univerza zelo privlačuje japonska dekleta
Japonska dekleta, ki se jim je zdel podrejeni položaj v družbi še pred 20 leti povsem razumljiva vsakdanjost, postopno osvajajo »trdnjave«, se pravi, da posegajo v dejavnost in v poklice ki so biti do nedavnega namenjeni samo moškim prebivalcem »dežele vzhajajočega sonca».
Japoncev v glanem ne moti, da so v brivnicah in frizerskih salonih zaposlene predvsem ženske, da se je proizvodnja in potrošnja piva povečala odkar ga pijejo tudi Japonke, in da vedno več žensk sedi za avtomobilskim krmilom. Zaskrbljeni pa so zaradi čedalje močnejšega prodora žensk v značilno »moške poklice« — ženske vozijo tovornjake, delajo v kovinskih strokah, postajajo višje državne uradnice — in zlasti na univerze.
Bred drugo svetovno vojno niso poznali mešanih univerz, le malo deklet je obiskovalo višje šole. Po letu 1945 pa so se tudi ženskam odprla univerzitetna vrata. Na Japonskem se ni lahko vpisati na univerzo: kandidat mora uspešno opraviti sprejemni izpit, ki je precej zahteven zaradi 'konkurence, saj se ponekod poteguje za eno samo prosto mesto tudi po 60 kandidatov, medtem ko se v povprečju prijavi za vsako prosto mesto po dvajset mladih ljudi.
Na akademijah za upodabljajočo umetnost je zdaj že več deklet kot fantov. Neki univerzitetni profesor je na pol v šali dejal ob letošnjem vpisu: »Japonski se obetajo čudni časi, 'kajti ženske odrivajo moške z univerze.«
Poklicni vzgojitelji in psihologi sodijo, da se japonska dekleta zaradi težnje po veljavi v »moškem svetu« na splošno učijo bolje in so na izpitih uspešnejše kot fantje. »Dekleta nenavadno dobro izgovarjajo angleške in francoske besede,« je dejal profesor na tokijski filozofski fakulteti, »tako da opažamo pri mnogih slušateljih, ki študirajo hkrati z njimi, vidna znamenja občutka manjvrednosti.« V drugem letniku oddelka za angleško književnost na tokijski univerzi je 76 deklet in en sam slušatelj, v tretjem letniku francoskega jezika in književnosti pa posluša predavanja po en fant na 50 deklet.
Študentje trdijo o svojih kolegicah, da je postala univerzitetna izobrazba v očeh Japonk prav tako važna kot na primer rdečilo za ustnice ali torbica. Prav zato govorijo japonski študentje o tej ali oni svoji kolegici kot o sivi, modni, rjavi »torbici«. Toda »torbice« so večinoma zelo prizadevne in uspešno opravljajo izpite.
Vendar je za zdaj še tako, da japonsko dekle z univerzitetno diplomo precej teže dobi ustrezno zaposlitev kot pa njen študijski kolega. Voditelji večjih japonskih podjetij se jih otepajo z izgovorom, češ da so »preveč izobražene, da bi mogle opravljati navadno uradniško delo, na važnejša delovna mesta, kjer je potrebna večletna praksa, pa jih ne moreš postaviti, ker se prej ali slej poročijo in ostanejo doma.«
»Poilanitorsika polica”), kajti knjiga je zelo biitro dosegla osem izdaj lin neka filmska družba sli je takoj zagotovila pravico za filmsko predelavo.
Leta 1936 je Steinbeck prešel k socialnim temam z delom »Negotova bitka”, v katerem pripoveduje o stavki med nabiralci jabolk. Za to knjigo je prejel zlato medaljo ,Commonwealth Guba”, kii jo podeljujejo vsako leto najboljšemu kalifornijskemu romanu. Še večji uspeh pa ga je čakal naslednje leto (1937), ko je izšla knjiga »Ljudje in miši"; delo* je doseglo velik u-speh tudi v gledališki predelavi. Leta 1939 so ga izvalili za člana »National institute of Arts and Letters" in v tem letu je objavil tudi »Sadove jeze", ki so dvignili silno nasprotovanja, toda avtorju prinesli Pulitzerjevo nagrado 1940.
Po vstopu Amerike v vojno je postal Steinbeck posebni dopisnik „New York He-rald Tribune" za Evropo; poslan je bil v Anglijo, nato pa na severnoafriška fronto in v Italijo. Ko se je vrnil v Ameriko, je od leta 1944 vse do 1961 objavil še celo vrsto del.
Tudi v slovenščini je izšlo več prevodov Steinbeckovih del: »Sadovi jeze", Ljudje in
miši”, „Palenitarska polica", ka”, »Vzhodno od raja” in
KUKU RD6 DROBCIH?
£ Po zgledu dveh kiparsih simpozijev »Forma viva*, ki so ju le pred dve leti priredili v Kostanjevici in Portorožu, je izraelski umetnik Eloul Kosso, udeleženec lanskoletnega simpozija v Sloveniji, sedaj realiziral idejo podobnega simpozija tudi v Izraelu. V bližini mesta Eilath je bil pred nedavnim odprt prvi izraelski simpozij kiparjev, na katerem sodeluje Sest izraelskih in deset evropskih kiparjev ter trije kiparji iz Amerike, Japonske in Kube.
# Peter Ustinov, znani režiser, igralec in dramatik, bo prihodnjo sezono v milanski Scali režiral Rossinijevo opero »Semiramis* z Joan Sutherland v naslovni vlogi. Pred kratkim je Ustinov v Londonu uspel z režijo Puccinijeve opere »Giani Schicchi”.
% V ameriškem filmu »Johann Strauss*, ki ga je produkcija Wa!t Disney pred nedavnim začela snemati na Dunaju, igra vlogo skladatelja Josepha Straussa, brata »kralja valčka”, znani popevkar Peter Kraus.

.Negotova biit-»Biser".
UMETNIŠKO MESTO
bodo zgradili v Parizu
Konec leta 1964 se bodo uresničile želje mladih umetnikov po svetu, kajti v Parizu bodo na desnem bregu Seine zgradili pravcato mestece s 180 medsebojno povsem ločenimi umetniškimi ateljeji. Dežele, ki bodo prispevale h gradnji, bodo smele poslati v Pariz po šest svojih umetnikov na leto. Zraven ateljejev bodo majhne kuhinje In spalnice. Kiparji bodo v pritličnih delih dosIodU, slikarji nad njimi, zgornja nadstropja pa bodo namenjena glasbenikom, za katere bodo uredil) dobro izolirana stanovanja, tako da njihovih dolgotrajnih vaj ne bodo slišali na cesto. Vsekakor zanimivo pa je, da v novi mednarodni umetniški četrti v Parizu ne pripravljajo ničesar za književnike.
Začetek sezone v ljubljanski Operi
Ker obhaja ljubljanska Opera letos svojo 70-letniico, so gledališko hišo temeljito prenoviti, zato se je začetek (letošnje sezone nekoliko zavlekel. Zadnji teden pa se je ljubljanski operni ansambel spet predstavili publiki in začel novo sezono s premiero moderne opere »Janošiik" slovaškega skladatelja Jana Gikikerja. Vlogo glavnega junaka 'igra odnosno poje Miro Brajnik, v ostalih vlogah pa nastopa domala ves solistični ansambel. Dirigent je Ciril Cvetko, režiser pa Hinko Leskovšek. Le dva dni za prvo premiero je bila na sporedu uprizoritev Orftove „ Premetanke ”, s katero Ije ansambel ljubljanske Opere nastopil tudi v okviru letošnjega Ljubljanskega festivala.
V pravkar začeti sezoni ima ljubljanska Opera predvidenih pet opernih in dve baletni premieri. Kot druga premiera bo na vrsti Verdijev »Rigoletto”, v kateri bo vlogo vojvode pel Raijko Koritnik, v ostalem pa bo to opera (izvedena v novi režiji lin z novim glasbenim vodstvom. V Gotovčevem »Eru z onega sveta' bosta pela glavni vlogi Ladlko Korošec In Miro Brajnik, medtem ko bodo Ponchidlliijevo »Gio-condo" uprizorili s sodelovanjem skoraj celotnega ansambla ljubljanske Opere. Kot zadnja premiera nove sezone bo na sporedu komična opera italijanskega skladatelja Ferrarija »II Caimpielto", baletni ansambel pa pripravlja celovečerni balet Prokofjeva »Kamniti cvet” ter baletni večer v koreografiji Dimitrija Panliča.
Kapitalne družbe in inozemski kapital 2 v avstrijskem gospodarstvu
Na podružabljenih podjetjih, ki so ali akcijske družbe ali pa držbe z omejenim jamstvom (v bodoče jih bomo imenovali le še sapitalne družbe), so udeležene republika, zvezne dežele in občine. Tako je republika na lastništvu podržavljenih podjetij udeležena:
delež	Število družb	nominalni kapital v milijonih	delež republike Šilingov
de 50 •/•	10	000,7	330,9
50 do 75 •/•	7	1.073.0	1.112,0
75 do 100 •/.	4	1.515.0	1.350,4
100 •/•	35	7.347.1	7.347,1
Zvezne udeležene:	dežele	in občine	pa so
do 50 •/.	37	3.270,3	525,5
50 do 100 •/.	24	7*1.3	20«,6
100 •/«	13	1.302,0	1.382,6
Delež republike, zveznih dežel in občin na podružabljenih kapitalnih družbah znaša torej okroglo 13,25 milijarde šilingov, medtem ko znaša skupni kapital teh družb 16,45 milijarde šilingov; če pa prištejemo še udeležbo podružabljenih kapitalnih družb na ostalih kapitalnih družbah, ki znaša 895 milijonov šilingov, po-
tem vidimo, da so na kapitalnih družbah republika, zvezne dežele in občine udeležene s ca 14,15 milijarde šilingov.
Skupni nominalni kapital 492 akcijskih družb znaša 21,7 milijarde šilingov, oni 377 družb z omejenim jamstvom pa 2,9 milijarde šilingov, skupno torej okroglo 24,56 milijarde šilingov. To pomeni, da znaša delež republike, zveznih dežel in občin na kapitalu akcijskih družb 54,1 °/o, na onem družb z omejenim jamstvom pa 17,8 %, skupno torej na kapitalnih družbah 53,5 °/o. Preostalih 46,5 °/o nominalnega kapitala se v pogledu na lastništvo razdeli na inozemstvo (19,3 °/o), na banke in denarne zavode (9,8 °/o) in na privatni kapital (15,6 °/o). Pri 1,8% kapitala pa lastništva mi mogoče točno ugotoviti.
Vrivanje Inozemskega kapitala
v avstrijske kapitalne družbe
Prejšnji pregledi kažejo drugačno sliko udeleženosti na kapitalnih družbah. Tako je n. pr. bilo po po-
datkih zbornice obrtnega gospodarstva leta 1951 od osnovnega kapitala 463 gospodarsko delujočih akcijskih družb 47 % v posesti republike, zveznih dežel in občin, nadaljnjih 28 % pa pod javno upravo, kontrolo državnih oblasti ali zasedbenih sil. Le 25 % osnovnega kapitala akcijskih družb je bilo v posesti privatnega kapitala.
Leta 1953 je znašala udeležba republike, zveznih dežel in občin na akcijskem premoženju 57,8 %, medtem ko je bilo le še 11,6 °/o pod javno upravo ali upravo zasedbenih sil. V rokah avstrijskih bank je bilo v tem času 10,5 °/o, v rokah privatnega kapitala 9,6 %, v rokah inozemskega kapitala pa 9,8 °/o akcijskega premoženja.3
Še večji premik v smeri večanja vpliva privatnega in inozemskega kapitala v akcijskih družbah naletimo v primerjavah leta 1959 in 1960. Leta 1959 je E. P. Imhof v svoji disertaciji ugotovil, da je delež inozemskega kapitala na avstrijskih akcijskih družbah narasel na
3) E. Gotllicher:	Das Eigentum an den
osterreichischen Akiiengesellschaften, Der Bank-einfluf) in den Akiiengesellschaften, Die ma-nagerielle Konzentration des osterreichischen Akllenkapifals (Arbeit und Wirtschaft 1953-54)
13,3%. Isto udeležbo inozemskega kapitala na akcijskih družbah, katerih število je medtem naraslo na 526, navaja tudi zbornica obrtnega gospodarstva za leto 1960, poleg tega pa še pravi, da je delež republike, zveznih dežel in občin ter njihovih bank znašal 71,9%, delež privatnega kapitala pa 14,8%.
