PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1956. £*tar»d m» dut miki, Dk. «. ItŠJ, ml t K« po*« mH*c» •< Cfcti*««. IU.. imdmt th* Act C(wfr«M ol March S, UTt. CHICAGO 23, ILL., 7. MARCA (March 7), 1945. puhli*hed Weekly at 2301 8. Lawnda)e Ave. •i« LETO—VOL. XI* RUSKI ČASTNIKI v pomenku s meščani v Varšavi. Čehoslovaška bo postaja v bodoče socialistična VELIKI NAČRTI ZA SOCIALIZACIJO IN AGRARNE REFORME. - DRŽAVA OSTANE DEMOKRATIČNA. - BENEŠ ZOPET DOMA. ZVEZA S SOVJETSKO UNIJO SE UTRJUJE Če bo vsa Čehoslovaška osvo- so Skodove tovarne. Sedaj dela bojena, bo nova vlada začela v njih za Nemčijo nad sto tisoč svoj načrt za velike gospodarske reforme ki bodo temeljile delavcev. 51 odstotkov kapitala v njih je imela pred vojno če- na socializaciji velike industri- ška vlada, ostalo pa francoski je m stva. socialni zaščiti prebival- Briga za kmete 2e prejšnja vlada se je brigala za socialno skrbstvo ne. samo industrialnih delavcev ampak tudi za kmečko prebivalstvo. Precej veleposestev je bilo razdeljenih med kmete a mnogo jih je še ostalo, ki bodo sedaj gotovo razdeljena. Poljedelstvo na Ceškm je zelo modernizirano, ne pa še na Slovaškem, kjer je kmet vsled dolgega tiačanjenja pod Madžari in svoje vzgoje v primeri s češkim kmetom zelo zaostal. Nova vlada bo skrbela za izboljšanje šolstva in ustanovila nadal j ne poljedelske šole, da zviša pridelek in dvigne živ-ljenski standard prebivalstva, ki je bil še pred to vojno veliko višji kot pa n. pr. v Jugoslaviji, Vlado prevzame pet strank Češki vladni krogi v Londonu pravijo, da bo v novi vladi zastopanih pet strank. Socialisti isocial-demokrati) dobe v bodoči vladi kake tri do štiri port-felje, komunisti ravno toliko. kapitalisti, ki so v času nemške okupacije prodali svoj delež Nemcem. V bodoče postanejo popolna državna svojina. Gotovo je. da bo v bodoče j med Sovjetsko unijo in Čehoslovaško veliko trgovskega prome-1 ta, posebno ker bo Rusija lahko zalagala češko industrijo s surovinami v zameno pa prejemala industrijske izdelke. Vse stranke za ohranitev demokracije Pred vojno, oziroma pred le- j tom 1938 je bila Čehoslovaška1 izmed vseh držav v Evropi naj-; bolj socialna in demokratična. Po znanem izdajstvu v Monako-vu, ko sta Francija in Anglija tolažile Hitlerja na stroške češke države, je trpela tudi njena demokracija, ker je moral Be-neš po paktu med Hitlerjem, angleško in francosko vlado leta 1938 v inozemstvo in bil med zavezniki spet priznan za pred- Vprašanje primoranja Nemcev obnoviti razdejana mesta v Sovjetski uniji V sovjetskem tisku se ie ie večkrat poudarjalo zahtevo, da se po vojni primora par milijonov Nemcev na prisilno delo v Sovjetsko unijo. Pomagali bi obnoviti razdejana mesta v Ukrajini in Belorusiji. Oziroma se jih bi porabilo kjer ie v Rusiji se jih bi najbolj potrebovalo. Proti tej zahtevi se je oglasila posebno AFL, ki pravi, da mora biti en cilj zaveznikov prisilno delo odpraviti, ne pa ga uvajati. Iz raznih mnenj v časopisju je sklepati, da je ameriška javnost v splošnem proti temu, da bi se Nemce primoralo na suienisko delo. Predsednik Roosevelt je drugega mnenja. Videl je v Krimeji par porušenih mest in dejal, da ako bi bil on Rus, bi tudi zahteval, da se Nemce primora ne samo z materijalom ampak tudi z delom popraviti storjeno škodo. Tisti, ki pripovedujejo o pogojih premirja z Italijo, pravijo, da je v njih ena izmed zavezniških zahtev, da se pošlje dva milijona italijanskih defav-ce na orisilna dela v deiele, s katerimi je bila Italija v vojni. Zavezniški krogi so taka poročila označili za neosnovana. Dejstvo je, da se sovjetska vlada z vprašanjem primoranja Nemcev na prisilna dela resno peča. Ko so Nemci okupirali Poljsko in potem Ukrajino ter velik del ostale Sovjetske unije, so poslali v raj h na prisilna dela stotisoče Poljakov, Ukrajincev in Rusov. Sploh so zasužnjili na Poljskem in v Ukrajini vse ljudstvo, da je moralo garati zanjo, dokler jih ni rdeča armada spodila iz deiele. Torej ako hočemo posnemati Nemce, potem bi zavezniki lahko rekli, da jim bodo vrnili z enako mero* Toda če smo za pravičnejšo uredbo, je treba tirjati reparacije na bolj človeški način. , škoda, ki so jo povzročili Nemci, je tako ogromna, da tudi če se po vojni vse zasužnji, je ne bodo mogli popraviti. Vrh tega so sedaj tudi mnoga njihova mesta razdejana. Gotovo je, da bodo zavezniki'Nemčijo primorali popraviti storjeno škodo in v ta namen tirjali od nje industrijske produkte. Nemški delavci bodo na ta način lahko ostali doma in oroducirali za deiele, s katerimi so bili v vojni. Ob enem jim bo to ie v drugič izkušnja, da se vojna ne izplača, pa bodo morda tudi oni postali miroljuben narod. Mehiški delavci morajo za izselitev v Zed. države plačevati podkupnine Ameriški delavci v tej vojni ogromno producirali Sestanek utrdil na Jalti med Dne 1. marca jc WLB prvič objavil statistične podatke o produkciji ameriške vojne industrije, iz katerih jc razvidno, 'a so ameriški delavci izdelali 246.845 letal. 56,697 raznih vojnih ladii, 4,631 velikih tovornih ladij in 3,114 manjših. Dalje 2,422,099 strojnih pušk, 5,163.-«26 karbin, 48.952 topov proti letalom. 48,952 'ankov in 130,. 117 težkih topov, poljskih tonov pa 55,252. Dalje 75,204 tan- veliko trojico CHURCHILL IN ROOSEVELT ZADOVOLJNA Z IZIDOM. - NOBENEGA POPUŠČANJA NEMČIJI. - VPRAŠANJE POLJSE REŠENO S KOMPROMISOM. - DOGOVOR O JUGOSLAVIJI.* FRANCIJA PRIZNANA ZA ENAKOPRAVNO Koncem februarja je premier, enem je pomenila vsled svojega Churchill podal parlamentu o sovraštva do Sovjetske unije sestanku na Jalti dolgo poročilo nevarnost Moskvi in Leningra-in potem poslancem določil tri du ter Sovjetski uniji sploh. Poljaki v Londonu so torej bitko za ohranitev stare meje povsm izgubili. A niso odnehali. . ... , ... , da so § svojQ protirusko politiko vz- ne razne municije, komunike- j med politiko in interesi Angli- trajno nadaljujejo in se zanaša-cijskih aparatov, orožia itd., ki je, Zed držav in Sovjetske uni- jo da dobe g časoma dovolj opo-so presenetljivo ogromne. Ni je razlike, ki jih je bilo treba re med ^jj v Angijji in v A-čudno, da ie ta dežela v stanju na konferenci na Jalti premo-1 meriki in pa da bo v spor ^ zalagati poleg svoje še sovjet-! stiti. To se je zgodilo. Povedal sko in angleško armado in se- je, da je moral on s svojo de-daj tudi francosko. legacijo v marsičem popustiti Ampak vzlic temu so ameri- in popustila sta tudi ostala dva. kov raznih drugih tipov. 14,767 oklepnih avtov. 110.945 težkih! dnirza debato tovornih avtov (trucks), in 110,-915 truckov po dve in pol tone. Razlike treba premagati Poročilo dalie našteva količi- Churchill je priznal, ški delavci deležni več napadov kakor priznanja, čeprav je amo riška industrija producirala v par letih več kot pa so mogli pričakovati tudi največji optimisti. V Jugoslaviji manjka vsega Jugoslavija je bila vsled vojne in okupacije ena izmed najbolj prizadetih dežel v Evropi. Vzlic temu se je borila sama, na svojih tleh. z Nemci in Italijani do skrajnosti svojih moči. Zaupnica soglasno izročena Ze v pričetku svojega poročila poslancem jc poudaril, da in pa da Do v spor bolj naravnost posegel Vatikan z vsem svojim aparatom, ki ga ima razpreženega po svetu. Ampak Churchill in Roosevelt sta izjavila, da kar se mej med Rusijo in bodočo Poljsko tiče, je stvar zanju in Stalina rešena. bo tudi Gornjo Slezijo, torej zadosti v tako zameno. škandal. Za dovoljenje iti na delo v Vsled pomanjkanja delavcev v Zed. državah, posebno na plantažah in na železnicah pri popravljanju prog, je ameriška vlada sklenila z mehiško vlado sednika čehoslovaške republike do8ovor za dobivanje mehiških šele po pričetku sedanje vojne, j delavcev, ki smejo po tej pogod- Sedanji vladni sistem v "pro- bi ostati tu le začasno, dokler se tu minimalna, to je, kakih jih bo potrebovalo, potem bo- | trebna gmotna pomoč. Nekaj potrebščin je poslala tja že UNRRA, precej pa tudi Rdeči križ in par relifnih organizacij, med njimi WRFASSD, ki je od-premila svojo prvo pošiljatev 3. januarja t. 1. V nji je bilo, kot že poročano. 67 zabojev mleka j "malted"; 1 zaboj kirurgičnih instrumentov, 26 zabojev bolniških potrebščin. 49 bal sukna za moške, ženske in otroške obleke, 285 zavojev moških, ženskih in otroških ponošenih oblek. 16 zabojev ponošenih čevljev, 1200 zabojev sardin, 16 zabojev šivalnih strojev in 974 bo vloga Anglije na konferenci ^ Pa v dob,la dovolj v Jalti dobila svojo polno moč i obrezJa ob Baltiku irt ne samo le, ako parlament izreče pre- koridor, kakor zadnjic, in Dan-mierju zaupnico soglasno, ali!zi« Petane njeno mesto. Dobila saj z veliko večino. V debati je predložilo okrog 25 poslancev — izmed njih 23 Vprašanje o obliki vlade članov torijske stranke, izjavo. Dočim sta Roosevelt in Chur-da zbornica obžaluje, ker se chill v Stalinovo zahtevo za no-Churchill ni boljše zavzel za Ve meje pristala, pa sta bilr to-Poljsko in njeno vlado v Lon- uko bolj vztrajna v zahtevi za donu. Tisti dodatek je zborni- preureditev in demokratiziranje ca zavrgla, ker če bi ga spreje- poljske vlade. Ona dva še pri-la, bi zavrgla tudi Churchilla znata to, ki je v Londonu, dasi in njegov kabinet. Zaupnico mu! nasprotujeta njeni trmi, Stalin Sedaj, ko jo je okrog dve tre- _ tjini že osvobojene, pa ji je po- J pQ debati o paktu, ki niko- pa je prizr^al za poljsko vlado mur v vsem ne ugaja, soglasno svoj odbor, ki je bil ustanovljen izrekla. Tisti, ki so podpisali v Moskvi, se preselil nato v prej omenjeno izjavo, so se vz-1 Lublin in sedaj v Varšavo. S držali glasovanja, oziroma odšli tem odborom ameriški predsed-iz zbornice. njk jn angleški premier nista Poljska dobi nemške kraje zadovoljna. Njun kompromisni Stalin je na konferenci v Jal- Podlog je, da se v vlado v Var-ti kratkomalo izjavil, da od za- Potegne vse poljske stran-hteve po pridruženju vzhodne ke in Pa da nai vlada svobodno, Poljske nazaj k Rusiji, oziroma ^ Je- brez narekovanja kake Ukrajini in-Belorusiji, nikakor tuJe vlade. Zaradi vojne mora ne odneha. S prebivalstvom v kajpada kooperirati v polni me-nji je predvojna poljska reakci- ri s sovjetsko armado, a kadar ja silno slabo ravnala in ob (Nadaljevanje na 5. strani.> Zed. države morajo plačevati ovojev ponošene obleke tektoratu'\ kakor se imenuje Beneševa narodno - socialistična i Ccška.in Moravska pod Hitler stranka jih dobi dva ali tri, katoliška dva, in agrarna stranka dva ali tri. Ob enem je bilo že med Čehi v zamejstvu gibanje za znižanje števila strank. Morda pride do resnega poskusa za združenje social-demokratske, komunistične in Beneševe narodno-socia-listične v eno stranko, posebno ker je namen ustvariti med Čehoslovaško in Rusijo najtesnejše odnošaje. Pogajanja v Moskvi V ta namen sta šla predsednik Beneš in minister vnanjih zadev Masaryk spet v Moskvo, da na nadaljnih pogajanjih Že sklenjeno pogodbo izpopolnijo in urede politične in ekonomske odnošaje med obema deželama. Možno je tudi, da bo Čehoslovaška prepustila Karpatsko Rusijo Sovjetski Uniji. Prebivalstvo Karpatskc Rusije, ki ga je blizu milijon, je rusinsko, oziroma ukrajinsko, pa je med njim precej močno gibanje za pridru-ženje k Ukrajini. Za Čehoslovaško tisti kos zemlje nima posebnega pomena. Ker si je Sovjetska unija osvojila vzhodno Poljsko, bo imela s Čehoslovaško skupno mejo, tako da bo zavezništvo med njima še bolj scementirano. Podriavljenje Skodovih tovarn jem, je prilagojen nacijskemu političnemu sistemu in mu služi. Sploh so bili Čehi omenjenega leta nad zaveznico Anglijo in Francijo zelo razočarani in poparjeni, da je v njih izginilo veliko odporne sile. Tudi volje za do poslani nazaj. Plačevati pa se jim mora enako mezdo kakor ameriškim pri sličnih delih. Te Mehičane odbirajo za odhod v Zed. države mehiške oblasti v sporazumu z merodajno od 10 do sto dol., in marsikdo še niti potem ne sme preko meje, da je goljufija še hujša. Ako sc pomisli, da je njihova plača 00« na uro, ali pa vsled raznih odbitkov znatno manj, je razumljivo, da pomenijo ta izsiljevanja zanje veliko žrtev. Ko je prišel škandal na dan. Skupna teža tega blaga in živil je znašala nad 220 ton in vrednost pa okrog $300,000. Bistvo ameriške svobode Neki vojni begunec, ki je sedaj v New Yorku, je bil pred sodnikom, da dobi državlja?-stvo. Vprašan je bil, da naj definira, kaj je bistvo ameriške svobode. Prosilec je bil v za- škim okupatorjem je manj kot se je prvotno pričakovalo, pač ker so Čehi uvideli, da so sami napram Nemcem prešibki in Hitler je imel v prvih par letih 'Nadaljevanje na 3. strani.) so mehiški listi o njemu veliko ,,.,,.„„ pisali, a v Zed. državah so ga dregi, a se po kratkem presled- ameriško avtoriteto. Ker pa je omenili le nekateri delavski li- gu le odločil, češ, kar bo. bo. in ... A f prosilcev veliko več kot pa se j sti. Sele nedavno se je pobri- i odgovoril: "Free enterprise " saootazna dejanja proti nem- jih sme poslati v to deželo sc galfl Zfl 2adevo komisija unij j Sodnik je bil zadovoljen in je iz tega razvilo pravo raketir- j železničarskih bratovščin. Ko prosilec je postal državljan. stvo. ki je postalo v Mehiki ve-j je po preiskavah dognala, da--------------- lik škandal. Dasi je kourpcije so izkorišani ne samo. pred iz- pa Je nastopil proti raketirjem v nji tudi brez tega veliko, je selitvijo, ampak tudi tukaj, je delavski oddelek mehiške vla- izsiljevanje denarja od obubo- predložila dokaze senatnemu de. A težko, da bo kaj poma-zamh mehiških delavcev zares | odseku za vojne zadeve. Tam galo. Unija premogarjev zopet predmet javnega spora Pogodba med United Mine deno, sta unija, posebno pa njen VVorkers in kompanijami na po Ijih tnehkega premoga poteče 31. marca in zadnji pondeljek so se pričela med njimi in unijo pogajanja za sklenitev nove pogodbe. Unija zahteva za premo-garje razne priboljške in lOc od vsake tone premoga v sklad za bolniško oskrbo. Operatorji pravijo, da ako uniji ugode, bo to pomenilo 65c zvišanja stroškov na vsako tono premoga, dočim unija dokazuje, da bodo zvišani le 28c na tono. predsednik John L. Lcvvis postala spet predmet napadov. Zadnjo nedeljo je radio komentator Walter Winchcll apeliral na premogarje. naj misel na stavko zavržejo, ker bi bila v sedanjih Časih zločin in izdajstvo. Napadal je Lewisa, češ, da preti s stavko vsled svojih osebnih kapric in sovraštva do administracije. Mnogi apelirajo na Roosevelta, naj se takoj pripravi za prevzem premogovnikov v vladno obratovanje. Premogarji so za svoje delo bil upravičen in vlada bi jim naj šla raišc na roke namesto da se tako trdovratno drii takozvane formule "malega jekla \ Na drugi strani bi bilo dobra, ako bi J. L. Lcwis odnehal od svoje trmoglavosti in sovraštva do Roosevelta. je bila izgubljena in nad pre-mogarskimi kempami so gospodarili premogovniški baroni tako oblastno in tiransko kakor baroni v fevdalnih časih. Sedaj, ko so razmere boljše, bi premogarji radi nekaj nadomestila za one čase, ko so jih trli nizki Stavka v sedanjih časih bi bi- zaslužki, brezposelnost in zati-zares udarec in premogarji ranja. In upravičeno »e boje, da si ic nc žele, ako morejo brez bo premogovniška industrija po la Ker se gre med premogarji spet o vprašanju stavke, ako zalo slabo plačani. Njihov zad-"Na j večje pod vzet Je na Češkem | njihovim zahtevam ne bo ugo- nji hoj za zvišanje zaslužka je nje isvojevati svAje zahteve. Njihovo delo ie naporno in nevarno. Tudi zdravo ni. Pred le-ti, ko so bili premogarji v mnogih revirjih še neorganizirani, je imela unija z lastniki rovov tej volni spet tako prizadeta, kakor ic bila v prejšnji. Torej naj se iih bi plačalo po vrednosti dela saj sedaj, ko rovi »talno obratujejo in je treba industriji silovite boje, Marsikaka stavka ogromno premoga. Socializacija zdravstva ena največjih potreb ameriškega ljudstva Ko je predsednik Roosevelt omenil načrt za socialno zaščito "od rojstva do groba", je imel v mislih tudi socialno zavarovanje za zdravstvo. En tak načrt je že v senatu, drugi v newyoriki mestni občini in v legislaturi. Toda reakcionarni senatorji in poslanci bi radi še celo sedanje zavarovanje za pokojnine in brezpo-selnostno podporo tako zmrcvarili, da bi bilo za ljudstvo brez vrednosti. O izboljšavah nočejo nič slišati. Proti "socializaciji medicine" pa je v ofenzivi stara, konservativna zveza zdravnikov, ki nima za socialne probleme nobenega smisla. Načrt senatorja Wagnerja določa med drugim socialno zavarovanje za bolniške podpore, odškodnine za telesne poškodbe in zdravniško oskrbo. Privatna je tako draga, da kadar delavčevo druiino obiščejo bolezni, gredo prihranki, ako jih ima, za zdravnike, zdravila in bolnišnice. Če pa sredstev nima, se mora obračati za miloščinsko pomoč. Roosevelt je ugotovil, da je bilo v tej deželi celo v normalnih časih nad tretjino prebivalstva brez potrebne zdravstvene oskrbe in v splošnem pomanjkanju. Na sto in sto tisoče ljudi je moralo vsled tega v prezgodnji grob. Ako bi se ameriške delavske unije bolj zanimale za taka vprašanja in splošne ljudske potrebe, kot le za plače in dolgost delavnika, bi imeli v tej deželi lahko že prilično dobro socialno uivarovanje, tako pa smo ga nekaj dobili šele pred vojno na pritisk krize. Socialisti so bili pionirji v tem oziru in za delavstvo je edino pametno in koristno, ako si osvoji socialistični socialni program in se zanj tudi bori kot se bore reakcionarji za svoje interese. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DKiAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lafeja J.x#^loT«n.k« Delavska Ti.korn« Drviba, Chicag«, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUST1CNE ZVEZE NAJU) AN IN A ▼ Zedinjenih driavan sa celo leto 93.00; sa pol leta $1.1»; sa tatrt let* $1.00. Inotematvo: sa e«lo leto $3.50; sa pol leta 12.00. Vsi rokopiai in oglasi morajo biti v na&em uradu najpotneje do pondeljka pa poldne sa priobditev v številki teko£«ga tedna. PROLETAREC t*ubliahed every Wedneaday by th« Jufoslav Worlunen's Publiahing Co. Ia«. Establiahed 1906. Editor.................... Business Manager... ________________Frank Zaits _________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Sls Months $1.75; Thre« Months $1.00. Foreign Countries, One Y«ar $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Francija v procesu socializacije in revolucije brez civilne vojne Po osvobojenju Francije je socialistična stranka, ki je bila prej v podtalnih aktivnostih proti vladi v Vichyju in proti fašizmu najbolji ognjevita, razglasila na svoji kon-renci sprejet program za takojšnjo socializacijo. Njeni predstavniki so upravičeno poudarjali, da sedaj je čas za strmo glavljenje sloja, ki je pomagal Mussoliniju, Hitlerju in~Fran-cu; in pod Petainom pa se hlinil Vatikanu in Francijo Nemčiji udinjal. .. Francoski kapitalisti so bežali s svojih kapitalom iz dežele vselej, ko je izgledalo, da se proletariat združuje in posebno v času takozvane ljudske fronte, ki se v silno škodo Francije ni obnesla. Laval in Petain sta sedaj nekje v Nemčiji. Francoski nadškofje. ki so služili Hitlerju — z odobritvijo Vatikana kajpada — so diskreditirani. Francoski kapitalisti so zaznamovani za izdajalce. Le eden glavnih izmed njih je izvršil samomor, drugi se hlinijo in kličejo na pomoč London in Washington, češ, mi smo za demokracijo, torej stojte nam ob strani proti ' komunistični" nevarnosti! V resnici komunistična stranka v Franciji od razpusta kominterne ni več levičarska, ampak je po vzgledu ameriške izjavila, da ker ljudstvo ni še "zrelo za socializem", je najboljše priznati sistem kakršen je in le pomagati, da nacizem pade. Francoska socialistična stranka se na to komunistično linijo ni ozirala, kakor se ni takrat, ko so komunisti v Franciji, kakor drugod, trdili, da je to le imperialistična vojna. Francoski socialisti, ki sedaj tvorijo očividno najjačjo stranko v državi, zahtevajo socializacijo takoj. Čim bi popustili v nasvete iz Londona in Washingtona. češ, počakajte, da bo konec vojne, da boste imeli volitve itd., bi se privilegiji utrdili in ljudstvo pa bi pozabilo na njihno prostitucijo, ki so jo igrali pred vojno v pomoč Hitlerju in fašistom drugje, in potem še svdjo deželo pahnili fašistu Lavalu pod noge. "Sedaj, čimprej, ne odlašati," se glasi klic francoskih socialistov, ki so se mu v februarju končno pridružili tudi komunisti in tako Francija doživlja socialni preobrat na povsem Jegalen način. Kajti dne 1. marca ga je prevzel pod pritiskom nove ljudske Francije tudi njen začasni poglavar general Charles de Gaulle. Vsa velika industrija, rudniki, železnice, vodne sile, banke itd. postane splošna last. Angleži in Američani se sicer cmerijo, a Francozi imajo s svojo "peto" kolono tako slabe izkušnje, da je boljše zanje in za ves svet. ako jo sedaj pokončajo. To, kar se sedaj vrši v francoski deželi, sicer še ni socializem, a vendar če ne bo kakega zastanka. je to konec kapitalizma v nji. In v skladu s tem razvojem je prav, da je Francija, oziroma njen Pariz, določen za glavno mesto bodoče delavske internacionale. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Zavezniške armade na nem-|cih, se predstavlja ujetega slo-ški zemlji — nekaj, kar ni veli- venskega partizana, ki ga drži-ki firer sanjal niti v svojih wag- ta dva za noge in za roke na nerjanskih sanjah. Ves divji kladi, dočim mu tretji z nava-obup Nemcev in ne njihna tr- dno sekiro seka glavo. Na osta-dovratna borba jih ne bo redila lih slikah so brezglavna telesa Bliža se konec triologije Sieg- in pa odsekane glave, ležeče v frieda in Walkyriesa. kajti napočil je "mrak bogov"—Goet-terdaemerung. Med simfonijo ruskih, ameriških in angleških topov ter bomb. se sliši ponoreli glas Goebbelsa in tu ter tam Še kak drug glas iz višje naeijske hierarhije. Ampak to niso več glasovi, napuhnjeni in otekli od zmag in plena. To so glasovi strahu in obupa. travi. In kjer jim še to ni bilo dovolj, so brezsrčni, nečloveški rablji okinčali odsekano glavo s partizansko čepico, v odprta usta pa ji potisnili cigareto ... Kadar kdo govori, naj bomo usmiljeni z naciji, in z izdajalci iz vrst svojega naroda, ta je pač pozabil, da je naša zemlja napojena s krvjo teh mučeni-kov. JAPONSKO LETALO, ki so ga Američani nekje na Pacifiku sbili na tla KATKA ZUPANČIČ: IVERI Vilma. | la dobra. Vlekla jo je skozi zo- Bilo ji je takrat komaj kak- be in jo tožila sinu, da pohaj-šnih dvanajst let, ko sem se po kuje. Izrezavala je iz časopisov naključju seznanila z njeno vesti o raznih zgubljenkah, ki materjo. "Bolehna sem in ne imajo svoje jnože pri vojakih, vem. kaj bi brez nje počela,", Vsega tega ni Vilma vedela, je dejala mati, ko se je kakor dokler ni Žani o tem pisal in mlada srnica vitka in poskoč- priložil nekaj materinih izrez-na Vilma nekoliko oddaljila, kov. Vilma je besnela, jokala "Sedem jih je bilo. pa mi tale in rotila je v pismih Žanija, naj osmi in zadnji otrok velja več,, materi ne verjame. Ali £ani ji nego vsi ostali skupaj. In če je grozil, da jo ubije, če je le božja zapoved res kaj pomeni, pol resnic tega, kar je že slišal to dete si bo zaslužilo obljub- od nje. ljeno srečo . . ." To je Vilmo tako potrlo. da Mater je bilo prav redkodajije zbolela. Kar vidno je blede-videti na ulici. Tem večkrat pa la Ni več jokala, ni govorila, sem srečavala Vilmo. Prav lah- ampak hirala je in se sušila, ko si je bilo zapomniti njene Nazadnje jo je oče odpeljal v vranječrne kodre okrog pri- Rochester. v kliniko..." Brid-kupnega podolgovatega obraz- ko jokaje je nesrečna žena doka, njene visoke obrvi nad te- stavila: "Da. 2ar}i se bije z Ja-mnomodrimi očmi. ki so zme- ponci, ampak se bije z orožjem rom veselo in podjetno gleda- v rokah. Moja uboga, po nedol-le v svet. Šibko njeno telesce žnem napadena Vilmica ni ime-se je polagoma razvilo v čedne la orožja." dekliško telo in otroška vese- -- lost se je umikala dekliški res- // nobi. Toda nekega dne mi je vsa nasmejana prihajala naproti. "No, nekdo je hudo srečen, da Norec a se pripelje v Waukegan Dramski odsek soc. kluba št. je dovršil šolo. kajne?" sem jo1 1 JSZ iz Chicaga bo vprizoril podražila i igro "Norec" v SND. To bo 1. aprila ali na Velikonočno nedeljo popoldne. Program se prične točno ob dveh. Prvotno smo sklenili, da bi "Oh, šola./"' je odmahnila z roko. "Saj sem si že delo našla." Nagnilav s je bliže in po-šepnila: "Poročila se bom! Naj- Na ta način se končuje stra- Doba izpovedovanj šna tragedija Evrope, pred ka-1 Dino Grandi se je izpovedal, tero so zbledele vse prejšnje Dolgo, zelo dolgo časa je iskal grozote vseh vojn in vseh os- Spovednika, ki bi ga ne samo vojevalcev Hitler, s svojimi j poslušal, ampak mu dal tudi blaznimi svetovalci, je organi- par dukatov v nagrado. Kon-ziral klanje na resnično znan- £no se mu je posrečilo po dol-stveni podlagi. gem trudu najti mecena, v an- Kdo pred njim je sestavil še gleškem časniškem magnatu kdaj boljši načrt za uničenje Beaverbrooku. V istem času je Židov? Noben izmed prejšnjih prinesel to izpoved pred ame-osvojevalcev ni imel tolikšnega riško publiko magazin "Life", načrta za gnojitev zemlje s tru-i je jmenitna stvar in prav je, da dju vprašujejo, ali je res, da je pli — sežganimi ali pa s poko- jo ^kdo prečita, še posebno to tako zanimiva igra, kakor panimi, kakor Hitler, ki je or- vsak Jugoslovan. Danes smo že pravijo? Zdaj še samo spomine ganiziral klanje na "masni pod- navajeni sofizma in laži, na de- obujamo na lepe pretečene ča- lagi". Kdo pred njim je mislil ^^ navajeni _ a kaj takega se, ko smo imeli priliko videti na popolno uničenje 2idov in pa £e dolgo nisem čital še po dva koncerta na leto. In sestavil načrt v ta namen? Ni- £>jno Grandi, velefašist. de-vselej z dobrim moralnim in hče prejšnjih osvojevalcev. ni sna roka Mussolinija, instigator gmotnim uspehom. V polpre- imel v svojih nakanah načrta za napada na špansko republiko, teklem času nas je noga zane- gnojitev njiv z milijoni upepe- Velefalot in intrigant prvega re-sla celo, da smo šli gostovati v ljenih človeških žrtev in ob da je bil po njegovi lastni izpo- Chicago ali pa v Milwaukee. enem preskrbel civilno prebi- vecji Ves čas demokrat _ pri- zdaj pa... Upajmo, da pridejo valstvo (kot ga je Hitler v rei- stcn demokrat ter primoran v tisti časi nazaj. jchu» s čevlji in obleko na račun irtjtv razbojnika Mus- Spomin se mi obuja daleč na- > oropanih žrtev?^Čemu pokopa-] »olinija. Ravno tako vsa Italija, zaj pred prvo svetovno vojno, ti te ljudi v kakšno luknjo, glo- jn savojska dinastija. Žrtve, Naši odri in scenerija. vse je bi- boko v zemljo, ko pa so njegovi žrtve! lo jako primitivno. A tudi igral- znanstveniki dognali, da krom-j Samo če bi nas zavezniki raci in gledalci nič boljši. Zgodilo pir in zelje fino raste, ako je zumeli, kličejo taki izpreobr-se je. da so z ljudmi prišli v pognojeno s človeškim pepe- njenci! Češ, mi smo bili vedno dvorano psi, mačke ifi kokoši, lom? To niso brezmiselno na-'za mjr toda Nemčija pa njen In so tudi ostali v dvorani med pisane besede. Koncentracijska Hitler in Ribbentrop ter neu-igro. Ko so se igralci na odru taborišča, ki so jih imeli naciji krotljivi Mussolini so nas s silo glasno prepirali, sta tudi laježa na Poljskem, in v balitških de- zapeljali stekla k odru. In. o boy. to je želah, ž vso evidenco pričajo. Mi smo demokratični že po bil fun! Oder je bil nizek in la-jež, nevem ali od jeze ali veselja, je skočil na oder. In ker je bila igra komedija, je bilo veselja še za tri tedne potem. Otroci so bili v spremstvu staršev prosti vstopnine, pa je soseda sosedi rekla: "Neža. lepo te prosim, odpelji še moje s seboj na igro. Doma mi samo napoto delajo. Naj tam .skačejo in Se okrog dvajset držav ne priznava Sovjetske zveze Sovjetska unija je bila in je v marsičem še vedno izolirana dežela. Zed. države so jo priznale šele v prvem terminu sedanjega predsednika, ki je bil zastran tega potem silovito napadan ne samo do te vojne, ampak je še tudi sedaj. Ena izmed prvih velesil, ki je priznala Sovjetsko unijo, je bila Anglija, ki je to storila na pritisk delavske stranke in pa vsled diplomatične potrebe. Priznala jo je tudi Francija — potem, ko se jima z intervencijo in ne na druge načine ni posrečilo, da bi jo ugonobile. Jugoslavija je bila Moskvi uradno sovražna skoro do zadnjih dni nacijskega vpada vanjo, in to je veliko vzrok, čemu se je sovjetska vlada zavzela, da stare čaršije v Beogradu ne bo več trpela. Tako je podprla osvobodilno gibanje, ki mu načeljuje Tito in s tem si je pridobila močno državo v svoj krog iskrenih zaveznic, dočim ji je bila prej sovražna in pa člen v "sanitarnem pasu". Na ameriškem kontinentu je še nekaj držav, ki nočejo priznati. da je na svetu USSR. Najvažnejša med njimi je Brazilija. Njen predsednik Vargas je fašist, pa če je stokrat naš zaveznik. Svojo državo je spremenil v enako politično-socialno tvorbo kot je Španija pod Francom ali kot je bila Italija pod Mussolinijem. Vargas se boji "komunizma", to se pravi, on protektira privilegije s silo. Nedavno je sicer obljubil razpisati volitve, prvič po mnogih letih, toda kontroliral jih bo on, glasove bodo šteli njegovi ljudje in voliti pa bo smelo izmed 40 milijonov prebivalcev le okrog štiri milijone ljudi. Brazilija, ki jo štejemo med združene narode, je torej ena najbolj totalitarnih držav na svetu — totalitarna edino v prilog posedujočih, torej jeicelo bolj tiranska in reakcionarna, kot pa je n. pr. Francova Španija in*fašistična Portugalska. Tudi slednji dv* deželi ne priznavati Sovjetske unije, kar je razumljivo. Ampak Braziliji je sedaj vsled njenih tesnih zvez z vlado Zed. držav nerodno, kajti mi hočemo (ameriKka vlada namreč hoče), da smo proti fašistični Argenitini, a da pomagamo Braziliji kolikor največ mogoče. Edina razlika med njima pa je, lepši, najljubši fant, kar jih je. se naj igra in vsa prireditev vr-in 2ani mu je ime../' Zasme- šila 18. marca. Pozneje so nas jala se je pridržano, vendar ta- tehtni vzroki prisilili, da smo ko od srca, da so ji stopile solze jo morali prestaviti na 1. apri-v oči. "Mlada in neumna sva res la. In zdi se nam. da bo tako ve-še oba. vendar sva polnoletna, liko boljše za nas. oziroma za Delala bova in štedila toliko, našo prireditev. Program bo da si bova pozneje naročila še lep, toliko lahko zagotovimo enega Zanija in Vilmico. Poro- vsakemu. Nabavite si vstopni-čila se bova še to jesen .. " ce vnaprej in pridite o pravem Toda koledarske jeseni še ni času v dvorano, to je, ob 2. uri. bilo konec, ko so japonske bom- Vrata bodo odprta ob 1. uri. be padle na Pearl Harbor. 