Po poročilu avstrijskega inštituta za raziskovanje gospodarstva (št. 7 letnika 1960) so inozemski lastniki v podjetja v Avstriji, ki jih kontrolirajo, v letih 1958 in 1959 vsakikrat od zunaj investirali (poleg investicij podjetij samih) po 10 milijonov dolarjev, kar v_2 letih predstavlja pol milijarde šilingov. Samo zahodnonemški lastniki akcijskih družb v Avstriji so neposredno iz Nemčije do 1- julija 1961 v svoja podjetja investirali 103 milijone DM ali okroglo 620 milijonov šilingov. Pri tem niso vštete investicije nemških lastnikov v podjetja v Avstriji, ki jih kontrolirajo preko drugih dežel (n. pr. Švice in Liechtensteina). Te neposredne nemške investicije v Avstriji pa segajo nazaj v leto 1957, ko so znašale le 10,5 mJijona DM. Leta 1958 so narasle na 14,7 milijona, leta 1960 in v prvem polletju 1961 pa že na preko 20 milijonov DM.
V ravnokar danem pregledu navedeni podatki prihajajo sicer iz različnih virov, vendar če po njih primerjamo udeležbo na 'kapitalu akcijskih družb v naši državi, potem vidimo, da se na splošno vpliv republike, zveznih dežel in občin v akcijskih družbah manjša in da se na ta račun v nijih veča vpliv privatnega iin inozemskega kapitala. Na akcijskih družbah oz. na njihovem kapitalu so bili (v odstotkih) udeleženi:
	o o J* m JZ O O ■f0 Z £ »S	denarni zavodi	domači kapital	inozemski kapital
1951	75,0		25,0	
1953	«0.4	10.5	9,0	9.0
1960	60,2	11,7	14.8	13.3
1961	54,1	0,9	15,5	13,5
Tega večanja vpliva inozemskega kapitala pa ne srečamo le v akcijskih družbah, temveč tudi v družbah z omejenim jamstvom, nad katerimi republika, zvezne dežele in občine nimajo tako močne kontrole, kot jo imajo v akcijskih družbah. V 377 družbah z omejen'm jamstvom z 2,86 milijardami šilingov osnovnega kapitala znaša inozemska udeležba 1,34 milijarde šilingov ali 46,8 %, medtem ko znaša udeležba, republike, zveznih dežel in občin komaj 17,8 %.
(Se nadaljuje)
4 _ §tev. 44 (1068)
2. november 1962

v-exvc/nx^?
Poučno potovanje absolventk gospodinjskega tečaja v Celovcu
Rdeči križ celovškega okraja ima svoj dom
Pretekli teden so napravile poučen izlet absolventke gospodinjskega tečaja v Celovcu, tečaja, kakršne vsako zimsko sezono prireja Slovensko šolsko društvo za strokovno 'in vsestransko izobrazbo ženskega naraščaja iz naših krajev.
Med tečajem so že sklenile, da bodo šle ob priložnosti na izlet, kii naj bi bil razvedrilo in sproščenje iz vsakodnevnega življenja, hkrati pa tudi poučen. Izlet pod vodstvom gospodinjske učiteljice Anice Koko-tove, ki jo vse tečajnice spoštujejo in rade imajo, je dosegel oba namena: Bil je prijeten lin proučen, skratka združeno je bilo prijetno s koristnim.
Dvanajst brhkih deklet, vse niso prišle, ker nekatere so pač neizogibno potrebne pri svojih poklicnih dolžnostih, je zasedlo vozili, ki sta jih vodila naš Šorš in Andrej in motorji so ubogljivo vlekli mlado družbo po romantičnih ovinkih preko Ljubelja. Mimo Tržiča in Kranja smo kmalu prispele v metropolo Slovenije v Ljubljano. Sprejela nas je tov. Gita Bole ter nas povedla v prostore „ Okraj nega zavoda za napredek gospodinjstva". Vrsta je področij, ki jih zavod posreduje iz širokega področja gospodinjske stroke in materinskih nalog. Predpostavimo, da v kratkem sestavku ne moremo prinesti vsega pestrega in obsežnega, kar so vse lepega in koristnega pokazali izletni-cam na poučnem potovanju. Vemo pa, da bodo udeleženke ekskurzije same vsaka v svojii okolici na široko pripovedovale o vsem, kar so videle in doživele.
Popoldne smo obiskale muzej narodnoosvobodilne borbe, kar je tudi po razlagi našega vodnika napravilo na vse najgloblji vtis. Zvečer pa smo prisostvovale v Mestnem gledališču drami „Nevama voda".
Drugi dan smo obiskale višjo gospodinjsko šalo v Grobljah, v Domžalah pa ogromno svinjerejsko farmo, kjer gojijo več kot
15.000	prašičev, ki jih s posebnim krmiljenjem vzredijo v okoli petih mesecih za zakol iin jih 'izvažajo predvsem v Anglijo. Sistem, učni načrt in metode gospodinjske šole v Grobljah i-n način svinijereje v Domžalah bi bili 'lahko predmet posebne razprave.
Nadalje nas ije vodila pot na Primorsko, spremljala nas je tov. Tončka Majhnova. Ogledale smo si svetovno znane zanimivosti Postojnske jame, čuda, ki so nas vse prevzela. Povečini so vse šele prvič videle ta prirodrva čuda. Čarobni svet je našim bral-
cem po lastnih obiskih in opisih že precej znan.
Vseh lepih in poučnih doživetij pa še ni bilo konec. Zrle smo morje, sinje morje Adrijansko. Vsem so srca utripala močneje, ko se je očem odprla nepregledna gladina vodne gladine jugoslovanskega morja. U-stavile smo se v Strunjanu, mnogim našim koroškim slovenskim otrokom znanem letovišču počitniške kolonije. Mudile smo se v Portorožu, Piranu, Kopru. V Izoli so nam pokazali in nas vodili skozi ogromno živilsko tovarno, kjer konservirajo ribe in predelujejo zelenjavo v izdelke, kot so pri nas na primer Knorr ali Maggi. Pretežen del te proizvodnje je namenjen za izvoz.
V Strunjanu smo imele, lahko bi rekle, poslovilno kosilo, ki je končalo v nadvse prisrčnem vzdušju. Polne hvaležnosti in lepih neizbrisnih vtisov, prevzete od pristnega slovenskega gostoljubja, ki smo ga bile na našem posrečenem izletu deležne, smo se vrnile v našo koroško domovino. Naša zahvala pa veljo seve najbolj tudi naši voditeljici, gospodinjski učiteljici Anici Koko to vi, ki nas je tako spretno vodila na našem izletu.
Minulo nedeljo je bil za organizacijo Rdečega križa v Celovcu gotovo zelo pomemben in vesel dan, kajti svojemu namenu so predali ustrezno novo zgradbo Dom Rdečega križa. V novi dom se bo organizacija preselila iz doslej pomanjkljivih in zasilnih prostorov.
Rdeči križ, ki ga vidimo na vseh vozovih ustanove iin njenega osebja, je znak organizacije, katere namen je pomagati ranjencem in bolnikom. Prvotno je bila ustanova Rdečega križa namenjena le lajšanju gorja v vojnem času. Ustanovil jo je ženevski zdravnik Dunaot leta 1863, leta 1864 pa je organizacijo Rdeči križ v okviru ženevske konvencije sprejelo 12 držav. Leta 1906 so človekoljubne naloge Rdečega križa izboljšali in razširili ter uvedli organizacijo fako-rekoč v vseh državah. Rdeči križ je prevzel med drugim tudi nalogo pomagati vojnim ujetnikom s posredovanjem pošte od svojcev, živilskimi darili ter iskalno službo pogrešanih.
Elementarne katastrofe in druge nesreče pa tudi v mirnem času ne počivajo. Prav ob takih priložnostih je organizacija Rdečega križa v stalni pripravljenosti, vsak čas pomagati bližnjemu v hudi nevarnosti.
Bilčovs
»Ah, povsodu sonce sije, a srca mi ogrelo ni, nazaj v domače kraje, kakor ptica si želi«, tako so zapeli minulo nedeljo, 28. oktobra, pevci našega prosvetnega društva »Bilka« svojemu društvenemu predsedniku Petru Sitarju ob njegovi poroki z gospodično Anico Jakopič. Mladi ženin se je izučil krojaške obrti in se nato podal v Solnograd, kjer se je v svojem poklicu strokovno še izpopolnjeval. Ko se je po več letih vrnil v svoj domači kraj, je na svojem domu pri p. d. Lukiju v Želučah začel s krojaško obrtjo, kjer se uveljavlja v zadovoljstvo svojih številnih naročnikov kot soliden in izvrsten obrtnik.
Takotj po končani osnovnošolski dobi se je vključil v prosvetno delo našega društva »Bilka«. V društvu je sodeloval kot pevec, igralec in deklamator. Kadar koli se je iz tujine vračal domov na obisk, si ga našel med našimi prosvetaši. Vedno je rad pomagal in prepeval ter se veselil društvenih uspehov. Ni ga potegnil val tujih tal v svoj vrtinec, tudi v nemškem okolju je ohranil ljubezen in zvestobo svojim staršem, njihovim naukom in zgledom, predvsem pa svojemu domačemu
Zaključek letošnjih arheoloških izkopavanj na Magdalenski gori
Magdalenska gora iz leta v leto bolj slovi s svojimi arheološkimi izkopavinami in odkritji načina življenja in dela z davne kelt-sko-rimske preteklosti. Za izkopavine se zanimajo arheološki znanstveniki in mednarodno priznani izvedenci na tem p>odročju. Za najdene in izkopane zanimivosti p>a se čedalje bolj zanima tudi domača in mednarodna publika.
Pred dvema tednoma so zaključili letošnja izkopavanja na Magdalenski gori. Letošnja dela je močno oviralo neugodno vreme v pomladi z mnogimi padavinami in zmrzovanjem. Vremenske prilike so povzročile občutne poškodbe na antičnem zidovju. Popravila tega zrušenega in razpokanega zidovja So stala okoli 350.000 šilingov. Izvedli so tudi restavracijo več kot 2000 kvadratnih metrov obsegajočega tempeljskega področja.
Kakor smo v našem listu že poročali, je bil letos obisk Magdalenske gore in arheo-
Modernizirana šola v Otmanjah
V Otmanjdh so uredili sodobnim zahtevam ustrezajočo šolo. V 'prenovljeni in pregrajeni šolii so sedaj prostori za štiri razrede, razen teh šolska kuhinja, prostor za učne pripomočke, sodobne sanitarne naprave in garderoba. Prenovljeno šolo je deželni glavar V/edenig izročil svojemu namenu. V sl o vnest nem nagovoru je dejal, da so v zadnjih desetih letih pozidali na Koroškem več kot 70 novih šol, nad 200 šolskih poslopij pa so pregradili in moderno uredili'. Župani je spomnil na pomanjkljivosti šole v prejšnjem Stanju ter se zahvalil šdlškitm gradnjam naklonjeni deželni vladi, predvsem deželnemu glavarju, za pri-skrbo denarnih sredstev tudi za modernizacijo ohnanske osnovne šale. Gradbeni stroški so znaša'! nad 1,1 milijon o šilingov.
loških zanimivosti rekorden: našteli so okoli
40.000	obiskovalcev, ki so jih izvedenci vodili po izkopavinah. Pravi pojem o različnih najdbah si more navaden obiskovalec osvojiti le pod vodstvom in poljudno razlago izvedencev, ki lahko predočijo tudi način dela in takratnega življenja, ki je bilo v mnogem slično tudi današnjemu. Skupno pa je Magdalensko goro letos obiskalo okoli
100.000	oseb, ki vsi so se tudi pomudili ob zgodovinskih zanimivostih. Visoko število obiskovalcev arheoloških izkopavin na Mag-dalensfci gori govori, kako je ta kraj postal pomemben za tujski promet, ki ne privablja le domačine, temveč tudi številne inozemske goste.