2ani Ako pridete ob času, boste seje bil vpoklican. deli, kjer si sami izberete. Ako "Tako mi je, kakor da me je nekdo prav močno udaril po glavi, komaj tri tedne je trajala ta najina velika sreča! Komaj tri kratke tedne . .." Stanovanje je odpovedala in se vrnila domov k staršem. Službo je menjala že dvakrat. "Ne morem si najti mesta. Najrajši bi šla k Rdečemu križu, kamorkoli. Pa ne smem. Delati in služiti bo treba za dva, zanj in zase. da se ne bo na prazno vrnil, če se bo sploh še kdaj vrnil..." Zatem so potekali meseci in meseci, Vilme ni bilo videti nikjer. Srečala pa sem njeno mater. "Vilma je v Minnesoti," je pravila. "2anijeva mati ji ni bi- pridete pozno, mogoče dobite sedež, ali pa tudi ne! Pričakujemo čez tisoč udeležencev. Ce bi samo vsi Slovenci prišli, bi lahko dvorano napolnili sedemkrat. Toda pomislite, tudi Hrvati so združeni z nami v San-su in so tudi aktivni. Poleg tega kupujejo vstopnice tudi Bolgari in Macedonci. Da bi le iz Chicaga prišlo kaj "Ribenča-nov", da bi dvorano razširili. Odbor 25. članov po številu dela s polno paro. Skušali bomo da je bilo na milijone žrtev iz naturi, je njegova izpoved. Ko vseh dežel Evrope poklanih in sem tisto prečital, sem v duhu sežganih — kajpada na "znan- zmolil "konfiteor" za tega naj-stven način. 'večjega lažnjivca. od kar je le- Ali to se ni zmeraj vršilo po gel v grob Machiavelli. enem in istem načrtu. Jan Kar- ski piše v svoji knjigi "Secret Pri n*8 State" med drugim o ekstermi- Predsednikov govor o rezul-naciji varšavskih Židov. Prizo- latu konference v Jalti je bil ri tega klanja so tako grozni, da zel° obširen. Povedal je o skle-prekaaajo vse, kar sem o sličnih | Pih S*ede bodočega miru in po-stolom noge lomijo." Tako se je grozotah še kdaj čital. udaril skupen koordiniran boj še druga in tretja soseda rešila Vsak teden je bilo poslanih Proti Nemčiji. > In pa površno, nadloge otrok za tisto popol-i kakih deset tisoč Židov, zazna- se je ukrenilo glede Polj-dne. movanih za žrtve, iz Varšave, ske- kJer ^ Je Curzonovo &*o Nekoč je precej rejen prešičlpod pretvezo, da gredo v kon- Pravilno razčlenilo, kar se pre-nastopil na odru. Zgodilo se je eentracijsko taborišče, ali pa živalstva tiče. Omenil je tudi pa tako. Lesena dvorana, oder kam veh na delo. V resnici so Jugoslavijo in Grško. Ker smo je bil menda pridelan pozneje,1 bili poslani v bližino Varšave, ze Pri *em naJ OTnenim. kaj pra-seveda površno in tudi iz starih kjer so jih v štiridnevnem ne- vi Drew Pearsons v svojem trhlih plank. Takoj zraven odra popisnem trpljenju — skozi ves Merry-go-Rounds". je bil doštukan svinjak, ki je ta čas brez jedi in vode — na- "i leta je že Stalin na sta-imel samo tri stene, četrta je ložili v tovorne vlake, ne tride- lišču« da meia' kat*ro za-delila na oder. V pretečenih do- set v vsak voz, za kolikor je v vezn»ki leta 1918 pripravili brih časih smo imeli navado, da takih vagonih prostora, ampak ameriški inženirji za lorda Cur-smo ga nekoliko popili, zato, da stointrideset! Na dnu vagonov zona. prava meja med Poljsko smo imeli korajžo za nastop, je bilo pod to gnječo posutega *n Rusijo. Eden igralcev pa je menda pre- pol čevlja na debelo živega Stalin je vstal ter dejal An-več zavžil tiste korajže, se zale- apna. Ko so take vagone natr- Kležem in Amerikancem: "Ako tel v trhlo planko, pa je štr-bunknil v svinjak. Namesto igralca pa je preplašeno prihru-lil prašič na oder. Poročevalec, ki je bil obenem tudi kritik v naselbini, je vzpodbujevalno pisal v cajtengah: "Le tako naprej z duhom časa. nekam bomo enkrat že prišli!" Nič takšnega, kakor sem zgoraj opisal, se ne bo zgodilo na naši prireditvi 1. aprila. SND je moderna stavka z velikim in modernim odrom. Prešiči in psi ne bodo prišli v dvorano drugod kot čez vrata. Tu pa bodo reditelji. Najbolj važno za nas vse je. ustreči' vsakemu, samo obrnite j da si zapomnimo sledeče: Dan, se na pravo stran. ura« prostor in vstopnina. Toč Precej let je že preteklo, kar nismo videli slovenske igre na hašem odru. Ni čudno, ako lju- da je ena naklonjena (ali pa je bila naklonjena) Hitlerju, druga pa nam. Sovjetska vlada si prizadeva, da porazi stare predsodke proti sebi z zatrjevanjem, da ji je vseeno, kakšen gospodarski sistem ima ta ali ona dežela, glavno je, da njenega pri miru puste. In komunistom je naročila, naj se spremene v legalne stranke ter obljubijo zvestobo vladam, kakršne so. \ To razrednih razlik seveda ni nič spremenilo. In zato se posedujoči v Braziliji boje prav tako, kakor na Poljskem tistih, ki delajo in žive v pomanjkanju ob enem. Rusija bo v vsakem slučaju ostala inspiracija garačev in kot taka je priznana od ljudi tudi v onih deželah, ki t njo ie niso v diplomatičnih stikih. nost je jako važna Večja gledališča, kjer ljudje igrajo, zaklenejo vse vhode čim se za-stor na odru dvigne. Ni dovoljeno med dejanjem se sprehajati sem ter tja in motiti igralce in druge ljudi. Koncem dejanja se vrata zopet odpro. Ali čim se drugo dejanje začne, jih zopet zapro. Pri vsakih vratih pa reditelji pazijo na morebitno nesrečo ognja ali kaj drugega izrednega. Pri nas seveda nismo tako natančni, čeprav ne bi nič škodovalo, ako bi se navadili take pravilnosti. Torej ne pozabite na 1. aprila. — Martin Judnich. pali, so jih hermetično zaprli. hodete* da Perečem narodom Živo apno se je začelo vsled sovjetske unije, da sem jaz vlage natlačenih žrtev razkrajati in ni bilo dolgo, ko je bilo par najslabotnejših zadušenih. Vlak, nabit z žrtvami, je zapeljal kakih osemdeset milj proč od Varšave ter se ustavil v gozdu. Tu pa tam se je še slišal kakšen smrtni krik, a v štirih dnev je potihnilo vse Nato so bili pozvani taki židje. ki so bili še dovolj močni za delo, pa pod nadzorstvom S.S. straže odprli vagone, izkopali na njen ukaz jarke, da so vanj pokopavali žrtve, vlak pa je odpeljal nazaj po druge žrtve ... To so stvari, katere so počenjali ti nemški nadljudje ne samo na Poljskem, ampak po vsej Evropi. Veliki osvojevalec Cin-ginskan je imel navado* da je po končanem boju ukazal zložiti piramido odsekanih glav premagancev; toda kaj je par tisoč odsekanih glav v primeru s piramido osem sto tisoč parov čevljev — med njimi na tisoče malih otroških obuval, katere so Nemci pustili v Majdenu na Poljskem? In to je bil le en proator takega zločina! Pred menoj, ko to pišem, leže sliko obglavljenih partizanov v Masorah pri Trstu, iz junija 1944 V prvih slikah, ki so bile dobljene pri ujetih Nem- (Nadaljevanje na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Le čemu se poljska zamejna vlada toliko opira aa legalnost, to mi nikakor ne gre v glavo. Mar je bila do te vojne sploh kdaj "legalna"? Ustanovljena Je Kila druga za dmgo v nasprotjih i legalnostjo! Vladimir Levstik: Oblodovci (Nadaljevanje.) Razložil sem mu vse po pravici in jasno dokazal svojo nedolžnost. "Saj me vendar poznaš, da bi te hudiman; lahko bi uganil, da ne morem biti ve-doma kriv in da jih nisem iz-podbujal, ampak narobe ..." Zastran r-ske gospode sem si temeljito olajšal srce. Oglodal sem jih do belih koščic in dal Mlinarju svojo pismeno častno besedo, da bi v takem položaju še lipov bog skočil iz kože. Sa-mopašnosti pristava Oblode in njegovih kokošk je bilq vseka-ko treba napraviti konec; ne daj Bože, da bi se tak steber slovenske humanistike majal po njihovi krivdi. Narod, ki nestrpno čaka njegovih del, mu kliče: Bodi trd, neizprosen, mož jeklen, in pokaži vsiljivim gostom vrata! Z velikim samozadovolj-stvom sem nesel pismo na pošto. Ko pa sem šel zvečer ob reki na izprehod in je hlad žuboreče vode umiril mojo razigranost, sem jel ogledovati svoje ravnanje tudi z drugih, premisleka vrednih strani. Marsikaj važnega mi je prišlo na um; razlogi, da naj ne vtikam prstov pregloboko v to kočljivo stvar, so vstajali pred menoj kakor nenadna, poražajoča od i.ritia. Pri svojih znankah in znan cih v R*** sem moral biti ii ' i a k črno zapisan odkar so S€ uverili, da sta Mlinarjev per petuum mobile in porod njegove žene samo bajki, s katerima sem jih hotel odvrniti od nenapovedanega pose ta. In zdaj naj jim profesor zabrusi, da sem jih celo postavil na laž? In naj jim v svoji nepreračunljivosti pomoli pod nos pisanje, v katerem jih zmerjam in se norču jem iz njih? Kakšen bo mo sprejem, kadar pridem spet na počitnice! Kurji pot me je polival. Spomnil sem se Matilde, rdečelase in bokate nečakinje gospe Ko-simicc, katero sem zaradi njenih dve sto tisoč dote malone že prepričal, da je najzaljša vseh krasotic ... Pomislil sem da ve Cicigojkin brat istorijo ki bi mi utegnila preteto škodi ti, ako bi se po nesreči raznesla med ljudi. Daljni bratranec njenega moža je bil v službi moj starejšina, svak njenega tasta vplivna "ličnost" v mini strstvu. Se zoprnemu Oblodi se nisem smel zameriti, dokler je bilo kaj upanja, da me podpre pri nekem važnem poslu. Z eno besedo: profesor Mlinar je bil zame vendarle nekam postranska oseba v tej komediji. .. In tako sem mu brž napisal drugo pismo, v katerem sem ga milo prosil, naj se za Boga ne sklicuje name in naj ne omeni živi duši; tudi mojega nasveta naj rajši ne izpolni preveč do- slovno, da ne spravi sebe in mene v krivo luč . . . Čez teden dni sem imel *>d- ;ovor: ' Bodi brez skrbi! Ne bom se izgovarjal nate; bilo bi bob v steno kakor vse. Tudi vrata sem| . ... . im ie davno pokazal le žali- z ££ 80 SJ™ T gostilni pri x>g da niso sh. ampak so pro- ■ Nečaki- glasili moje razsajanje za cu- s „ . . . , *. 1 s i m d > nja gospe Kosirnice me je gle- dastvo našega originala! Pre-',J1 .. . . . ' • pozno ie dragi Mreža v kateri dala "P"1 rus,h obrvl hrePene" pozno je, aragi. Mreža, v Kateri R r ^ dni yUei srcam, ne pozna usmiljenja. , ,v . _ . ,__, . ^ Oelasi se kadar prideš videl °bloda' kl Je P°stal med tem , . . • i * sodnik, me je pravkar milostno bos blaznico na svoje lastne oci. , , J r .__.. . .