Izkopavanja na Magdalenski gori trajajo že 15 let, izvaja jih delovna skupnost Deželni muzej za Koroško in Avstrijski arheološki zavod na Dunaju pod vodstvom univerzitetnega profesorja dir. Eggerja.
Živahno so se zanimali za izkopavine eksperti železarske proizvodnje iz Avstrije in Nemčije. Vzrok tega zanimanja je izredno dobra kakovost železa, iz katerega so delali orodje. Gre za način pridob:vanja odličnega noriškega železa in jekla v davni preteklosti. Da bi ugotovili način proizvodnje tega železa, ae je v letošnjem poletju sestala delovna skupnost arheologov, tehnikov plav-žarstva -in kovinarstva, vodstvo izkopavanj na Magdalenski gori, znanstveni institut Boh-ler, akcijske družbe Kapfenberg, zavod kalilnice Bremen ter alpinske rudarske družbe Huttenberg. Napravili so poizkuse pridobivanja noriškega železa in jekla. Poskuse so izvedli z modernim merilnim orodjem ter postavili po antičnih zgledih primitivne glinaste topilne peči. Topili so železno rudo iz Kapfen-berga, kjer se tudi še najdejo rovi iz rimske dobe. Uspehi poskusov so pokazal', da je bilo mogoče iz domačih noriških rudnikov pridobivati po posebnem topilnem procesu plemenito jeklo že v dobi antike.
slovenskemu materinemu jeziku. In ni čudo, da si je prosvetno društvo prav njega izbralo za predsednika.
Ker pa človeku ni dobro samemu biti, si je Peter 'izbral za svojo življenjsko družico iz vrst naših deklet. Niso mu srca ogrela lica tujih lepotic, čeravno je več let bival v tujini. Višja mu je bila zvestoba svoji zemlji, svoji besedi in svoji izvoljenki.
Tudi nevesta, p. dl. Kovačeva Nani v Pu-gradu, je hodila skoro enako pot kot ženin. Hčerka iz številne družine je po večletnem službovanju v domovini odšla v službo v daljno Švico. Tam si je s svojo pridnostjo in poštenostjo pridobila tako naklonjenost pri svojih delodajalcih, da so celo iz Švice prišli gostje na njeno poroko. Nevesta Nani tudi ni nepoznana v našem društvu, ker kot sposobna igralka in vrla pevka je mnogokrat nastopila na našem odru.
Zadnjo nedeljo smo billi priče, ko sta si dva mlada človeka podala roke in si obljubila trajno zvestobo. Po cerkvenih poročnih obredih, ki -jih je lepo opravil domači gospod župnik Štih, se je množica, blizu 80 gostov, podala v gostilno 'k Miklavžu. Pri dobri pogostitvi, ob naši -pesmi in godbi je prehitro potekal čas večera poročne gostije ter smo slavje podaljšali prav do jutranjih ur. Pevski zbor prosvetnega društva »Bilka« je pod vodstvom dirigenta Valentina Kapusa prišel novo-poročencema čestitat ter jima v spomin na njun pomembni dan izročil skromno poročno darilo.
Pripomniti hočemo še, da so ženina Petra tirani »tisočletnega rajha« že v rani mladosti s starši vred odvedli v pregnanstvo. Toda vrnil se je in spet živi in dela z družino na ljubljenem očetovem domu.
Želimo in voščimo novoporočencema veliko lenega in sreče na njuni skupni življenjski poti ter kličemo: Na mnoga srečna leta!
Za boljše cestne razmere v občini Škocijan
Na zadnji seji deželnega zbora so socialistični poslanci predllagdli, naj deželni zbor sprejme sklep, da se vlado pozove k čimprejšnjim korakom za boljšo cestno povezavo v Škooijanu, kar 'je Utemeljena in u-pravičena želja škooijanske občine. V občini leži Klopirtjsko jezero, ki predstavlja središče tujskega prometa v spodnjem kralju noše dežele. V pretekli sezoni so ab Klo-pinjskem jezeru našteti 365.456 nočnin, to pomeni, da zavzema to podjunsko jezero tretje mesto v vrsti nočnin na Koroškem. Ugotavljajo tudi, da prihaja na jezero 70 odstotkov gostov z 'lastnimi vozili, razen tega se na jezeru mudi tudi veliko enodnevnih Izletnikov. Dosedanja cesta od Skočijo na do Klopimja ne zadošča več današnjemu vedno bolj naraščajočemu prometu. Nujno je potrebna tudi izgradnja ceste na severnem obrežju jezera. Občinski odbor v Škocijanu je tudi že sklenil, da bo občina po svojih močeh prispevala k izgradnji cest.
Koroška deželna zveza Avstrijske družbe Rdečega križa je z lepo slavnostjo izročila novi dom uradu Rdečega križa v Celovcu na Feldkirchner Strafje 50. Nova modema in ustrezna zgradba je stala okoli 3 milijone šilingov ter so jo gradili blizu tri leta.
V garaži, kjer je bila tudi otvoritvena slavnost, je prostora za 15 avtomobilov z desetimi izvoznimi možnostmi. V pritličju so prostori za pripravljenost reševalne akcije ob vsakem času, kakor tudii stanovanje za glavnega šoferja, ki je hkrati tudi hišni oskrbnik. V prvem nadstropju so uradi in učni prostori Rdečega križa. V z garažo povezanem traktu so garderobe, pralnica in kopalnica.
Kot uvod v otvoritveno slavnost je odlično zaigrala brigadna godba pod vodstvom svojega kapelnika. Predsednik Rdečega križa za koroško Goess ije pozdravil številne udeležence ter vrsto slavnostnih gostov, med temii deželnega glavarja Wedeniga, namestnika deželnega glavarja Krassniga, varnostnega direktorja dr. Payerja, policijskega direktorja dr. Strako, direktorja- deželne bolnišnice dr. Olexinskega iin mnoge druge, kii so po svoji dejavnosti povezani z Rdečim križem. Predsednik Avstrijskega Rdečega križa dr. Lauda je 'izrazil čestitke zveznega vodstva k dogotovitvi doma Rdečega križa v Celovcu, podžupan Seidiing je govoril v imenu župana Aussen/Vinklerja, deželni glavar Wedenig pa je med drugim -naglasil nesebično delo Rdečega križa, ki služi človekoljubni ideji, pomagati bližnjemu v nesreči liin stiski.
Vsa dežela čestita pomočnicam 'in pomočnikom Rdečega križa k njihovemu novemu domu, ker bodo pod ugodnejšimi pogoji lažje zmagovali svoje odgovorno iin človekoljubno delo.
Velika reševalna vaja, ki je bilo po otvoritveni slavnosti ob Feldkirchenski cesti, 'je prepričljivo in z vso resnobo pokazala sko-raj neverjetno zmogljivost in 'izvežbanost reševalne kolone v primerih katastrof. Demonstrirali so strahotno 'in pretresljivo prometno nesrečo v katero je bilo zapletenih rtič manj kot ipet motornih vozil. Med .poškodovanimi tje bilo 20 oseb, dve .mrtvi", 18 pa .-ranjenih", osebe, ki so svoje vloge -igrale, kat bi se nesrečo pripetila v resnidi. Od alarma -je miinito komaj kakih petnajst minut in že je reševalna kolona preskrbela za zadnjega ponesrečenca, nekatere rešila iz zagvazdertih avtomobilov lin živečim nudila prvo pomoč z vsemi zdravilnimi pripomočki. Reševalna kolona je bila pod poveljstvom Rudolfa Berga 'in zdravnika dr. Muh ra. Vaja je bilo prepričevalen in zgovoren prikaz, kaj zmore izvežbano in izšolano reševalno osebje v dejanskem podobnem dli drugačnem katastrofalnem primeru. Demonstraaija nesreče je bila tako nazorno predvajana, da so se gledalci zares od-danilli, ko je bili prizor le igra 'in nihče si ni želel, da bi kaj takega tudi v resnici doživel.
Na popoldanskem občnem zboru je bilo slišati o ponosni bilanci della koroškega Rdečega križa v zadnjem letu. Rdeči 'križ razpolaga s 40 sanitetnimi vozovi, z vozom za krvno darovanje in še nekaterimi drugimi voziti. Skoraj milijon kilometrov sa leto 1961 prevozili vozovi Rdečega križa. Nad 26.000 transportov, 19.000 podnevi iin 7.000 ponoči, so 'izvedli, kar pomeni, da so dnevno storiti 17 voženj. Pri teh vožnjah so prevozili 7000 ponesrečenih, v 15.000 primerih so rvu-dllli prvo pomoč. Kri je leta- 1961 darovalo 6747 oseb, to je za okoli 500 več, kakor leto poprej. Razveseljiv je bil tudi uspeh majske zbirke za Rdeči križ, ipri kateri je koroško prebivalstvo prispevalo vsoto 730.000 šilingov 'in s tem 'tudi pokazalo, da se zo-veda lin zna ceniti koristno vlogo in dejavnost organizacije Rdeči križ. Ljudje so se odzvati klicu: Pomagajte pomagali!
KOLEDAR
Petek, 2. november: Verne duše Sobota, 3. november: Hubert Nedelja, 4. november: Karel Ponedeljek, 5. november: Caharija Torek, 6. november: Lenart Sreda, 7. november: Engelbert četrtek, 8. november: Bogomir
...
' »s

Pr~Tr.l=
FRANCE BEVK:	^
PISANA ČEPIČA
Dečku je bilo ime Franček, imel je goste, črne lase in široka lica. A to nisem bil jaz, zakaj jaz nisem živel v mestu, da bi lahko pritiskal na hišne zvonce. Franček pa ni mogel mirno iz šole domov, ne da bi mu prst poiskal kak gumb ob hišnih vratih.
Najbolj pri srcu mu je b i zvonec pri vratih na veliko dvorišče, sredi katerega je stala bela hiša. Menda zato, ker je ta zvonec pomenil zanj nevarnost. Tik za vrati je bila vratareva hišica. Mož, ki je bil hkrati čevljar, je čepel v nji in krpal čevlje. Franček je pritisnil na gumb, nato jo je moral naglo popihati. Ko je bil dovolj daleč, je oprezoval izza vogala.
Vratar je stopil na pločnik in se oziral *em in tja po ulici. Bil je videti jezen, da bi paglavcu, če bi ga našel, pošteno navil ušesa. Franček se mu je tiho režal.
A nekoč mu je grdo spodletelo. Pritisnil je na gumb in hotel nabrusiti petč, tedaj pa
se je iznad vrat iztegnila koščena roka in ga zgrabila za lase. Pravzaprav ga je zgrabila za čepico, a v čepici je bil tudi šop las. Franček se je prestrašil, skočil, rešil lase, a čepica je ostala v vratarjevih rokah.
Ustavil se je šele v drugi ulici in se ozrl. A naj se je še tako oziral, čepice ni bilo za njim. Pogladil se je po laseh, a tudi to mu ni pričaralo čepice, ostal je gologlav. Bilo mu je grenko. Laže bi prenesel, če bi ga vratar pretepel in mu pustil pokrivalo. Brez njega mu je bilo, kot da je brez glave.
Pa kakšna čepica je bila! Taka, kot si jo je Franček vedno želel. Mehka, lepo pisana, s senčnikom, ki ga je lahko potegnil prav na nos. Čepica in pol, ki so mu jo vsi zavidali. Ko mu jo je mati kupila, ji je moral obljubiti, da bo vse življenje priden. In ne sme je zapackati ali ji zlomiti senčnika. Če jo pa kdaj izgubi, je najbolje, da ne pride več domov.
In tedaj je bila lepa čepica pri vratarju. Rajši kot k njemu bi šel ponjo v levjo žrelo. Prevzel ga je strah pred materjo. Ali nai zaradi nesrečne čepice pobegne v črno Afriko med divje zveri? Po mestu se tudi ne more venomer klatiti in čakati, da mu zraste novo pokrivalo. Že zato ne, ker je bil lačen kot volk. Naj so se mu hlačice še tako tresle, moral je domov.