___ Tvo Mlinar" pohvalil, da umem lagati kakor t.DVOJ , !nar . „„ kak cirkuški artist Ha, ha, per- Bog bodi zahval jen! sem se odahnil, "Človek, kateremu Nu. že prvi dan bivania v je pokazal, da so *ile moje skrbi vsaj v enem pogledu pretirane. Družba, s katero sem lani občeval, se je razveselila mojega prihoda, kakor se razveseli malomestni svet vsakega novega prirastka, stoječa voda vsake kapljice sveže vode Sprejeli so me v svojo sredo, kakor da se vobče še nismo raz-stali. In moje lanske bajke o Mlinarju? Da, bile so duhovita šala, res imeniten dovtip; še • VOJAKI V KAMOFLAŽI. barva ščiti pred »ovratnikom. Ameriški vojaki v belili oblačilih na fronti v Nemčiji, da jih tudi gre za kožo, grize okoli sebe in se bori do zadnjega, ne pa da bi mislil: 'prepozno*. .. Mlinar je v prvem pismu pretiraval." Odslej mi ni pisal ničesar več, ne očitkov ne tožba. Vesti iz R*** so mi dohajale zelo redko; še tiste, ki sem jih dobil, so ali vobče molčale o profesorju, ili pa so poročale, da tamkaj- petuum mobile! Ha. ha. filozofija in porod in ostalo! Vsi prisotni so udarili v kar najpri-srcnejši grohot in posoda du- očividno"zelo| hov,u'f,j? napolnila, da nihče ni vedel kdaj. Razgovor se je ustavil pri profesorju, čisto po moji želji. Drobna gospa Cicigojeva je vsa gorela zanj. "Krasen človek"' je vzklikala, živahno mahaje z ročicami. "Duhovit, naobražen človek, z šnja družba veliko občuje z, ____. , . , , njim in da se vsi skupaj sijajno!™" ^tra glava. Čudak rabavajo. Meneč, da je stvar po P» lak- d» mu z lucJ° ne naJd,;,e tem takem v najlepšem redu.,1'"*1, ('ga" sem se iznova vdal službenim izjemen značaj Kaj nočemo poslom in svojemu gostilniške- * razsodil °bloda "Tl imajo zmerom svoje posebnosti. Od njih se ne smete nadejati uglajenih manir. Odkod naj Kadar sem vzlic temu z du-l* Jih "n«""' ko si hom ugledal beli domek na k° cast: da ne samo ne .scejo gozdni jasi. sem videl profesor- Plemenite ženske družbe, am- ia nekam zabrisano, tem živeje ^^^SSSLoI -- "a klop pred hišo pogledal okoli sebe, češ: hvala smo si tudi napravili . . mu omizju, na Mlinarja pa sem mislil toliko kakor na vse druge jdsotne ljudi. ia njegovo ženo. Prikupno dekle je bila v minulih časih in hovit." "Strašno duhovit," se je spet začul Mat i Idi n glas. "Genijalnim ljudem je tudi težko zameriti; menda imajo že od nekdaj pravico, da zinejo povsodi vse, kar jim pride na um. Navadili smo se ga. In pa lepo je pri njem: ta gozd, ta sveži zrak in to ptičje petje — z eno besedo, priroda. Krasno!" "Čudovito!" je vzdihnila nečakinja iz globine deviških prs ' Divno' Poetično!" je izjavil Obloda z uslužno vznesenostjo. "Imenitno," je zamomljala debela, starikava gospa, ki je vse dotlej molče obirala kurje bedro "Res lepo. In pa navadili smo se ga. Treh dfti ne bi mogla prebiti, ne da bi stopila k Mlinar jevim. Izprehodiš se, tam pa mizo nič kaj žal mi ni bilo sladkih | BoSu: da nisem tak kakor t,sti besed, ki sem jih takrat zaman ootrosil. da bi jo zvabil na svojo stran. Slikal sem si jo. kako zdaj sameva z bolnim, sitnim možem in hujša ob svoji siromašni mizi. Misel, da so postale tople copate in nov klobuček nedosegljivi blagri. o katerih se gospa Marica niti glasno sanjariti ne upa. je bila zame tako gorostasna. da ji nikoli nisem mogel sledit do dna . .. III. Minila je zima. minila je pomlad; vrnilo se je poletje in z njim moj počitniški dopust. Mestece R*** s svojimi zaspanimi ulicami, s\*ojo mično lego in >vojo dehtečo gozdpato okolico se je znova začrtalo na obzorju mojih hrepenenj, samo da ne več tako vedro in brezskrbno kakor lani. Ne le. da mi je bilo nerodno zastran r-skih dam in njihovih kavalirjev, ki sem jih s svojimi izmislicami o Mlinarju potegnil za nos, in da sem se sramoval njega samega, ker me je smel po pravici smatrati za bojazljivca: bolj od vseh strani me je morila slutnja, da me čakajo zaradi profesorja nove, še hujše neprilike. In tako sem zatezal jermene na svojem kovčegu z dokaj pisanimi občutki. cestninar . .. "Nu. nu." se je oglasila bla- Q VREMENU IN ga gospa Kosirnica, ' omalova-! DRUGIH STVAREH žujejo je huda beseda. Jaz br dejala, da jo uživajo po svoje. 4 Po svoje pa, po svoje," je sladko pripomnila Matilda. "Skromni so kar se da. Profesor je ves nesrečen, ker se zanima zanj toliko uglednih ljudi. Brani se. namestu da bi pokazal veselje. Jelite, tetka?" trdila nečakinja. ! Fanta pa sta hotela v mesto, "Tedaj se rad pomenkuje z1 kjer je zaslužek po $50 na te-vami o višjih stvareh?" den in več. Avto, gledišča in "Mm, prav zelo rad ne. Oster dekleta. Kaj bi na farmi mladi jezik ima in njegovi odgovori, ljudje! so največkrat jako hudobni. A, Ampak dobili smo "draft" in baš po tem se vidi. da je du- armada je začela požirati vase na stotisoče in na milijone fantov in mož. Tudi ta dva fanta sta bila poklicana in potrjena. Pa sta se vrnila k očetu in mu rekla: "Nazaj na kmetijo prideva delati. Le tako naju lahko oprostiš vojaške službe." Očka jima je odvrnil, da naj gresta, kamor sta klicana. "Mene nista hotela poslušati, sedaj pojdita, kamor je vaju pozvala vojaška oblast." In jima je še dopovedoval: "Nobene sile vama ni bilo pri meni. Pa sta šla tekmovati v mesta z delavci, ki nimajo ne njive, ne svoje strehe. Torej, ker sta tako začela, kar nada-ljujta po svojih potih." Eden izmed teh dveh sinov je bil že ubit nekje na Pacifiku, drugi pa je še nekje na fronti. Materi piše. a oče mu ne odpusti. "Saj ne zamerim, ker gredo otroci revnih farmarjev v to varne ali v rudnike, ampak ta dva sta šla vanje brez potrebe. Kajti potrebna sta bila tu." Vsak ima torej svoje križe in težave. . "Bali. bat and sandwich," to je vse, kar je v mislih teh mladih, je še dodal. Pa ples. Samo zabava, za drugo se ne brigajo. No, morda ni tako hudo. Mladi so mladi in po svoje otročji. (Dalje prihodnjič.) VABILO NA PRIREDITEV ZA SANS Chicago. HI. — Redna seja postojanke št. 25 SANS v četrtek 22. februarja se je obširno bavila, kako dati tej podružnici več življenja, da bi vzbudila med Slovenci v tej okolici potrebno zanimanje za našo narodno organizacijo SANS. Leta že agitiramo in naše časopisje prinaša razna poročila o aktivnostih, katere dokazujejo, kako nam je potrebna ta organizacija in koliko dela jo še čaka, predno bodo njene naloge izvršene. Pa sc dobijo še rojaki, ki jim je vse to neznano, in če. jih vprašaš za pristop, ti odvrnejo, da je med nami taka organizacija nepotrebna. Poročano je že bilo, da bo to soboto 10. marca zborovanje gl. in širšega odbora SANSa v Ber-gerjevi dvorani, 2653 So. Lavvn-dale Ave. Da se naši rojaki in rojakinje seznanijo z našimi narodnimi predstavniki, bo postojanka št. 25 SANS priredila zvečer domačo zabavo, in vas vabimo, da jo posetite. Vstopnina je prosta. Glavni tajnik SANSa, Mirko Kuhel, je obljubil, da bo razstavil lepo zbirko fotografij, iz partizanske vojne. Ze fotografije same so vredne, da žrtvujete večer zanje. Poleg bo pa še ples, pijača in druge dobrote. Zato ne pozabite na ta večer in se udeležite priredbe. Za izvrstno zabavo vam jamči — Odbor. S*. Louis, Mo. — Ker ga je Matija tako vražje polomil, sem se pa namenil porabiti čas pri mizi in tako je tu dopis o vremenu in o drugih raznih stvareh Na dart sv. Matije je bilo pri nas pravo spomladansko vreme. In kako se brani!" je zabrb- Pa nekoliko očed.l moje ljala gos,« Cicigojeva. še pre. staro kljusc - nas ednji dan jc den je Matilda umolknila b^a nedelja, in si predstavi: "Kdor ga ne bi poznal, bi ml-L" " ""JT In kerJf ■Ul. da je sirov "Česa. vprašam. °b enem drt.m božje zapoved.. vseh tri sto vragov išče- da Jc.sedmi. dan M ?**™*nKe cesa za jo pri meni te avše?"" ga je!»em, *> °Ib,skatl P"Jatelja L oponesla " Ali nimate nič furlana, Imel sem zanj tud. otrok, pohajkovala pohajkova- Druitaiki koledar, torej še vec las ta- Nič dedcev doma, da bi vzroka da «rem osebno k nJe" Pri razpečavanju naših publikacij, to je, Družinskega kole darja in Majskega glasa, ter pri nabiranju oglasov vanju pa nam izredno pomaga aktivni tajnik društva Postojnska jama št. 138 SNPJ, John 2igman. Člani kluba so bili v minulem letu in so še zmerom najbolj aktivni pri zbiranju pomoči križanim v domovini. To delo vrše jako uspešno. Bil pa bi uspeh še boljši, ako se bi vsi rojaki zavedali svoje dolžnosti. A imamo tudi pri nas take, ki nočejo pomagati z delom, in ne prispevati in ki se pišejo Janez Nedam So še taki, ki jim je si-, Ako b, de|avci 8 taklm veseijem cer Križani simbol, a ki ovce pot,prli dHavski tisk .kakor podpi-ne samo pasejo, ampak jih tudi raj0 xaVajalno časopisje, bi bilo ka-strižejo! Križani je učil, "ljubi piuiizma kmalu konec, svojega bližnjega, kakor samega sebe", a jih je veliko, ki mislijo. da so mu zvesti, a zame-tavajo pa njegove nauke. Ne zapirajmo src. ne žepa, ne vrat, kadar se trka nanje v pomoč našemu bližnjemu, ki so morda naši nekdanji prijatelji, sorodniki, mogoče celo naši krvni bratje. Uspeh postojanki* ** NAS Sa in JPO-SS je bil v zadnji kampanji zapopaden v znesku nad $1.000 v gotovini ter nad 2,000 funtov obleke. Sedaj pa ima namen, ako ne omenjeno vsoto podvojiti, saj prekoračiti. Vincent Peternel. PROSVETNA MATICA V fond Prosvetne matice so vplačala druStva, klubi JSZ in druge | organizacije v oktobru, novembru in decembru 1944 kot sledi: jim krpale nogavice? Moja ima mu. Živi na farmi blizu malega robote, da se ji nos iz nje nel™*1*™ ?°ta: Mo" kakl^ 45 vidi. ve pa ne veste s svojim m,U od Sl °n ln žena židanim časom drugam kakor sta že v letlh' otrocl Pa P0^' meni siromaku na grbo Ali vas ni En sin Je Pri vojakih. Stara bom res moral znositi pred vra- dva 8C tako sama ublJata na ta? Mir hočem imeti, sakra- j Lani je jima bilo vse ment!' " V občo radost je udari- P°ž8ano- da ie ?la trda« tvrhtega la z drobno peščico po mizi. Pa 80 Je mož zel° P°b,1< ko so se IZŠEL JE DR. KERNOV "Priljudnost starega kranjskega kova." se je zmrdnil sodnik. izkušaje dati svojemu obličju kar najbolj sodoben francoski izraz. "Takšni, vidite, so njegovi sprejemi{" je nadaljevala gospa Cicigojeva. "Tuj človek bi se ga res ustrašil in bi jo odkuril na vrat na nos! A baš ob tem se je razživel, prav to ga drami iz mu splašili konji. Ko sem bil par ur pri njemu, se je začel nekam "kujati", pa sem mu rekel: "Lojze, poglej, sv. Matija nekaj pripravlja. Najbolje, da jo poberem. Pregovor pravi, da sv. Matija led razbija, alco ga ni, ga pa naredi." Prišedši domov je že deževalo. Zvečer se je dež spremenil v njegove pobitosti. Kadar smo "^rag" ^ temu Pa Jc ®ledil mi pri njem. vsaj dvigne glavolsne« Liudie so Padali P° zlede_ in zmerja " i pločnikih in hlače so dan- Naš rojak J. Bawers je še v zaporu. Njegova zadeva pride pred odbor za pomilostitve meseca aprila. Odvetnik mi je svetoval, da naj ne pišem o nji. dokler ne pride v kake določne smeri. Na rokah v obrambnem skladu sem imel $58 Z odvetnikom sva to potrošila za tiskovine, stenografko in za oglašanje v Danville Leaderju. Zanj (za odvetnika) ni torej ostalo niti centa. Zato bi prosil, da ako se kateri rojakov zanima za tega jetnika, naj kaj prispeva v njegovo obrambo. Kajti tudi odvetniku bo za njegov trud treba nekaj plačati. On se veliko trudi in dobil si je pomoč za rešitev omenjenega rojaka že marsikje. O tem bom poročal več ob drugi priložnosti. Louis Pavlinich je poslal vsoto $9 Hvala. Prispevki so še potrebni. Pošljite jih na sledeči naslov: Ciril Medved, 6007 Gra-vois St., St. Louis 16, Mo. SESTANEK SANSA IN ZABAVA Chicago.—V soboto. 10. marca. se vrši seja eksekutive in širšega odbora SANSa v dvorani brata Paula Bergerja. Ker je to izreden slučaj, ko je dana prilika čikaškim članom oziroma Slovencem, da se seznanijo z odborniki SANSa. med katerimi imajo nekateri svoje prijatelje in znance, je zadnja seja št. 25 SANSa zaključila, da to priliko izrabi in konec seje i širšega odbora SANSa spreme- številka društva in kraj 1. SNPJ, Chicago, 111. $ 2. SNPJ, La Salle, 111. 3. SNPJ. Johnstown, Pa. (za 1945) 6. SNPJ. Svgan. Pa (za 1945) 13. SNPJ. Bridgeporl, O. (za 1945) 14. SNPJ, \Vaukcgan. 111. (za 1945) lfi, SNPJ. Milwaukec, Wis. 21, SNPJ, Pueblo, Colo. (za 1945) 29. SNPJ. Thomas, W. Va. 47. SNPJ, Springfield. 111. 49. SNPJ. Uirard. O 53. SNPJ, Cieveland. O. (za 1945) 59. SNPJ, Depue, 111 65. SNPJ, Breezv Hill, Kans, 69. SNPJ, Eveleth, Minn. za 1945) 81. SNPJ. Hod Lodgc, Mont. 87. SNPJ, Herminie, Pa. (za 1945) 102, SNPJ, Chicago. 111. Vsota 6 00 6.00 ni v družabni večer. In sicer pr vič, da se odbornike nekoliko j SNPJ. VVaukegan. IU. razvedri, drugič, da se seznani- j20. SNPJ, Gallup, N. Mex. jo s čikaškimi Slovenci in ob- 121, SNPJ. Detroit. Mich ratno čikaški Slovenci z njimi. Mirko Kuhel, gl. tajnik SANSa. je pred kratkim dobil okrog 110 različnih slik iz starega kraja, katere bo razstavil v dvorani. Na dotičnih slikah je morda vaša vas. vaši starši, bratje in sestre ali kdo od drugih 254. SNPJ. Bon Air, Pa. znancev. (Podpisani je slike vi- 262. SNPJ. Farrell, Pa 12.00 6.00 6.00 12.00 12 00 12.00 6.00 6 00 12.00 12.00 3.00 3.00 6.00 3.00 6.00 6 00, 6.00 3 00 9 00 147, SNPJ. Cieveland, O. (za 1945) K»8. SNPJ. Conemaugh, Pa. 176, SNPJ. Pincv Fork. O. 192, SNPJ, Milwaukee, Wis. (za 1945) 198, SNPJ. Willard, Wis. (za 1945) del in so zelo zanimive.) Zraven tega bomo imeli godbo, po taktih katere se boste lahko zavrteli; seveda ,imeli bomo tudi ministra, ki bo skrbel za želodčno blaginjo, in če bo atmosfera med avdijenco povoljna, tudi Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. "In — kako mislite: na tihem je seveda ves zadovoljen, ker ima toliko družbe?" sem vprašal kar moči oprezno. "Kaj ne bi bil!" je ostrmela "Saj menda nismo kdorsibodi-On, to se ve, razodeva svoja čuvstva drugače od nas vsakdanjih ljudi. Nič redkega ni na primer, da trešči kaj ob Ua ali v zid. Časih si puli lase, grize se v prsti in brlizga kakor razjarjena veverica. A to so pač ostanki njegove prejšnje bolezni." "Po tem takem se izkazuje, da moja lanjska istorija vendarle ni bila čisto bosa?" sem se namuznil vzlic tesnobi, ki me je zgrabila za srce "Izkazuje, izkazuje," mi je sta dala očetu slovo in odšla v pritrdila gospa Kosirnica. "To- veliko mesto. Prigovarjal jima danes drage, take, ki jih delavci rabijo, se pa sploh bolj težko dobi. Vem, da se prijatelj v solnčni Kaliforniji, ki "martinčke draži", nam smehlja. Ampak privoščil bi mu. da bi se na prej opisani dan gubančil po ledeni-nah tu pri nas. To bi bilo zabave! Meni ne škodi dosti, če jo položim, ker sem majhen. • Ko sva se s tem možem pogovarjala med drugim o far-marski mladini, mi je pripovedoval: "Težko je. Neki veliki farmar je imel dva sina, Ko se je vojna razvila, in sta brala, koliko se v tovarnah zasluži, da pameti mu je ostalo še dovolj za njegovo rabo. Inteligenten človek je." "Grozno inteligenten," je pri- je. naj ostaneta. Ni pomagalo. Glejta, 380 akrov fine zemlje imamo. Vsi se bomo na nji lahko fino preživljali." DELAMO VZAJEMNO Strabane. Pa. — V klubu št. 118 JSZ jc stara nepisana po-i par kratkih govorov SANSovih stava da se mora tajniško delo reprezentantov. razdeliti od leta do leta med Za vse to je vstopnina pro-. vse člane kluba Ti letos, drugo leto jaz itd. Za leto 1945 je prišla vrsta name. Hočeš, nočeš, moraš! Kdor pa se zaveda dela, katerega je JSZ že izvršila, ga vrši in ga ima še izvršiti med svojim narodom, potem človek brez godrnjanja sprejme nalogo, da pri tem delu po svojih skromnih močeh pomaga. Saj delo tajnika ni tako težko, ako imaš kooperacijo med člani, to jc, da prispevke redno plačujejo in se ne branijo pomagati v korist kluba in zveze; in da prihajajo redno na seje in na sestanke. Kar je oddaljenih članov tega kluba, naj se oglasijo ob priložnosti pri meni, ali pa pismeno na Box 104. Strabane. Pa. Te-lefonično pa Cflfttonsburg, 190R. sta. Ker je Paul Berger podpredsednik št. 25 SANSa, je rekel, da zgube ne bo, kar pomeni, da nam bo dal dvorano brezplačno na razpolago in zraven tega izvršil še druge potrebne zadeve. Ker vem. da boste prišli na ta družabni večer, želim I poudarkom pripomniti, da bodo takrat v veljavi nove regulacije in dvorana mora biti zaprta opolnoči. Iz tega razloga se bo družabni večer pričel takoj po šesti uri. In želimo, da se novim regulacijam prilagodite in takoj po končanem delu in ve- t nji pridete na ta labtVtl jSaU, čer. Naj pripomnim še to: Ker bo to družabni večer, tudi nobene oficielne kolekte ne bo. Pridite! — Louis Zorko, predsednik št. 25 SANSa 6 00 6 00 3 00 6.00 6.00 12 00 6.00 267. SNPJ, Diamondville, Wyo. 600 287, SNPJ, Burgettstown, Pa 6.00 299. SNPJ, Walscnburg.» Colo. (za 1945) 6.00 300. SNPJ, Braddock, Pa. 6.00 312, SNPJ, Clovcland. O. 6.00 317, SNPJ, Export, Pa. 6.00 333, SNPJ. Blaine. O. 6.00 388. SNPJ. Pursglove. W Va 300 407. SNPJ, Windsor Heights, W. Va. 3 00 434. SNPJ, Arma. Kans. 6 00 477. SNPJ, Cieveland, O. 6 00 559, SNPJ, Chicago, IU. 12.00 564 SNPJ, Detroit. Mich. 6 00 Fed. SNPJ. zap. Penna 12.00 Fod. SNPJ. Girard. O. 12.00 Fed. SNPJ, Milvvaukec, Wis. 6.00 Fed. SNPJ. Cieveland O. 12.00 19. JPZS, Milwaukce, Wis. 12.00 KLUBI J S. Z. 11, Bridgeport, O. 6.00 47. Springfield, III 3 00 114. Detroit. Mich. 6 00 118, Strabane,"Pa. (za 1945) 6.00 DRlT*i: ORGANIZACIJE > 111 (za 1944 45) 12 00 Dram klub "Slovenia", Barberton, O. 6.00 Skupaj »$369.00 TAJNIŠTVO P. M. Proletifref. Matrti J.-1MI. Dr. Ivan Šubašič je v inter-! vjuvih s časnikarji po svojem prihodu v Beograd znova poudaril, da hoče Jugoslavija od Italije vse, kar smatra za svoje. Vse otoke ob Dalmaciji, Zadev, Reko in Trst. . Primorski Slovenci so velik del svoje dežele že okupirali in ga proglasili za del združene Slovenije in nove. federativne Jugoslavije. Toda Subašlčeva in Titova poudarjanja po pri-druženju jugoslovanskega Pri-morja, kolikor ga je bilo v zadnji vojni danega Italiji v nagrado za njeno zavratnost, k Jugoslaviji, kateri po večini prebivalstva in geografično spada, je znamenje, da jih je nekaj v angleški in morda i v ameriški vladi, ki bi radi Italijo spet v tej vojni "aprzali" na stroške slovenskega in hrvatskega naroda. Vprašanje Goriške, Trsta in Istre je, kar se primorskih Slovencev tiče, rešeno. Svojo deželo so proglasili za sestavni del Slovenije in zaveznikom pa sporočili, da naj stare krivice, ki so jih storili v prejšnji vojni, nikar več ne ponove. Ampak, zdi se, da se v Londonu in v VVashingtonu o tem še niso odločili. Tudi se zelo zelo zdi, da ima slovensko Primorje svojega glavnega , zaščitnika v Moskvi. Ivo Moderčin je novi predstavnik uradne jugoslovanske propagande v tej deželi. Njegov uradni titel je "Yugoslav re-presentative, United Nations Information Organization, New York". Njegovi prvi članki, ki jih je razposlal časopisju, se tičejo zahtev za pridruženje jugoslovanskega Primorja k Jugoslaviji. Italija ga tudi hoče in ker ji bodo njene kolonije vzeli, morda jo bodo skušali nekateri potolažiti na tuj račun. Ampak Slovenci so se v prejšnji vojni veliko naučili in v osvobodilnem gibanju imajo zelo važno besedo. Prijatelj v Pueblu rad poka* že po "žutih" med nami. Ampak so tudi na "levi" strani. Dobiti jih je lahko v Italiji, v Franciji in pri Daily Workerju v Nevv Yorku. Posebno pa med tistimi, ki so nekoč delali pri njemu. Čikaški McCormick, ki se ponaša z "največjim dnevnikom na svetu", pravi v svoji Tribuni z dne 1, marca, da je Sovjetska unija ameriški republiki "največja nevarnost". Hearst soglaša z njim. Resnica je, da so žurnalisti te sorte bodočemu miru, ki ga še nikjer ni, zares največja nevarnost. Prizadevajo si, da še predno bo ta vojna končana, bi naj že tretjo pričeli — pod kakršno koli pretvezo, proti Sovjetski uniji. Okrog 25 torijev je v angleški zbornici protestiralo proti Churchillu zaradi njegovega in Rooseveltovega izdajstva nad Poljsko. To so taki ljudje, ki še sedaj en vedo, da smo v vojni s Hitlerjem, ne s Stalinom. Narodna svobodilna armada je odslej jugoslovanska armada. In kot dosedaj. njena zvestoba velja narodu, ne kralju. Socialna in politična revolucija v Jugoslaviji se torej zelo ugodno razvija. Strah ljubljanskih klerikalcev, da jih bodo partizani v eni noči kar 40.000 poklali, se bržkone ne bo uresničil. Titovi vladi in Moskvi je veliko na tem. da Londonu in VVashingtonu ne bi dali povoda za zgražanje in intervencije, in to ji bo uspelo le, ako bo preobrat v državi vršila brez civilne vojne in brez masnih ekse-kucij. Jasno je, da ji gre v tem bolj posrečeno kot pa je sama pričakovala. Ameriški Poljaki se nad Roo-seveltom silno hudujejo, navidezno le vsled njegovega priznanja Curzonove črte za mejo med USSR in Poljsko, a v resnici pa zastran tega, ker nista s Churchillom lublinskega osvobodilnega odbora kratkomalo zavrgla. Tako pa sta s Stalinom sklenila 4 kompromis", da naj se vlado na Poljskem, ki že obstoji, razširi, da bodo v nji zastopani vsi poljski demokratini krogi Poljaki v Ameriki se boje, da oni pri tem ne bodo imeli nobene besede več, čeprav trdijo, da jih je okrog šest milijonov. Vojna v Evropi se bliža koncu, a Turčija, Saudi Arabija. Egipt, Iran itd., pa so jo šele napovedali. Kralj Ibn Saud je izjavil, da je njegova dežela od 28 februarja dalje na papirju v vojni z Nemčijo in Japonsko, z izjemo svetega mohamedanskega mesta Meka. Torej nekako tako, kot je v Italiji Vatikan nevtralen. Na Grškem so koncem februarja prignali pred sodni stol nad dvajset "odličnih" politikov, ker so v času okupacije pomagali Nemcem in jim služili. Množica je smatrala, da jim sedanja vlada ne misli storiti nič hudega, pa je šla v Atenah na ulice in demonstrirala. Vlada je vsled tega prepovedala vse shode tn demonstracije. Nič ne izgleda, da bodo Grki obetano demokracijo kaj kmalu dobili. Posebno zato ne, ker se ne smejo boriti zanjo. Staiba živilskega ministra je V evropskih deželah najbolj nepopularna. V Parizu je proti njemu protestirala množica tisoče v — večinoma gospodinje. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI | £5 jC £ PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin. .« Zdrni.n. dri... (I.T.n Chi..(.) la K.n.do »6.00 ■. 1*1«; $3.00 >. psi l.t«| II .SO u {.tri l.t.i u CKie.f« In Clc.r. $7.80 K. trlo leto; $3.75 .. pol I.L; .. lno.«m.t». $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 26.17 Ko. Lawndale Avenue 23, Illinois mmmmmmmmmtmmmti ni dovolj živil v štacunah.i in pa ker ne zatre verižništva. to je, "črnega trga" Ampak živilski minister ne zna delati čudežev in do prihodnje jeseni, ko bodo pridelki pospravljeni, je še jako daleč. Kongresnik OKonski (republikanec iz VVisconsina) se je v zbornici parkrat toliko razhu- j dil, da je izgubil kontrolo nad sabo. On je Poljak s "poirče-nim" imenom. V svoji plohi besed je obdolžil državni department za filijalno ruske rdečkar-. ske propagande, a doslej smo ta oddelek vedno smatrali za ene-1 ga najbolj konservativnih, kar jih je v zvezni vladi. 0'Konski bi na Rooseveltovem mestu napovedal vojno Stalinu, da ostane Poljska na vzhodni meji ne samo tam kjer je bila do leta 1931, ampak bi jo pomaknil še I veliko globokeje v Ukrajino in Belo Rusijo. A Roosevelt pravi, j da je vprašanje meje med Sovjetsko unijo in Poljsko dokaj pravično rešeno, dasi glede Stalinovih načrtov o bodoči Poljski tudi njemu i Rooseveltu \ ni vse po volji. Je pa vsekakor veliko bolj zadovoljen kot pa kongresnik 0'Konski. Poslanec, ki ga omenjamo v gornji notici, je kongresu dejal, da je pred to vojno živelo v vzhodni Poljski, ki si jo je sedaj prisvojila Rusija, nad 12 milijonov ljudi; izmed teh je bilo skoro pet milijonov Poljakov, ali 40 odstotkov, Rusov pa samo en odstotek. Roosevelt pa je kongresu poročal, da so v tistem delu predvojne Poljske Ukrajinci in Belorusi v veliki večini, i Lahko bi bil še dodal, da so Poljaki (plemiči) lastovali zemljo,; Ukrajinci in Belorusi pa so jim i tlačanili. Ve le posestva so največji vz-i rok. čemu izgleda spor zaradi Curzonove črte tako težak in oster. Imajo jih na obeh stra-I neh omenjene črte poljski plemiči in — cerkev. Kmetje na obeh straneh zahtevajo, da se jo da njim, ker jo obdelujejo. In le radi tega toliko borbe, ne pa zato. ker je Poljska v nevarno-1 sti. Gre se pa le za njen "real estate". Poljski socialisti v Londonu (begunci* imajo bdbor svoje stranke, ki šteje 11 članov. Pet izmed njih je glasovalo, da naj se zamejna vlada pobota z Moskvo, ali pa se naj socialisti u-' maknejo iz nje t iz zamejne vlade). Sest pa, da naj ostanejo v nji. Ampak kar se tiče sociali-| stičnega gibanja na Poljskem, ne odločuje o njemu teh enajst odbornikov v Londonu, pač pa socialisti na Poljskem, ki so bodisi vsled pritiska ali pa povsem prostovoljno proti zamej-i ni vladi v Londonu in sodelujejo v lublinski, oziroma sedaj v varšavski vladi. Senator Wheeler, ki je slovel nekoč za liberalca, se sedaj "gnjavi" največ s Stali Anglijo in Rooseveltom guje se za Poljake, a takrat, ko je mandral po njih Hitler, pa si je z drugimi "izolacionisti" vred najbolj prizadeval, da bi jim ta dežela ne prišla na pomoč. "La Parola" s svojimi pristaši v Ameriki, in socialisti v Italiji delujejo, da se savojsko di-' nastijo takoj odstavi in deželo pa proglasi za republiko. Ampak nimajo podpore nikjer. Med tem se dinastija utrjuje, z njo vred cerkev in drugi privilegiji. Od državnikov, ki verujejo v "free enterprise", je ne-J mogoče pričakovati kaj drugega kot da pomagajo "svojim". "Srbobranu" se najbolj pozna, da Konstantin Fotič ni več jugoslovanski poslanik. V "Am. domovini" so s konferenco velike trojice zelo nezadovoljni. Hudo jim je za Poljsko in še bolj pa, ker so Roosevelt, Churchill in Stalin Titu dali "vso moč". Vse se razvija povsem drugače kot pa si je g. Gabrovšek predstavljal. Ivan Zupan, ki je bil obtožen "komunističnega" delovanja in jih je na starost slišal kot menda še nikoli, je v "Glasilu KSKJ", ki ga še urejuje, izjavil, da ni spreobrnil nobenega katoličana v komunista Se je zelo dobro odrezal. Saj niso proti njemu zato, ker je veri "nevaren", ampak, ker bi radi bolj "energič- niste in socialiste deportira na-1 Q k */C* OVOR I zaj na krščansko zemljo. In veš il/t/Aj1U T ViVI kaj se je Še zgodilo? V peklu so (Nadaljevanje z 2 strani.) se prvič v zgodovini fašizma tu- manj rus kot pa je bil Clemen-di tašisti poslužili demokratič- ceau? Ali hočete, da sprejmem nih metod. Nominirali so mno- manj za Rusijo, kot pa so oni go kandidatov, ampak izmed predlagali?" vseh pogubljenih duš je zmagal le Adolf Hitler. Dokler je živel I Na*e Kiban)f na zemlji, je nadkriljeval sata- Na zadni* *«}} ™^Jokal"e 'na. V peklu pa je satan propa-1 podružnice SANSa st. 2., je bi-dej, kajti peklenščki so izvolili Io sklenjeno, da se priredi ob Hitlerja za vladarja, satana pa b° se\a £lav'- le za vratarja. Sto hudičev, ali I ne8a odbora SANSa, ki bo v ni tudi to napredek' Bergerj?vi dvorani na S^LaNvn- dale Ave., vecerinko. Bo program, slike iz starega kraja in "Od takrat, ko so filozofi zabava. Vstop brezplačen. ; ustvarili nebesa, je bil ves čas Ruski relif — ničesar za po-poglavar kraljestva nad zvez- ročati. dami sv. Peter. Silnih opravkov ; _ ima, kajti veliko duš prihaja | ^ , , , tja gori. Tudi jugoslovanskih je Osebne vagone bo treba precej priplulo navzgor. Nam- VSe nadomestiti reč kak milijon partizanskih. Podpredsednik Pullman kom- AMKRISKI VOJAKI 84. divlsije v Belgiji' prejeli po mnogih Pa. lUdi VeUk° drU,gih, * «}ed panije'za izdelovanje vagonov tednih prve cigarete. nJlmi so se drenJale fasisticne za osebni promet VVallace N. * duše Kaj počne na zemlji rim- Barker pravi, da bo treba po ski papež, so se vpraševali de- vojni nadomestiti 90 odstotkov no", klerikalno navdahnjeno o- N£KAJ DROBIŽA mokrati v nebesih in se čudili, železniških osebnih voz z no- sebo na njegovo mesto. ^^^ ko se je pred stolom sv. Petra vimi. Sedanji so večinoma sta- Mnogo let nazaj se je šušlja- Clucak'°- — v prejšnji števil- drenjalo čezdaije več fašistič- rega izdelka in vsled ogromne- lo, da naj se Ivana Zupana na- "a * strani sem pisal ° sa" nih duš. Demokratične duše so ga naraslega prometa že toliko dorriesti pri "Glasilu KSKJ" z Tu dokontam- Pove- postavile ob Petrovih vratih izrabljeni, da spadajo med sta- Rev. Trunkom O Rev. Zakraj- dal sem• da sem bl1 sedem let svoj opazovalce in straže. A jih ro železo. Ampak ker so vsak šku so vedeli, da nima nikakr- 7aPfrt v Jeci ~ * Pravl; šne priložnosti. A Ivan pa si je "jaloM mi je tako. In pa. kako izmislil, da bi bilo dobro to in- Je PrKSel neke nocl k ™m nov trigo delegatom in duhovnikom Jetnlcar tel\mi Pravl1 kaJ vse predstaviti, pa si je tole izmi- M dogodilo po svetu v sed- slil: Ali je za "Glasilo KSKJ" mih ,etlh' potrebno, da ga urejuje duhov- So bile to čudne sanje. In ob- nik, ali pa lahko pri njemu tudi iskovalec, s ključi, da mi od- lajik prav tako dobro vrši svojo klene celic0 ter me spusti na dolžnost* V priznanje sloven- svobodo, je nadaljeval: skim duhovnikom je, da so ta-! "Vem. da te bo zanimal tudi je bilo premalo. Ko se Je Peter dan natrpani, prinašajo želez- odstranil, je udrla vsa fašisti- niškim družbam velike dohod- čna drhal v nebesa. ke in dobičke. Potniki se sicer "Partizani, ki imajo še zme- zaradi nekomforta zelo prito- rom svoj pogum, so uvideli, da žujej°> toda ravnatelji skomig- je najbolje, če z borbo nadalju- neJ°' češ- ne moremo pomagati, jejo tudi "onkraj groba" in ta- vojna'je vojna! ko je nastala v nebesnih svodih nova partizanska politična ak- Lodje ZO odvozonje relifa UNRRA je meseca februarja _ _ . "In čudno — v svoj krog so določila "omejeno" število ladij, krat Zupanovo vprašanje razu- j preobrat v Evropi. Vsa je J pridobili nešteto svojih predni- ker jih ji manjka, za. odvažanje meli in je - ostal na svojem združena v federativni republi-, koy in sy Peter se je znašel v!živi, in drugih potrebscin v po- mestu. A sedaj pa je prejkone ki m svobodna. Evropski narod! bilijonski 0p02iciji. Za novega moč bednemu ljudstvu v Italiji, njegove časnikarske karijere pri KSKJ konec. In čudno: Iz-rivan ven, ker ker je na starost postal spet liberalec. Ponavadi se ljudje na starost spremene v konservativce. so končno le izprevideli da je kljudarja nebeških vrat pa je na Poljskem in Cehoslovaškem njihov kontinent s človeško izvolila sv Fiorijana. 