Hodil je počasi, kot da se mu nikamor ne mudi, in upiral oči v tla. Tiho je upal, da mati ne bo takoj opazila njegove gole glave. Vsaj ne dotlej, da bo izpraznil svoj krožnik. Potem se bo tiho pomuznil iz hiše in ga ne bo do večera ...
To upanje se mu ni izpolnilo. Komaj je stopil v kuhinjo, je mati uprla vanj začuden pogled.
»Kje si pustil čepico?«
Franček je nekaj izjecljal, kar ni imelo ne glave ne repa. Čepice ni bilo, tu bi mu ne pomagala nobena laž. Ena, dve, tri — materi je moral vse povedati, od začetka do konca.
Materina roka ga je zgrabila najprej za lase, nato ušesa. Potem ga je mati za roko potegnila iz kuhinje in odšla z njim po ulicah.
Frančka je bilo sram, da ga pred ljudmi vodi za roko, a se ni upiral. Stopal je poleg nje kot hudodelec, ki ga ženo na sodbo. V tistem hipu bi rajši stopil pred sodnika kot pred vratarja.
Prispela sta. Mati je krepko pozvonila. Vratar je odprl.
»Žalike?« je vprašal.
Zagledal je paglavca in se jezno zarežal. Deček in mati sta zazijala vanj. Vrh osivelih las mu je tičala Frančkova čepica, premazna za njegovo glavo. Bil je smešen na pogled. A tedaj nikomur ni bilo do smeha, niti materi, niti Frančiču, niti vratarju.
»Že razumem,« je rekel. »Falot zanikrni! Sedim in krpam, tedaj pozvoni. Vstanem in pogledam — nikogar. Samo čas mi kradejo, paglavci.«
»STšiš?« je mati pogledala sinčka.
»To mi delajo vsak dan. A tega mora biti konec. Če ga vi ne boste bolje užili, ga bom jaz naučil.«
»Slišiš?« je ponovila mati.
Franček je imel čepico za izgubljeno. Iz žalosti za njo se mu je skremžil obraz.
»Saj ne bom več,« je zastoka!.
Morda vratar ni nameraval obdržati čepice. Morda se mu je zasmilil — kdo ve. Preden je mati utegnila zaprositi, naj mu jo vrne, jo je potegnil z glave. Z jezo jo je posadil Frančku na lase, da mu je segala do ušes in do oži.
»Na,« je zarenčal. »A drugič pazi! Ne dobiš je več. Vržem jo v smeti.«
Franček se je nasmehnil. Srce se mu je olajšalo. Vratarja bi bil iz hvaležnosti najrajši objel. In kot da se boji, da mu čepice
zopet ne vzame, mu je obrnil hrbet in odšel po ulici.
Sl šal je, kako se mati vratarju opravičuje in se mu zahvaljuje. Nato so mu njeni nagli koraki zapeli tik za hrbtom. Pospešil je hojo, da bi ga ne mogla doseči njena roka.
»Samo še enkrat, to ti rečem,« je slišal za seboj. »Potem le gologlav letaj po svetu. Druge čepice ne dobiš. Ne kradem denarja, da bi ga metala v vodo.«
Franček je molčal. Prijel je za čepico, kot da prav ne verjame, da jo ima res na glavi. Lepa, pisana čepica, s katero se je ponašal pred tovariši.
»Obljubi, da res ne boš več.«
»Sai veste, da nebom.«
»Nič ne vem. Ti vedno obljubiš, a nato storiš po svoji glavi..«
Nato sta molčala do doma.
Franček je sam sebi verjel, da ne bo več pritiskal na gumbe, kot je obljubil materi. Morda res ni več. Tega ne vem. To pa vem, da ni on tisti, ki včasih iz šole grede pozvoni na mo:ih vratih. Tisti nima čepice s senčnikom kot Franček, ampak Športno čepico s kosmatim čopom. Kdo ve, če ne bo ostala v mojih rokah.
Saša V r b ni k:
Kam je šlo sonce
Kam je neki sonce dalo svoje žarke, da nič več ne sije toplo nam na parke, na ceste in hiše in čedalje daljše sence meče in riše?
Eh, poslalo žarke tja je v južne kraje, tja, kjer vitka palma se v vetrovih maje; tja, kjer se v vejevju opice igrajo, plešejo zamorčki črnsko ringarajo; kjer se krokodili po vodah podijo, leni levi v senci spe in se hladijo; kjer žirafe vitke stegajo vratove, vadijo gazele skoke čez plotove; kjer mogočni sloni trobentajo z rilci, po goščavah skritih lazijo plazilci.
Ko pa tam postane soncu dolgočasno, zopet k nam povrne toplo se in jasno.
Umni siromak
Nekoč je živel siromak; ime mu je bilo Peter. Ta je imet veliko družino, ki jo je težko preživljal z majhno njivico. Zato se je odločil, da pojde krošnjarit v tuje dežele.
Neko jutro se je Peter poslovil od svojcev in odšel na pot. Hodil je in hodil, dospel je do neke krčme. Zavil je vanjo, da se spočije.
„S čim naj ti postrežem!" ga je ljubeznivo vprašal krčmar.
„Če bi imel denar bi hotel kaj pojesti," je odgovoril Peter.
.Lahka stvar," je rekel ljubeznivi krčmar. .Boš že plačal, kadar se vrneš."
Ni trajalo dolgo, ko je lačnemu popotniku prinesel ocvrta jajca.
Čez teto in dan, ko se je Peter vračal v domačo vas, je šel mimo krčme. Spomnil se je svojega dolga in vstopil, da ga plača.
Krčmar se ga je zelo razveselil. — Poiskal je svinčnik in začel računati. Dolgo je računal in preračunaval in nazadnje zahteval od Petra toliko denarja, da se je ta začudil:
.Kako je to mogoče!"
.Tako je to mogoče," se je nasmehnil zviti krčmar. .Če bi pet jajc, ki sem ti jih ocvrt, podložil koklji, bi dobil pet piščancev. — Teh pet piščancev bi zraslo v pet kokoši. In te bi mi v enem letu nanesle veliko jajc. Ko bi jih prodal, bi iztržil toliko denarja, kolikor ga zdaj zahtevam od tebe."
.Toda jaz sem se trudil vsak dan od jutra do večera in še ne spravim skupaj tofiko denarja." je vzdihnil Peter.
.Tedaj te bom tožil," mu je zapretil krčmar.
Ubogi človek se je ves zaskrbljen vrnil domov. Tuhtal je, kako bi oprovil s krčmarjem.
Prišel je dan, ko bi moral na sadnijo. Krčmar je bil točen, toda Petra ni bilo. Sodnik je poslat stražnika, da ga je privedel.
.Zakaj nisi prižel!" je zavpil sodnik.
.Delo sem imel," je odgovoril Peter.
.Kakšno delo!"
.Kuhal sem žito, da ga posejem, dokler je lepo vreme."
„Ej, kakšen bedak!" se je zasmejal sodnik. .Kdo je kdaj slišal, da bi sejali kuhano žitol"
„A kdo je že videi, da bi se iz ocvrtih jajc zlegl) piščanci," je odvrnil Peter.
Krčmar je pobledei od jeze, a sodnik je pomislil, pomislil — in oprostil umnega siromaka, do je odšel domov.
nega slugo rešil, toda znal je podkupiti ječarja in tako je Meh medu vsaj olajšal življenje v .vodnjaku".
Da je bil Davili e še v večjih škripcih, sta prav tiste drvi prišla dva častnika, poslana iz Splita v Carigrad. Čeprav je pošiljanje oficirjev že davno postalo ne samo nepotrebno, ampak tudi škodljivo im čeprav je Daville že nekaj mesecev za božjo voljo prosil, noj teh ljudi ne pošiljajo ali vsaj ne skozi Bosno, kjer to neti mržnjo ®n nezaupanje ljudstva, se je še vedno dogajalo, da so dva, trije oficirji šli na pot na temelju kakega starega ukaza.
Vstaja je tudi ta dva oficirja, kot vse ostale, zaprla v poslopje konzulata. Toda neuvidevna, ponosna in nestrpno človeka sta poskusila prvi dan pojezditi v okolico mesta navzlic vstaji.
Komaj sta se odmaknila konzulatu in zašla v predmestje, so začele leteti za njima snežene kepe. Za jezdecema se je podila mestna atročad lin ju čedalje huje kepala. Iz vseh vrat so se gnali pobalini rdečih lic iln divjega pogleda, vpili 'in se klicali:
.Glej ga, krščenca! Po njem!"
.Maihni, nevernika!"
.Odkupi se, bogec lipov!"
Oficirja sta gledala, kako tekajo k vodnjaku tn močijo kepe v vodi, da bodo težje. Bila sta v zadregi: nista hotela spodbosti konja in zbežati, ne pretepati otrok ne mirno trpeti njihove divjaške objestnosti. Tako sta se vrnita v konzulat, besna in osramočena.
In ko so iz čaršije odmevali vzkliki divje množice, je francoski major, zaprt v konzulatu, pisal poročilo komandi v Splitu:
.Še dobro," je poudaril, „da je bil sneg, sicer bi naju ti divjaki prav tako obmetavali s kamenjem in blatom. Kri ml je zavrela od sramu in jeze; ko je pa to smeSno stanje postalo neznosno, sem planil s paiico nad otročad; za tre-
I v o A n d r i č
Travniška
kronika
In Davna je izginil čez most. Brazda, ki je ostajala za njim v množici, se je izgubila, množica pa se Je čutila premagano, ukročeno vsaj za trenutek. Tedaj so se vsi spraševati, zakaj so pustiti tega nevernika, da je svobodno tn predrzno jahal med njimi, zakaj ga niso patepcali kakor stenico. Toda sedaj je bilo prepozno. Trenutek je zamujen. Prvi zamah je bil izgubljen, ljudje zmedeni in brez glave. Treba je bilo začeti od kralja.
Davna je izkoristil zmedo in trenutno malodušnost j množice ter prav tako drzno in počasi odjezdit na konzulat. Zdaj ni vpil, temveč je izzivalno gledal Okoli sebe fr» pomenljivo in grozeče kakor človek, ki je v Konaku stvar uredili in sedaj natanko ve, kaj jih čaka.
Dejansko pa Davnov poskus, da bi se tudi s Sulejman pašo pomenil malo ostreje in zviška, ni imel uspeha. Ce-haja se ni pustit zmesti in preplašiti od Davnovih groženj, kakor mu tudi travniška vstaja ni šla do živega. Kakor je «vaj čas pred vezirjem branil travniško zimo tn dokazoval, da to mi nobena nesreča, temveč božji dar in potreba, tako fe tudi sedaj govoril o tej stvari. Nič hudega, je sporočil Davillu, dvignilo se je ljudstvo, kot morje. To se pač kdaj
pa kdaj zgodi. Vpili bodo In pretili, nato se spet unesli. Od vpitja se pa še nikoli mi nikomur nič zgodilo. Konzulata se nihče ne bo smeli dotakniti. Zadeva tistega Mehmeda spada pod šerijat;* preiskali jo bodo in fant, če je kriv, bo kaznovan, moral bo vrniti ženo; če je nedolžen, mu ne bo skrivljen rtiiti las. Vse drugo ostane po starem v redu tn na svojem mestu.
Tako je Sulejman paša sporočil Davillu, govoreč počasi svojo pohabljeno turščino, z grobim izgovorom in številnimi, nerazumljivimi provincializmi. Z Davno ni hotel razpravljati, čeprav si je tolmač prizadeval na vse krip-1je, da bi ga zapletel v pogovor. Odslovil ga je kot turškega slugo z besedami:
.Tako! Kar sem ti rekell, si dobro zaporn i! tn glej, da natanko poveš spoštovanemu konzulu."
Ampak vstaja se je širita. Ni pomagala Davnava predrznost ne Sulejmana paše namerno, turško omalovaževanje in olepševanje dogodka.
Proti večeru tistega dne je priirohnela 'iz predmestja še večja 'in razbrzdanejša drhal in se razlita po čaršijt med vriščem nezrelih fantalinov. Ponoči so se krog konzulata potikali sumljivi ljudje. Psi so tajali in konzulovi služabniki so stali na straži. Zjutraj so našli predivo in katran, s katerim so nočni obiskovalci hoteli zažgati konzulat.
Naslednji dan je Davna enako hrabro zahteval, naj ga spustijo v trdnjavo, da obišče zaprtega slugo. Našel je Mehmeda zvezanega v temni celici, .vodnjak" so ji rekli in vanjo so spuščali na smrt obsojene. Fant je bit res bolj mrtev kot živ, kajti upravnik, ne vedoč, zakaj so Mehmeda pravzaprav zaprli, je ukazal, naj mu dajo sto udarcev po podplatih, zo vsak primer. Dcrvnu ni uspelo, da bi nesreč-
* Serijat muslimansko provo; sodišče.
«- Slov. 44 (1068)	[lllVlilllt		m	2. november 1962
Hlevski gnoj ali zeleno gnojenje?
Moderno kmetovanje, ki je zapustilo kmečko avtarkijo ali proizvodnjo vsega na lastnem gruntu, kar kmečka družina potrebuje, in je cd tega stopilo na pot tržne proizvodnje, stoji pred akutno nevarnostjo slabljenja rodovitnosti zemlje. Ta nevarnost, ki jo že veča obča težnja, da bi se zaradi pomanjkanja delovne sile otresli vseh opravil, ki na prvi pogled ne prinašajo nobenega donosa, tiči v krčenju Števila kmetijskih rastlin in v čedalje naglej šem vrstenju ene in iste rastline na eni in isti njivi. Po drugi strani pa povzroča to nevarnost vedno večja površnost pri proizvodnji gnoja tako v pogledu na količino, kakor tudi na kvaliteto.
Slovenska kmečka zveza priporoča prašičerejcem
Pri letošnji slabi letini krompirja in pri njegovi draginji noben razsoden kmetovalec ne bo pital prašičev s krompirjem. Že v primeru, da krompir lahko prodamo po 60 do 70 grošev za kilogram, je bolje, da krompir prodamo in da kupimo za pitanje krmno žito. Kilogram krmnega žita zaleže v pitanju enako kot 4 kg krompirja. Sedanje cene na trgu s krompirjem pa so take, da že za 2 kilograma krompirja lahko kupimo 1 kg krmnega žita. To pomeni, da pitamo letos z žitom polovico cenejše kot pa s krompirjem.
V	zadnjih dveh »Obvestilih” smo pod tem naslovom obravnavali najprej potrebo osnovnih kalkulacij za uspešno in naglo pitanje mesnatih prašičev, zatem pa smo se bavili s potrebo kontrole prirastka prašičev v dobi pitanja. Danes se hočemo za-kjučno nekoliko podrobneje pogovorili o potrebnem deležu beljakovin v pitovni krmi, kajti od njih sta odvisna tako kvaliteta mesnatega prašiča kakor tudi rentabilnost pitanja.
Pri deležu beljakovin na pitančevi krmi gre v bistvu za dve razlikujoči se mešanici. Prva krmna mešanica za mesnate prašiče je prilagojena zahtevam pitancev v teži med 20 in 50 kg, druga krmna mešanica pa zahtevam med 50 in 90 kg.
V	obeh primerih pa morajo biti med beljakovinami v krmni mešanici zastopana tako visokovredna beljakovinska krmila rastlinskega izvora (bučne tropine, zdrob zemeljskega oreha ali sojin zdrob) kakor tudi beljakovinska krmila živalskega izvora (ribja moka, mesna mOka itd.). Katera teh krmil vzamemo za mešanico, je prepuščeno kmečki praksi, brezpogojno pa mora biti beljakovinska mešanica taka, da je v njej najmanj 50 %> surovega proteina. Pri zgoraj omenjenih beljakovinskih krmilih bomo ta odstotek surovega proteina dosegli, če bomo v mešanico dali polovico rastlinskih beljakovinskih krmil in polovico živalskih beljakovinskih krmil. Na splošno pa si glede priprave beljakovinske krmne mešanice zapomnimo, da je najcenejša t:sta mešanica, ki ima visok odstotek surovega proteina. Pri manjvrednih rastlinskih beljakovinskih krmilih (n. pr. lanene, kokosove in ogrščione tropine) moramo delež ribje moke povečati na 70 °/o, delež tropin pa zmanjšati ha 30 °/o.
Ker nikoli ne vemo, kakšen je dejanski odstotek surovega proteina v beljakovinskih krmilih in kakšna je njihova prebavljivost, je bolje, da teoretične mere nekoliko popra-
V kolobarju kmeffjskih rešili n se moderno kmetijstvo čedalje bolj približuje monokultur;, s srednjimi in kratkimi stojišči pa pridelamo manij gnoja, kot so ga pridelali včasih v neurejenih hlevih, kjer je stala živina do vampa v nastilju. Oboje, tako krčenje števila kmeflijskh raslim v rastlinski
vimo in damo v krmno mešanico večji delež beljakovinskih krmil, kot to od nas zahtevajo tozadevne norme in računice.
Prva krmna mešanica za pitance med 20 in 50 kg teže naj bo sestavljena tako, da bo vsebovala 80 kg žitnega zdroba in 25 kg beljakovinskih krmil, katerih sestavo smo ravnokar opisali. Ta količina krmne mešanice mora zadostovati za ves čas pitanja od 20 kg na 50 kg teže, ki jo mora pitanec — kakor smo zadnjič lahko spoznali — doseči v dveh mesecih ali 60 do 65 dneh. V tej pitovni krmni mešanici ima pitanec na razpolago 18 °/o surovega proteina, kar odgovarja o-kroglo 15°/o prebavljivih beljakovin. Če mora pitanec s težo 20 do 50 kg na dan požreti
1.2	do 1,9 kg ali v povprečju 1,6 kg te mešanice, dobi v njej 24 kg prebavljivih beljakovin, kar zadostuje njegovim potrebam po prebavljivih beljakovinah, ki znašajo v tem času 18 do 25 dkg dnevno.
Druga krmna mešanica za pitance med 50 in 90 kg teže je cenejša od prve. Vsebovati mora le še 20 kg uvodoma opisane beljakovinske mešanice in 135 kg žitnega zdroba. Ta k občina je potrebna za opitanje prašiča od 50 na 90 kg žive teže v teku 2 mesecev. Ta pitovna krmna mešanica vsebuje le 14°/o surovega proteina ali okroglo 11 °/o prebavljivih beljakovin. Če v tem času pitanja stopnjujemo dnevni obrok mešanice od
2.2	na 3 kg, potem dobi pitanec povprečno na dan okroglo 28 do 29 kg prebavljivih beljakovin, kar odgovarja njegovim tozadevnim potrebam, ki se gibljejo med 27 in 30 dkg dnevno.
S tem pa smo za široko prakso v dovo-ljni meri odgovorili na vprašanje, kdaj prašiče res poceni pitamo. Zapomnimo, da so ključno vprašanje rentabilnosti pitanja beljakovine in da le vbokovredne, na surovem proteinu bogate beljakovine omogočijo naglo In s tem ludt poceni pitanje.
proizvodnji kakor tudi zmanjšana proizvodnja hlevskega gnoja pri sodobnem držanju goveje živine sta kardinalna vzroka slabljenja rodovitnosti zemlje, od katere pa po drugi Strani! z intenzivnimi sortami poljščin, ki dajejo trii- in štirikratne pridelke od nekdanjega avtarktičnega semenja, zahtevama večjo rodovitnost, kot jo je morala imeti prej.
Nastalo nesoglasje v osnovi kmetijske proizvodnje, v rastlinski proizvodnji, se ne da odpravili le s tržnimi gnojili, kajti fosforna, kalijeva in dušična gnojila fer gnojilno apno nudijo sicer rastlinam potrebna hranila, vendar vloge hlevskega gnoja v zemlji ne morejo nadomestiti. Tržna gnojila ne morejo poživeti življenja mikroorganizmov v zemlji, ne morejo rahljati zemlje in je ne morejo ogrevati, kar zlasti okopavime pričakujejo cd hlevskega gnoja. Tržna gnojila pa; tudi niso v stanju nadomestiti harmonijo, ki so jo v zemlji ustvarile rastline same, ko so si v zaporedju petih, šestih in celo več let sledile v določenem vrstnem redu in tako po svoje prispevale k rodovitnosti zemlje.
Da pa bi nastalo nesoglasje v rastlinski proizvodnji le nekako odpravili, je moderno kmetijstvo pričelo; Izpadli hlevski gnoj nadomeščati An skrčeno število rastlin večati s tako imenovanimi strniščnimi posevki, bodisi v svrho povečanja pridelka krme, bodisi zgolj v svrho zelenega gnojenja. Za žitom je pričelo moderno kmetijstvo sejati oljno repico, ogrščico in razne krmne mešanice z namenom, da bi spravilo več vrst rastlin no mjlivo In da bi s koreninami, pa tudii z bilkami in listjem obogatilo zemljo na humusu in da bi ustvarilo v njej tiste pogoje rasti in rodovitnosti, ki sta jih nekoč ustvarjala hlevski gnoj in kolobar kmetijskih rastlin. Piri tem je marsikdo mislili, da bo' zeleno gnojenje lahko nadomestilo hlevski gnoj, da bo iz zelenim gnojenjem na njivah lahko prihranil Hlevski gnoj za povečano gnojenje travnikov.
Prav teh misli pa se dotika dipl.-ing. Margareth S e k e r a v zadnji številki mesečnika „Der fortschrifttiche Landvvirt" in ugotavlja, da so zgrešene. Hlevski gnoj in zeleno gnojenje izpolnjujeta v zemlji razlikujoče se naloge. Medtem ko hlevski gnoj poživlja razkroj organskih snovi v zemlji in jo rahlja ter greje, more zeleno gnojenje povečati le količine organskih snovi v zemlji poleg tega pa pomagati Izpolnjevati ko-
lobar ter varovati zemljo pred zaplevelje-njem, marsikje pa tudi pred erozijo. Kar imajo hlevski gnoj, zeleno gnojenje in tržna gnojila skupnega, je povečanje rodovitnosti zemlje. Le v sodelovanju vseh teh faktorjev je mogoče doseči maksimalno rodovitnost zemlje in donose, kakršne zahteva moderno kmetijstvo. Zeleno gnojenje bogati zemljo na organskih snoveh, hlevski gnoj poživlja razkroj organskih snovi v njej, jo rahlja in greje, umetna gnojila pa dodajajo' rastlinam potrebna hranila mineralnega izvora.
Zato pa je vprašanje »hlevski gnoj ati zeleno gnojenje!” zgrešeno, pravilno se zapoved modernega kmetovanja glasi:
Hlevski gnoj, zeleno gnojenje ter umetna gnojila!
------------------------------------v
Slovenska kmečka zveza obvešča:
Subvencije za dizel in bencin
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v sporazumu s konferenco prezi-dentov kmetijskih zbornic pripravilo smernice za dosego subvencije za dizel in bencin, ki služi pogonu kmetijskih strojev. Za to subvencijo je sv oj čas ministrski svet za leto 1962 odobril 180 milijonov šilingov proračunskih sredstev. Iz teh sredstev bo dobil vsak kmet, ki ima traktor ali druge kmetijske stroje z motorjem na djizlov ali bencinski pogon, pavšalni prispevek države za kupljeni dizel ali bencin.
Prispevek bo dan za dlizel in bencin, ki je bil porabljen za pogon dvoosnih in enoosnih traktorjev, žitnih kombajnov na samostojni pogon, motornih kosilnic, samovoznih strojev za spravilo sena, za škropljenje rastlin in za obdelavo zemlje ter pogon štacioniranih motorjev, v kolikor so bili ob štetju strojev 3. junija 1962 že na kmetiji. Prispevek bodo dobili le kmetje. Ohrtna podjetja in zadruge, ki posojajo stroje ali pa delajo z njimi proti plačilu, subvencije ne bodb deležne.
Višina subvencije se bo ravnala po razpoložljivih sredstvih, pri čemer bo posamezniku odmerjena po točkah, ki jih je za vsak stroj posebej določilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Tako je za traktorje do 18 PS določenih 9 točk, za traktorje med 18 in 30 PS 12 točk, za one nad 30 PS pa 15 točk. Za motorje za pogon žitnih kombajnov je določenih 6 točk, za enoosne traktorje 3, za motorne kosilnice in manjše motorje pa 2 točki.
Subvencije bodo izplačevale kmetijske zbornice. Do izplačila bo prišlo v teku prvega polletja 1963.
_______________________________________J
Časovno aktualno kmečko tržno vprašanje:
Kdaj pitamo prašiče res poceni?
not ek so se razbežali, pa se spel takoj zbrali In naju preganjali še s huijšim vpitjem. Komaj sva prišla v mesto. Konzulov 'tolmač mi je celo zatrdil, da je prava sreča, ker moja palica nobenega abaka ni zadela, sicer bi naju starejši lahko pobili; niso namreč nič boljši od len malopridnih alrak, saj so jih prav ani naščuvali."
Daville je skušal oficirjem stvar pojasnili, hkrati se je pa grizel od sramu, ker ima dva Francoza za priči svoje slabosti In ponižanja, v katerem živi.
Tretji dan se je čar sija odprla. Eden za drugim so prihajali trgovci, odpirali trgovine, posedli pred vrata in začeli prodajali. Vsi so bili videti bolj togi In še resnejši, malce osramočeni in beli kakor po popivanju.
To je bilo znamenje, da huda ura pojenjava. Se so prihajali brezdelneži in atračad, se klatili po mestu In Kukali v prezeble roke. Včasih je kdo zavpili prati komur kollii, toda vzkliki so ostali brez odziva. Iz konzulata še nli bilo nikogar na spregled, razen Davne in najpotrebnejših služabnikov, pa tudi nje so spremljale pretnje, kepe snega in osamljeni strellli. Vendar se je vstaja že bližala svojemu naravnemu koncu. Francoskemu konzulu so pokazali, kaj ljudje sodijo o njem im o njegovem bivanju v Travniku. Osovraženi Davnov sluga je prejel svojo kaizen. Ženo so mu vzellii, niso je pa vrnili Bekri Mustafu, ampak poslali njeni družini. Bekri Mustafa je pa nenadoma Izgubil za ča/šilja ves pomen. Nihče se ni več zmenil zanj. Ljudje so se kolt streznjeni spraševat!!, ikda je ta pijani klatež liin kaj počne v mestu. Nhče ga ni povabi v trgovino, da bi se ogrel ob pečici. Klali! se je še nekaj dni Itn prodajal kos za kosam obleke, ki so mu jih ljudje v prvem navdušenju 'podarilii, noto je za vedno izgini lz Travnika.
Take je bilo rogoviljenja konec. Toda težave, s katerimi se je moral konzulat olepati, se niso manjšale, tem-
več samo večale in množile. Daville je trčil obrije ab Slehernem koraku.
Mehmeda Brka so naposled le spustili iiz ječe, toda fant je bil strt od palic in razkačen, ker ije zgubil ženo. Res je Sulejman paša na Davillave ostre proteste ukazal upravniku, naj se konzulu opraviči zaradii aretacije Mehmeda, žaljivih vzklikov prati Francozom im napada na konzulat, toda muteselim, trdoglav in ponosen starec, je Izjavil odločno, da raje pusti služba In žrtvuje glavo če bo treba, kakor da bi šel k nevermiškemu konzulu prosit, naj mu oprosti. In pri tem je ostalo.
Tudi vse ostalo služabništvo konzulata je bBo preplašeno zarGdii dogodka z Mehmedom Brkom. Na ulici so jiih srečava!! pogledi, polni sovraštva. Trgovci jim n:'so hoteti proda/t! nobene reči. Kavaz Husein, Arnavt, ponosen na svoj položaj, je šel skazi čaršijo bled od jeze, se ustavljal p.ed trgovinam! im, naj je zahteval karkoli, Turoin je s praga odgovoril namršeno, da nima. Iskano blago je Huseinu često viselo tik pred nosom, no dosegtjaj; ko je to omenil, mu je trgovec mirno odgovoril, da je prodano, a'Ji pa zrohnel:
„Ce pravim, da nimam, potem nimam! Zate nimam."
Tako so morati kupovati naskrivaj od katolikov im Judov.
Daville je čutil, kako sovraštvo proti njemu in konzulatu raste iz dneva v dan. Zdelo se mu je, da kar vidi, kako ga bo to sovraštvo kiratkomalo odplavilo iz Travnika. Jemalo mu je spanec, hromilo voljo In Sleherni sklep zatrlo ! že v koli. Tudi služabništvo se je čutilo brez moči, preganjano iin premalo zaščiteno pred splošnim sovraštvom. Samo prirojeno občutje sramu 'in vdanosti dobrim gospodarjem jim je branilo pustiti toliko zasovraženo službo v konzulatu. Le Davna je ostal čvrst in neustrašeno drzen.
Sovraštvo, ki se je čedalje huje gostilo okrog osamijenega konzulata v Travniku, ga rti razburjalo ne plašilo. Ostal je neomajrio zvest svojemu načelu: mogočnim posameznikom, kli so na vrhu, se je treba dosledno iin brezobzirno dobrikali, vsemu ostalemu svetu pa kazati samo silo in prezir, kajti Turki se bOjlijo lle tistega, ik!i se ne boji, in plašijo se le mogočnejšega od sebe. Tako brezsrčno življenje se je povsem ujemalo z njegovimi nazori in navadami.
9
izmučen od naporov, kii so jlih terjali dogodki zadnjih mesecev, nezadovoljen s slabim razumevanjem An prepičlo podporo tako od generala Marmonta v Splitu koif od ambasadorja v Carigradu, zmeden od zlobe lin nezaupanja, s katerim so travniški Turki spremljali vsok njegov korak in sploh vse, kar je prihajalo od Francozov, je Davile čedalje teže občutil odhod Mehmed paše. Osamljen In razdražen je sedaj vse stvari gledal v posebni svetlobi in pod nenavadnim zornim kotom. Vse je na lepem postajalo veliko, pomenljivo, težko in nepopravljivo, malodane tragično. Odpoklica dosedanjega vezirja, »prijatelja Francozov”, nli jemal samo kot lastno nesrečo, ampak ludi kot dokaz slabosti francoskega vpliva v Carigradu in velik neuspeh državne politike.
Na tihem se je DaVillle čedalje globlje kesal, ker je sprejel ta položaj, očitno tako težak, da ga nihče ni hotel. Se posebno je obžaloval, da ije vzel s seboj družino’. Sprevidel je, da se je prevaral lin da je prevaran, da bo tukaj,
| kot vse kaže, pust!! svoj ugled lin zdravje žene in otrok. Na slehernem koraku se je čutil preganjan in brez moči, zato Si od prihodnosti seveda ni obetal nlič dobrega ne tclažtjivega.
(Se nadaljuje)
2. november 1962		|WS|i		Štev. 44 (1068) — 7
				
Na poti za gospodarskimi problemi Podjune:
Pet obiskov - pet vtisov
en sam zaključek
Kakšna je prava podoba Podjune to jesen, ko elektrarna v Kazazah že proizvaja prve milijone kilovatnih ur električnega toka, ko se že kar precej jasno kažejo objekti trase Podjunske železnice med Pliberkom In Št. Pavlom lin ko se je v območju Klopinj-skega jezera umirili poletni vrvež turizma in je jesenski veter zasejal obrežje in jezero s pisanim listjem? Mimo vsakdanjosti življenja po vaseh in naseljih prostrane Podjune ali vetikovškega okraja, o kateri javnost vse premalo govori, so zadnje čase prišle v bistvu tri stvari v ospredje splošnega zanimanja:
■	Elektrarna v Kazazah zaradi velikega 12 km dolgega umetnega jezera pod Velikovcem itn Tinjami.
O Podjunska železnica, na katere 18 km doilgii progi so se izoblikovali visoki most čez Dravo ter skoraj 2 km dolga predora kozli gorati svet med Ledom in Št. Pavlom.
■	Rekorden obisk turistov v krajih okoli Klopinjskega In Zaiblatniškega jezera, ki samo v občini škocijan Izkazuje več kot
400.000	nočitev.
Te krdje sem tudi jaz zbral za cilje svojega obiska. Da bi me pa omenjeni objekti t»n dimenzije, ki jih je zavzemali turizem ob Klapinjskem jezeru, preveč ne zmotile, sem pogledal tudi še v občini Bistrica nad Pliberkom in na Blato, kjer ni industrije, niti
ne turizma, temveč le trdi kmečki kruh. In ko sem jo tako motril in tehtal vsebino razgovorov na teh petih postajah mojega potovanja, sem bridko spoznal, da ob vsej Slikovitosti tim ob vseh sončnih (Straneh prava podoba Podjune nikakor ni taka, da bi bili lahko z njo zadovoljni iin da bi opravičevala njeno zopetno pozabo.
Ob najdaljšem koroškem jezeru
Kako močno je elektrarna v Kazazah spremenita podobo Podjune in kako jo bo še, spoznamo šele sedaj, ko je pred 22 m visokim jezom in elektrarno s 70.000 kW tok Drave napolnilo in ga razširilo 22 km
dolgo lin 200 do 1.200 m široko „Velikov-ško jezero”, kakor so pričeli to umetno jezero sedaj imenovati. Na vsej svoji dolžini od izliva Krke v Dravo proti vzhodu je jezero pokrito 1.175 ha zemlje, od tega 920 ha kmečke zemlje, ki so jo morale Dravske elektrarne odkupiti v 600 primerih. Da bi pa v jezeru nabirajoča se voda ne preplavila preveč dragocene kmetijske zemlje, so bili na obeh straneh jezera v skupni dolžini 10 km napravljeni umetni nasipi. Najdaljši med njimi so nasip pod Tinjami in Rako-Ijamii (4 km), pod Komensko železniško postajo (2 km) in pod Št. Lovrencem (3 km). Poleg teh ima jezero še 6 krajših nasipov.
Velikavško jezero, ki je do 29 m globoko In katerega gladina meri nad 10 km2, križata 2 cestna mosta, most med Tinjami in Kamnom ter močno povečani lin v elegantnem loku speljani velikovški most. Z njima in s svojim s tehniko in lovom za denarjem še ne oskrunjenim obrežjem bo postalo Velikovško jezero ena naj privlačnejši h turističnih točk v deželi. Že sedaj je zanimanje za nakup obale zelo veliko'. Toda preden bo jezero lahko služilo neposrednemu turizmu, bo preteklo še precej časa.
Vodstvo Avstrijskih dravsk.h elektrarn, ki je lastnik jezera in obale, ima po izjavi ravnateljev Kuglerja in Johna veliko smisla za turistično rabo jezera in pozdravlja vsako iniciativo v tej smeri. Vendar so turi-
stični rabi jezera zaenkrat še postavljene ovire- Jezero je še „mlado” in nihče še ne ve, kako se bo pravzaprav zadržalo, kje se utegne obala zamočviriti in kje bo odlagalo svoj pesek. Vse to se bo pokazalo šele v teku prihodnjih let. Zato zaenkrat o turistični rabi tega jezera še ne more biti govora. Vsekakor pa se Avstrijske dravske elektrarne kot podjetje za proizvodnjo električne energije s turizmom ne bodo u-kvarjale. Kako se bo turizem tod okoli v prihodnje razvijal, pa bo v prvi vrsti stvar deželnega načrtovalnega urada, ki bo moral določiti take pogoje* da bo na eni strani obrežje zavarovano pred posipanjem, po drug) pa slikovita okolica ne izumetničena.
Elektrarna v Kazazah, doslej največja elektrarna na Dravi, ]e dvignila gladino Drave proli zahodu za 22 m. Vsled tega je dobila Podjuna 22 km dolgo in 10,5 kvadratnih kilometrov
obsegajoče umetno jezero
Podjunska železnica - draga železnica
Kljub ogromnosti projekta etektrama v Kazazah, ki je bila zgrajena v treh letih, razmeroma ni bila draga. Zaradi ugodnih talnih pogojev in dobro premišljene organizacije dela gradnja ni stala več, kot je predvidevali njen proračun. Za 700 milijonov šilingov s Kazazami ni le kapaciteta Podjunskih elelktrarn na Dravi povečana od 590 na 850 milijonov kilovatnih ur, temveč je dobilo zgornja Podjuna tudli sirkovi! o jezero, Pliberk pa s cestnim mostom Oa jezu elektrarne najkrajšo prometno zvezo z okrajnim mestom Velikovcem.
Monj takih koristnih momentov vidimo na Podjunski železnici, ki so jo pričeti graditi skoraj 'istočasno kot elektrarno v Kazazah, 'ki pa bo šdle poleti 1964 omogočilo
prvo vožnjo z vlakom. Če izvzamemo 428 metrov dolgi in 86 m visoki most med Bregom v blaški občimi in Ledom v občimi Ruda (ter nekatere podvoze med Pliberkom in Dobam, ad železnice na južni strani Drave še mi kaj videti. Težišče dela je namreč v predorih skozi Langenberg (1.443 m) im Johannisberg (480 m) med Ledom 'in št. Pavlom. Ker sta obe gori takorekoč iz ilovice z močno pronicajočo vodo, vrtanje predorov ni bilo le težko itn dolgotrajno delo, temveč je tudi ogromno stalo. Edina rešitev za izgradnjo predorov je bila v tem, da so oba predora izoblikovali v dolge betonske cevi.
Če upoštevamo višino In dolžino mostu, v katerem je 24.000 ton betona in 1.800 ton železa In jekla, obsežnost dela na rav-
nokar omenjenih predorih in še to, da je na 18 km dolgi progi predvidenih 5 postaj in postajališč, potem postane — ne da bi poznal proračune in račune, vsakomur jasno, da bo Podjunska železnica zelo draga železnica. Nočem znova pogrevati vprašanja umestnosti te železnice — to dejstvo njenega nastajanja ne spremeni več — moram pa le pribiti, da si njene koristnosti brez nastanka ustrezne industrije v Podjuni, zlasti okoli Pliberka, ne morem predstavljati.
Turizem, najboljši „izvoz” podjunskih kmetijskih pridelkov
Neposredno je turizem v Podjuni takorekoč omejen na občino Škociijan s Klapinj-skiim iin Zablatniiškim jezerom. Skoraj 90 % podjunskega turizma odpade na ta jezera. Koko skokovito je turizem tod okoli v zadnjih letih naraščal, razVidimo iiz tega, da je 1952/53 občina Škocijan zabeležila 63.000
nočitev, v letu 1960/61 že 281.300, letos pa, kakor je povedal župan Jesse, že nad
400.000	nočitev. Poleg tega pa (ima Škocijan v Leitgebovem lesnoindustrijskem kombinatu pomembno koroško industrijsko podjetje, ki zaposluje 800 delavcev.
Ta dva faktorja in možnost kmetov, da neposredno vnovčijo svoje blago, so v zadnjih letih popolnoma spremeniti gospodarski in socialni ustroj občine Škocijan. To ne pove le porast števila prebivdlstva v zadnjih 10 letih od 2.651 na 3.010, temveč tudi dejstvo, da se je proračunski znesek občine od ca 1,4 milijona šilingov leta 1952 dvignil na okroglo 5,7 milijona šilingov leta 1962.
V škacijanski Občini je življenje in blagostanje za vsakogar, ki razume čas tn ki zna koristiti prednosti, ki jih prinašata turizem in industrja. Toda tako je po Podjuni ždi le v Škoaiijanu in morebiti podobno še v Dobili vasii. Povsod drugod pa je naj večje In čedalje bolj pereče vprašanje:
Kje delo za domače prebivalstvo?
Leiitgebov lesnoindustrijski kombinat zaposluje 800 delavcev, tovarna celuloze v Rebrci pa 400. Če vzamemo, da druga podjetja v zgornji Podjuni nudijo stolno zaposlitev še 500 ljudem, potem Vidimo, da ima v občinah Galicija, škocijan, Dobila vas, Ziitara vas, Bela in Železna Kapla 'izven kmetijstva le okoli 1.700 (ljudi zagotovljeno stalno zaposlitev, kar pa je z oziram na ta, da štejejo te občine cai 15.000 prebivalcev, zelo malo. V zgornji Podjuni ima izven kmefijslva le ena devetina prebivalstva zaposlitev v svoji neposredni okolici, v koroškem povprečju pa jo ima ena tretjina. Vsi drugi nekmetijski delavci morajo iskati svoj kruh izven okraja.
Še težja pa je problematika v spodnji Podjuni, v tako imenovani pliiberški okolici, h kateri štejemo občine Globasnica, Bistrica
nad Pliberkom, Libuče, Pliberk, Blato in Suha. Tu takorekoč nii pomembnejše industrije* kajti Krautova In Reiterjeva žaga v bistriški ter tovarna parketov, opekarna lin pivovarna v tibuški občini zaposlujejo komaj dobrih 200 oseb, kar je pri 9.000 prebivalcih, kr jih skupno štejejo te občine, vse premalo.
In nič dosti manj kritičen ni položaj na severni strani Drave. Pomanjkanje industrije in pomanjkanje lastne kapitalne moči obstoječih obrtnih podjetij in občin so najbolj senčne strani okrajev Pliberk, Železna Kapla in Velikovec. Zato se iz občin teh sodnih okrajev ljudje odseljujejo in zaradi tega število prebivalstva v teh krajih iz leta v leto nagleje pada, medtem ko se tam, kjer je industrija, st akno veča.
Industrijo in povečano obrtno dejavnost v Podjuno!
Zlasti hudo so prizadete občine Globasnica, Bistrica nad Pliberkom, Blato iin Suha ter Ruda iin Grebiirtj. Same od sebe te občine ne morejo ustvariti Industrije, ki bi zaposlila razpoložljivo delovno silo; prav tako tudi nimajo pogojev za pomembnejši turizem.
Občina Bistrica nad Pliberkom, ki trna v svojem območju Peco, se sicer z vsemi Silami prizadeva, da bi preko nje prišla do turizma. V ta namen grad! na Peco cesto 'in kot njen podaljšek še žičnico. Toda to je tudli vse, kar more in še tukdj je odvisna od deželne pomoči. Toda cesta 'in žičnica sta za turizem v območju Pece premalo, treba je mnogo več, tudi no komunalnem področju, kar pa občina sama ne zmore. Končno po niti Peco niti Kornelij z deklaracijo, da sto turistični postojanki, problema celotne okolice, kije zaposliti domače avtohtono prebivalstvo, ne moreta rešiti.
Gospodarske problematike Podjune, zlasti pa spodnje ne bo rešil turizem in Je tudi ne bodo mogle rešiti elektrarne. Podjunska železnica in zboljšano cestno omrežje. Ko bodo ta dela opravljena, bo spet več sto delavcev tod okoli brez dela na domačih tleh. Če upoštevamo podatke bi-
striškega župana Woschanka, ki je dejal, da v občini niha število sezonsko brezposelnih med 150 in 250, in Če ne prezremo, da je v občini Blato — kakor je dejal zbornični svetnik Mirko Kumer — to število tudi zelo visoko In da se z odseljevanjem mladine v Švico In Vorarlberg število prebivalstva iz leto v leto manjša, potem postane očitno, da je ob vseh prizadevanjih' na področju turizma treba v Podjuni z u-streznimi ukrep) okrepiti in razširiti obstoječo obrtno In industrijsko dejavnost. Mimo tega pa je nujno treba dati v spodnji Podjuni prostora še drugi industriji.
Tu (ima zlasti podržavljena industrija lepo nalogo in hvaležno področje dela. Če je že vedno govora o tem, da je treba Koroško Industrijsko bolj razviti, potem mislim, da je prav Podjuna idealen kroj za razvoj te industrije. Tu so v neposredni bližini podržavljene elektrarne, preko nove železnice pa podržavljeni premogovniki in podržavljena gornještajerska kovinska industrija. Tu pa je — in to bodi ob koncu še enkrat podčrtano — obsežen rezervar delovne sile, kli hna končno enako pravico, kakor jo imajo drugod, da služi svoj kruh na domačih tleh.
Blaž Singer
Mos! Podjunske železnice čez Dravo je 428 m dolg in 86 m visok	(Foio OBB)
Medtem ko po naših jezer-skih gladinah že dalj časa go-spodarijo mrzli jesenski vetrovi, se na jugu Sele zdaj odpravljajo zadnje jadrnice k zimskemu počitku. LetoSnja tekmovalna sezona je močno navduSila prlstaSe Jadranja, saj je bila posebno bogata bo zanimivih prireditvah.
vi-lno pokazala Koroška in najboljši dokaz je nedeljska zmaga koroškega juniorskega moštva nad najboljšo ekipo Zgornje Avstrije (2:0);
Prihodnji nasprotnik avstrijske državne reprezentance bo Italija :n je že vnaprej jasno, da za avstrijske nogometaše tudi to srečanje ne bo lahko. V nedeljo pa se bo nadaljevalo tudi avstrijsko prvenstvo in se bosta v Celovcu pomerila neposredna tekmeca za obstanek v državni lig': celovška Austria in du-na,'ska Vienna. Tekma bo brez dvoma borbena ;n zanimiva, saj obe moštvi nujno potrebujeta vsako točko.
V Beogradu pa se bosta v tekmi za Evropski pokal pomerli Jugoslavija in Belgija, medtem ko bo Švedska v okviru skandinavskega prvenstva nastopila proti Norveški.
HOKEJ NA LEDU
KAC — HC Davos 6:1 (3:0,1:1, 2:0)
NOGOMET
Avstrija poražena na vseh treh frontah
Madžarska A — Avstrija A 2:0 (1:0)
Na budimpeštanskem NEP-stadionu je v nedeljo madžarska reprezentanca premagala najboljše avstrijsko moštvo z rezultatom 2:0. Čeprav v avstrijskih nogometnih krogih izjavljajo, da poraz v Bud mpešti nikakor ni previsok (mnogi so računali še z višjim), pa je le treba ugotoviti, da v igri tudi Madžari niso pokazali svoje stare ravni in celo sami priznavajo, da so tokrat igrali mnogo slabše kot zadnjič proti Jugoslaviji, kjer pa so se morali »zadovoljiti« z občutnim porazom. Nedeljska igra ni bila posebno lepa in sta številne gledalce navdušili le dve stvari: brezhibna tehnika madžarskih igralcev in razmeroma velika sposobnost močno pomlajene avstrijske reprezentance, da je do zadnjega precej dobro branila svoja vrata. Vodstvo avstrijske reprezentance se je namreč pred odhodom v Budimpešto zaradi trenutnega zelo
slabega stanja v avstrijskem nogometu odločilo za defenzivno igro in le-ta je rodila prve razveseljive uspehe prav na Madžarskem, kamor so avstrijski nogometaši odpotovali z zavestjo, da jih čaka visok poraz.
Avstrija B — Madžarska B 1: 4 (1:2)
Istega dne sta se na Dunaju pomerili B-moštvi Avstrije in Madžarske. Kijub tujemu terenu je izvrstna madžarska enajstor ca popolnoma nadlkrilila domače moštvo in tekma se je končala z občutnim porazom za avstrijsko ekipo. Pač pa je ravno v tem srečanju igralcu dunajskega Rapida Wolnyju uspelo, da je dosegel edini gol za Avstrijo v vseh treh tekmah proti Madžarski.
Madžarska jun. — Avstrija jun. 3:0 (2:0)
Za uvod v glavno srečanje med Madžarsko in Avstrijo sta na budimpeštanskem stadionu igrali juniorski moštvi obeh držav. Mladinsko moštvo Madžarske, ki je še pred tedni zgubilo
v Budimpešti proti Jugoslaviji 0:3, je tokrat zadalo enak udarec avstrijski ekipi, o kateri je treba ugotoviti, da igra bodočih avstrijskih reprezentantov nikakor ni navdušila.
Zadnja nedelja je bila torej za avstrijski nogomet spet dobra šola, saj se je znova pokazalo, da tukaj nekaj ne more biti v redu. Če je igra prvega moštva še nekako zadovoljila, so rezultati druge in juniorske ekipe nov
V izredno lepi igri so se domači igralci znova odlikovali, posebej pa sta blestela Lemon in Wi'Hiamson. Švicarsko moštvo sicer ni bilo posebno resen nasprotnik, pač pa sta pomanjkljivosti nadoknadila švicarska sodnika z -nerazumljiv'm sojenjem. Po tej tekmi je KAC prevzel vodstvo v boju za Alpski pokal, za katerega se poleg njega in Davosa potegujejo še Četrtina, dunajski WEV in Božen.
Ekipa iz Božena je pred nedavnim precej nepričakovano premagala v Innsbrucku tamkajšnje moštvo IEV (3:2), v katerem nastopa tudi kanadski profesionalni igralec Regan,
dokaz, da se je nogometno vodstvo Avstrije doslej vse premalo brigalo za naraščaj. Predvsem juniorji se skoraj iz vsakega mednarodnega srečanja vračajo s polno mrežo golov, kar bi odgovornim funkcionarjem končno le moralo odpreti oči, da je treba posebno skrb posvetiti mladini, ki bo prej ali slej morala zastopati avstrijski nogomet na mednarodnih športnih poljanah. Kje je izhod, je pra-
10. novembra bo Celovec prizorišče srečanja najhujših rivalov v avstrijskem hokeju, ko bo prišel v goste innsbruški IEV z Rega-nom, o katerem pravijo, da igra hokej, kakršnega v Avstriji še ni bilo videti. Do tega termina bo po vsej verjetnosti prispel v Celovec tudi ameriški nacionalni vratar Palmer, ki bo potem vso sezono branil vrata celovškega moštva.
B 7TD IO P RO G RAM;
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 17.00 , 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Spori — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svel.
Sobota, 3. 11.: 8.00 OlroSki zbor radia Celovec — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav na!e — 15.30 .Večne ceste", roman —	15.45 Avstrijski komorni zbor —
16.30 Za delovno ženo — 17.10 Zveneči magacin — 19.00 Misli realno — 20.15 »Figarova svatba", opera.
Nedelja, 4. 11.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 9.05 Orkestrski koncert — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo —
13.00	Operni koncert —	14.30 Pozdrav nate — 17.05
Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo
__ 19.00 Spori — 19.45 Godbo na pihala — 21.10 Ko-
morni koncert.
Ponedeljek, 5. 11.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non-stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.15 Zo mesto in deželo.
Torek, 6. 11.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	8.15
Jutranji koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Koncert pri kavi — 18.35 Novosti na knjižnem trgu — 19.00 Srečna Avstrija — 19.15 Bilo je nekoč v Avstriji — 20.15 .Smrt pred zajtrkom", igra.
Sreda, 7. 11.: 8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Non-stop-glasba — 17.10 Popoldanski konceret — 18.00 Igra vam Rudi Platzer s svojimi muzikanti — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Popevke — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 8. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 14.45 Ura pesmi — 15.17 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Non-slop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.05 Oddaja za kmete — 18.35 Za mtodino — 20.15 Lovska ura 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 9. 11.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Koncert pri kavi — 18.00 Obisk pri koroških godbah na pihala — 20.15 Halo! Tonagerji! 20.00 Glasba.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00 Dnevne oddaje: 6.10 1 glasbo v novi dan — 9.00 In
18.00	Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 15.00 $olska oddaja — 17.38 Reporterji med potjo — 19.20 Kaj slišite danes zvečer —
20.10	Pogled v svet
Sobota, 3. 11.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Z veselim igranjem — 9.45 Zabavni zvoki — 11.00 Ljudske viže — 12.55 Državnozborske volifve 1962 — 13.30 Agrarna politika __ 14.15 Godba na pihala — 15.15 Paul Abraham — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Domovina in ljudstvo —
19.10	Oddajo vicekanclerja — 20.00 Vseh deveti — 21.00 Ekumenski koncil — 21.25 Igra orkester Heinz Hotter.
Nedelja, 4. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Klavir v ritmu — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Orkestrski koncert — 13.20 Za avtomobiliste — 14.30 .Plašč" — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 16.00 Glosba na tekočem traku — 18.00 Or-
kester Franz Mihalovicz — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Ritmični koktail — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Dobro razpoloženi pri veseli glasbi — 21.18 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 5. 11.: 8.10 Glasbo na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	11.00 Majhen
dopoldonski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Veliki orkester radia Dunaj — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura 17.40 Za ženo — 18.00 Vesele melodije — 19.15 Bilo je nekoč v Avstriji ... — 19.20 Državnozborske volitve 1962 — 19.30 Opera.
Torek, 6. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 1100 Za ljubitelja resne glasbe — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 15.30 Glasba za zaljubljene — 16.00 .Tajni zapeljivci" — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih —
17.10	Kulturne vesti — 17.50 Esperanto — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Dobro razpoloženi — 20.00 Pisane operetne melodije.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 3. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Za našo vas.
Nedelja, 4. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 5. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za ljubitelje umetnih pesmi in glasbe. 10 minpt za športnike — 18.00 Našim malim poslušalcem.
Torek, 6. 11.: 14.15 Poročila, objave. J. A. Sfraufj — slikar 18. stoletja in njegovo dela na Koroškem.
Sreda, 7. 11.: 14.15 Poročila, objave. Kor želite zaigramo.
četrtek, 8. 11.: 14.15 Poročila, objave. Mladina za mladino.
Petek, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih. Glasbeni vložek. Koroški kulturni pregled.
	UH	m	i	
Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 čas v sliki — 20.20 Moza!k kratkih filmov.
Sobota, 3. 11.: 19.00 Zabeleženo za vas — 19.50 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 »Srečno vožnjo".
Nedelja, 4. 11.: 17.00 Za	otroke od	11	let — 17.30
Mladinski film — 18.40 Sedem dni svetovnih dogajanj
—	19.10 Zanimalo vas bo — 20.00 Šport — 20.00 Majhne dragocenosti velikih mojstrov: Beethoven — 20.40 Televizijska igra.
Ponedeljek, J. 11.: 19.30 Zabeležimo za vas — 20.15 Državnozborske volitve 1962 — 20.20 Kratki film — 20.35 Šport —	20.55	»Ljubezen,	malopridneži,	strosti", ko-
medija.
Torek, 6. 11.: 19.30 Televizijska kuhinja — 19.50 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Enaindvajset
—	21.15 Naš planet Zemlja.
Sreda, 7. 11.:	17.00 Za otroke od 5	let	— 17.30 Za
otroke od 11 let — 18.00 .Lassie", zgodba psa — 19.30 Zabeleženo za vas in slike iz Avstrije — 20.15 Državnozborske volitve 1962 — 20.20 Kratki film — 20.30 »Dežela za zidom" — 21.15 Film.
Četrtek, 8. 11.: 19.30 Zabeleženo za vas — 20.20 Kratki film — 20.30 Oknar — 21.00 »Ne nikdar nisem rekel".
Petek, 9. 11.:	19.30 Slike	iz Avstrije	—	19.55 Kratko
pred osmo — 20.15 Državnozborske volitve 1962 — 20.20 Kratki film — 20.30 .Orožar", opera.	\
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od fod in ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsok dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 3. 11.: 8.35 Mali ansambli v plesnem ritmu — 9.25 Zabavna glasba od tod in ondod — 9.45 črnske duhovne pesmi — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.15 Zvoki iz Češke in Moravske — 12.30 Iz Španije in Latinske Amerike — 13.30 Popevke se vrstijo — 14.05 Med plesi in rapsodiami — 14.35 Voščila — 15.15 Sem in tja po svetu — 15.40 Zborovska glasba — 17.50 Kitara v ritmu
—	18.00 Skladbice Borisa Kovačiča — 18.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Okno v svet — 20.00 Novo v študiju 14 — 21.00 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 4. 11.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska igra — 9.05 Odmevi iz slovanskih dežel — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Matineja narodnih ansamblov in pevcev — 11.50 Glasba za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — Četrt ure s Slovenskim oktetom — 14.15 Voščila — 15.15 Igramo za vas — 15.30 Majhen koncert Marie Callas in Jeana Peercea — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Kitara v ritmu — 18.21 V tričetrtinskem taktu — 18.30 Šport — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Umetnost verizma.
Ponedeljek, 5. 11.: 8.05 . Tri zborovske rapsodije — 8.25 Z zabavno glasbo v novi teden — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Poje mariborski komorni zbor — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.15 Igra češka godba na pihala — 12.30 Intermezzo z vašimi ljubljenci — 13.30 Ansambli iz Gotovčevega .Era" — 14.05 Za vsakogar nekaj — 14.35 Voščila — 15.15 Med glasbenimi portreti — 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška — 18.10 V zabavnem fonu — 18.25 Slovenske narodne za instrumentalni ansambel in pevski duet — 20.20 Zaključni koncert nagrajencev mednarodnega tekmovanja v 2enevi — 22.15 Melodije zvenijo v noč.
Torek, 6. 11.: 8.05 Nekaj opernih baletov — 8.40 Igra orkester Paul Weston — 9.25 Mali ansambli v plesnem
ritmu — 9.45 Narodni pevci ob spremljavi Avgusta Sfars-ka — 12.15 Vaški kvintet s pevci — 12.30 Popevke s® vrstijo — 13.30 Od Žile do Istre — 14.35 Pesmi in plesi narodov Sovjetske zveze — 15.15 Zvoki iz Grčije — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Glasbene slike iz Grčije
—	20.15 Radijska igra.
Sreda, 7. 11.: 8.05 Popularni orkestralni spored — 8.35 Pisan svet pravl;ic in zgodb — 9.25 Od tod in ondod
—	10.45 človek in zdravje — 12.15 Instrumentalni kvintet Milana Vitka iz Maribora — 12.30 Arije za Mezzosopranistke — 13.30 Mala revija zabavne glasbe — 15.13 Naši dirigenti — 18.00 Aktualnosti doma in po svet®
—	18.10 Sodobni plesni ritmi — 18.30 Sovjetske revolucionarne pesmi — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 »Sončna ura".
čefrlek, 8. 11.: 8.05 Štirje zbori, štirje skladatelji — 9.25 Arije iz starih oper — 10.15 Intermezzo na ham-mond orgle — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.13 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Jugoslovanska zabavna glasba — 13.30 Fantazija in suita — 14.05 Za razvedrilo in oddih — 14.35 Voščila — 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasbena križanka — 18.10 Novo v nall diskoteki — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 9. 11.: 8.05 V ritmu Latinske Amerike — 9.43 Igra pihalni orkester JLA — 10.55 Vsak dan nova popevka
—	12.15 Veseli planšarji nam igrajo in pojo — 12.30 Srbska pesem in srbski ples — 12.45 Po.e Cliff Richard
—	13.30 Izberite si svojega pevca — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Napotki za turiste — 15.43 Jezikovni pogovori — 17.05 Na obisku pri slovenskih skladateljih — 18.10 Operetni napevi — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Portret v miniaturi — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 21.15 Oddaja o morju in pomorščoklh.
Jesensko sajenje sadnega drevja je boljši od vigrednega!
Močna prati mrazu odporna drevesca in ribeze fakoj dobavi drevesnica Marko Polcer, prošta Št. Vid v Podjuni — St. Veit Im Jauntal.
Ta teden vam priporočamo:
Ivan Tavčar: Zbrani spisi
® I. knjiga: Gospa Amalija, Dona Klara, Povesit v kleti, Antonio Gledijevič, Botna ljubezen, Mlada leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi življenja, Med gorami B II. knjiga: In vendar —I, Sar or Pia, V K ari ovcu, Crez osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrttva srca
B IH. knjiga: Otok in struga, liberius Pannarnicus, Kuzovci, Vita vitae meae, Janez Salnce
B IV. knjiga: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog, Pomlad
•	V. knjiga: Izza kongresa
Vseh pet knjig, skupno 2514 strani, vezanih v platno, samo	150 IB
•	Prva izdaja Tavčarjevih .Povesti’, pet v platno vezanih knjig,
skupno 1642 strani,	samo 190 iil
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
lidojoleli, lastnik Ir. roloJnlk: Dr. Franc Petak, Velikovec _ Uredniltvo In uprava: Celovec-Klagenturt, Galometer ga.l. 10, telelon 56-24. Glavni urednik: Rado Janeiii, odgovorni urednik:	Lovro Poloimk
in tiskarska družbo z o. J. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi no) sb pošiljajo no naslov: CalovBC-Klagonfurt 2, Postfach 124.
Tiska založniška