0n je krvjo dovolj namočen izmed svetnikov da ima "A še predno so kosti njihnih golido zmerom s sabo. V Detroitu se obeta ve* aktivhosti, ko bo fronec sedanje vojne Slovenska naselbina v troitu je po zaslugi male skupine v času te vojne zelo delavna za jugoslovanski relif. Kar pa se tiče delovanja na prosvetnem polju, vztraja še zmerom sinov strohnele na bojnih poljanah, se je pričela že nova vojna. Vse male dežele so okupirali usiljivci. Milijone- nedolžnih žrtev je bilo deportiranih Pomikali so jih sem ter tja brez kruha in strehe. Sli so skozi ne-znosne muke. Zgodovina še ne pomni takih. John Chamazar. Zadnjo soboto je bil v krema- toriju pokopališča Woodlawn v tt„ . A . t ii i .Ciceru upepeljen Anton Puc. "Začetni program velesil je Kdo §e £ £ ' inja, Bll je sicer določal milijonska prese- rad yes* in življen_ t, J 50 * *ko u*>dO' ^ ™ bila ™ kai sklenili? Da naj mej me vec ne udanQ Ni wu> y xboi "Svoboda" in pa fclub št. bo In tako « tam kjer si m vsi-J naturi da bj se ^ 114 JSZ. se med sabo dobro razumejo v men- pozno v jeseni žena mi je odpr- - - - , .. ,., ,,a otrokom v naročju: vodja John Berlisg. Komponi- so evropski narodi pomedh re- . "Ha, kajne, to je zmaga za 1 ^^ r Kasljala je. Bila je že v poz Precej let je bil njen tajnik! drsnem že bodi jeziku. Vsa-1 p b , . i« „iavni irr»«nr R Pntn/nik' k^u č oveku je njegov kraj frvtc sem D11 pri njemu ] in glavni krmar R Potočnik rn/sfnfl da leta 1915, ali pozno v j« Sedaj pa imajo vodstvo mlajši tudl njegova rojstna zemlja. ^^ n . ljudje. Dolgo je bil njen zboro- "Najbolj pa me veseli, ker ]a vrataJ « Qtro] :alinom, i. Pote- V sedanjem odboru Svobode f PiJ' ^ si Kranjec! Ži-,^ ^ ^^ kj ^"M-V £3S,n,k- Uj' veš, Raj se je zgodUo z ^d« pljuč, in ,e v tistem me- V odboru kluba it. 114 JSZ jjjm^Ko Je - P«— ^ ^^ sam. pa so M.H. UA« W £ In "je *«o -v>jenje a za hčer pa skr-blagajnik; Anton Anž.cek je or- za^vcdal inJ njegovim be' kolikor zmore gamzator, v nadzornem odbo- ____ 1 ....... lal e menda vsa kak oče. De- mm .. t . TniH« i potomcem: "V potu »vojega - Je menoa vsa leta v' tobačni ru pa Katherine Junko Julija ^ mQrali služiti tovarn,, kakor predI njim tudi Menton in Mary Potočnik. Klu- kru^ „ njegov brat Tomaž, ki je že dol- bove delnice v Slov. nar. domu |vsa ^ y m ^ h je med pokojniki. Precej^ dru- zastopata Anton Jurca st in dalJjevalJ. «,n mi< John, smo V* Slovencev je v tisti delav- Martin Menton. Klubov zastop- MamJQvi tomci Ali nism0 tu- «*cl in Toneta prav gotovo po- nik v krajevni organizaciji Vseslovenskega kongresa je Martin Menton. Proletarec je v Detroitu zelo razširjen. Ampak je zanj še veliko polja. Morda se mu bo dobilo kaj novih naročnikov letos, ko list praznuje svojo 40-letni-co. Ni vzroka, čemu bi se mu Adamovi potomci di mi v potu svojega obraza slu-1 gresajo. žili svoj vsakdanji kruh? A kon-; Bil Je bolehen, oda ne toliko, čno pa smo mi - njegovi po- d* bi moral izostati kaj dolgo tomci — po dva tisoč letih spo- časa z dela Končno pa ga je dili z zemeljskega raja svatov- j botezen prijela zares Dne 28 ne parazite in pijavke! In šele februarja je preminul Tn te-sedaj jih je zadela "božja" ka- d"e se je upiral, pa ni šlo, mo zen. Prvič v življenju je mno-co. INi vzroka, cemu di se mu j lzmed njih -hožja kazen" jih ne, toda več takih Potrebu- primorala da si v potu svoje-je, ki bi zanj spregovorili do- gfl obraza siužljo svoj vsakda-bro besedo in vzeli naročnino. kruh jn za to kazen pa smo Samo par oseb v takem mestu, m\t navadni ljudje, kjer so naši rojaki raztrešeni ne g0g drug od drugega na velike raz-! ^ dalje, ne zmore naloge. Torej „Tudi y klu je sedaj ogro. je potrebno, da v agitaciji za mna rempmba Milijone duš sča poročeno hčer, vnuka in vec Proletarca vsi sodelujemo. | . bU deportiranih vanj. Veči- drugih sorodnikov noma fašističnih Med njimi je V kapeli, kjer je leial^ga je bilo tudi nekoliko škofov in obkladalo cvetje. Med njimi ve- čan, kakor je bil. Od kluba še. 1 JSZ sta se od njega poslovila s kratkimi govori Filip Godina in Donald J. Lotrich, in pa predsednik društva št. 449 SNPJ Anton Slabe Pokojnik je bil star 59 let, doma iz Gornje Dobrave pri Poljanah nad Skofjo Loko. Zapu Z zbiranjem obleke v pomoč Jugoslaviji se nadaljuje mnogo nižjih duhovnikov. Do "ec rdečih ^ socialističnega ^rrjnk i.^ * ' _ kluba št. 1, v katerem je bil do TISKOVNI SKLAD PROLETARCA II. IZKAZ Sudburv, Ont., Can. Albin Kocjan 25c. Chicago. III. Peter Verhovnik SMO; Matt Videgar 90c, skupaj $2 00. Riverdale, Md. Mary Suglich 50c. Witt, III. Luka Podbregar $1. (Poslal John Perme.) Oakland. Calif. Anton Tomšič $5,25; Albert Hrast 75c, skupaj $6 Herminie, Pa. Joseph Britz iEx-port) $2; Anna Zeker 50c. skupaj $2 50. (Poslal Anton Zornik ) Miiwaukee, Wis. Frank Maroh $1.50; po $1: Louis Barborich. Jacob Rožič in Frank Poličnik; Aha-cij Sušnik 50c. skupaj $5. (Poslal Louis Barborich.) Cleveland, O. Frank Suhadolnik $3; po $2: Frank Kranevič, Vin-cenc Salmič in John Močnik; Anton Colarič $140; po $1: Louis Lovko in Peter Bnkovec. skupaj $12 40 (Poslal John Krebel.) Girard. O. Anton Pishler $1 00 (Poslal John Kosin.) Detroit. Mich. Kathy Junko $2 90; Frank Krese $2, skupaj $4 90. (Poslala Kathy Junko.) Fontana. Calif. John Pcčnik $1.50. Gallup, N. Me\. Jennic Marin-Sck $5. Cleveland, O. Po $1: Joseph Ko-drič in Louis Majer; Anton Janko-vich 50c, skupaj $2 50 (Poslal Anton Jankovich.) West Park, O. Math. Bizjak $2 Oakland, Calif. Gcontc Kastiv nik 75c. Crosbjr, Pa. Frank Kandarc 75c ShehovRan, Wis. Jack Rupnik 75c. (Poslal Frank Stih.) Denver, Colo. John Faidiga $1.75. Detroit. Mich. John Zornik $1.50. Arma. Kans. Anton Shular $1 Poeblo, Colo. Ludwig Yoxe.v 75c; Kathy Vivoda 50c, skupaj $1 25. (Poslal Ludwig Yoxey.) Gallup. N Mex. John Novak $2 (Poslala Mary MahnAek.) Nekdo is vrh. Ohio $1. Chicago, III. Andrcw Grum Jr (Detroit) $25; Josephine Močnik (Cleveland) $5; John Olip (Claren-don Hills) $2 in Frank Barbič (Cleveland) $1, skupaj $33. (Izro- tukaj je bilo v peklu vse v re ____________________,du Končno pa £ pričeli priha- »dnjega. .n pa Družabnega ^Odbor relifne akcije pod vod-1 jati v peklensko soparo tudi ko- kluba Slovenski center stvom Zlatko Balokoviča apeli- Lati in obriti komunisti in pa , \ Antonom Pucom smo ve i- ra. naj se z zbiranjem obleke v nekaj btvSih socialistov je bilo ko izgub.l., 1 om,g. lj«! rad n pomoč ljudstvu v Jugoslaviji mpd njimi Pogubljene du*e so "e bal zamer, ne pritiskanja Gowanda. N. Y. James Deklcva $1.50. Ilerminie, Pa. Po $1; Frank Brada (Slovan), Tony Mlakar (Dilli-ner), Sam Debelak (Bclle Ver-non), Jacob Oblak in Tony Zupančič (Point Marion), Jerry Franetič ptirnoc ijuusivu v uu^v/am v mea njimi. ru|uui;ciiw — , . . . hiln Irph« nadaljuje in se jo pošilja na na- bi,e obupane in končno .ačela na časten (Cassville. W Va ), skupaj S« 00 slov skladišča v Nevv Yorku, od 11 revolucijo. Fašisti so zaceli n« agitacijo, r ...u t« 1 - - - . i____. . .. _ t____.1...U« _ a^i^/i___4i ____ a« spomin. — r. Z. kjer se jo odvaža v Jugoslavijo protestirati proti satanu, da se Naslov: Warehouse. WRFA- oni nočejo žgati poleg boljševi ) . .. SSD 161 Perrv St Nevv York kov. Organizirali so svojo faši- Naročite si Ameriški drutin 14 ^ Y stično akcijo, da se vse komu-! ski koledar 1945. Stane $1.25. (Poslal Anton Zornik.) 1 Be*c&ley, Mich. P. V aprilu se bo vršila po vsej Ameriki združena narodna kampanja za obleko in pri tej kampanji bo sodeloval tudi WRFASSD. Vsled tega mi ne bomo imeli svoje kampanje. Ampak vse v aprilu nabrano blago bo poslano najpotrebnejšim narodom v Evropi šele enkrat poleti. Vsled tega je važno, j da naš odbor odpošlje čim več nabranega • blaga še ta mesec Potreben prostor na ameriških tovornih pamikih je nam že j odločen. Kampania za Rdeči križ Ta mesec se po vseh delih Amerike zbirajo sredstva za Ameriški rdeči križ in vsled tega naš odbor ne bo vodil kam-1 panje za relifno akcijo. To seveda ne pomeni, da se darov in prispevkov ne bo pobiralo. Naša moralna dolžnost je, da podpiramo tudi kampanjo za Rdeči križ in na vse člane SANSa apeliramo, da po svoji možnosti prispevajo. Seja gl. odbora SANSa Letna seja glavnega odbora SANSa (izvrševalnega. širšega in nadzornega odbora > se vrši v soboto 10. marca 1945 v Ber-| gerjevi dvorani, 2653 S. Lawn-dale Ave.. Chicago, 111. Glede znakov Tovarna, ki izdeluje SANS-ove uradne znake, je pričela delati na tem naročilu in nekaj sto moških znakov smo že prejeli. ne pa ženskih. Razpošiljanje na podružnice se bo pričelo čim prejmemo zadostno število znakov za vse. Tajniki, ki še ni-j so poslali ^ naš urad naročilno listino, naj to store takoj. Na-1 vedeno naj bo, koliko moških in j ženskih znakov se želi. Do njih so upravičeni le člani SANSa.j ki imajo svojo članarino porav- i nano do 31. decembra in pa novi člani. Rojaki, ki so darovali za pomožno akcijo, a niso po-' stali člani SANSa (članarina znaša $2 na leto) niso do znakov upravičeni. Razno Zadnji teden smo razposlali > na naše podružnice ponatise članka "Trieste ali Trst0" ter brošure "Na poti v svobodo". Na tajnike apeliramo, da vse to ! razdelijo med svoje člane in tudi druge rojake v naselbini. Mirko G. Kuhel, tajnik. Sestanek na Jalti utrdil zvezo med veliko trojico razširi. Monarhije se ne sme kratkomalo zavreči, ampak sta zahtevala, da se vprašanje o obliki vlade reši tako. kakor se glasi dogovor med Šubašičem in Titom (v Proletarcu je bil dobesedno objavljen). Namen vseh je preprečiti civilne vojne, kakor je nekaj časa trajala v Grčiji. Izgleda, da je v Jugoslaviji ne bo, ker se preobrat v nji še dokaj mirno raz-1 vija. Po načrtih osvobodilne fronte seveda, ki ima vzlic prihodu Subašieve zamejne vlade v Beograd ves politični aparat v svojih rokah. Tudi regenti so že imenovani. Roosevelt zelo optimističen Kakor Churchill, tako je šel tudi Roosevelt po vrnitvi iz Jalte pred zvezni kongres, da mu je podal poročilo. Bilo je sprejeto z viharnim odobravanjem, kar pomeni, da velika večina senatorjev in poslancev soglaša z njegovo vnanjo politiko. Poudaril je. da je moral pristati v kompromise, ker ne gre drugače, in da je rezultat posvetovanj večje razumevanje drug drugega in utrditev zveze med Veliko Britanijo, Sov. unijo in Zed. držav ne samo za vojno, ampak tudi za bodoči mir. Ob enem v tej zvezi igra tudi Francija večjo vlogo in postala bo enakopravna ostalim trem. Tisti torej, ki so pričakovali in želeli, da se zveza prej ali slej razbije, so dobili od Roosevelta in Churchilla zagotovilo, da so delali račune brez krč-marja. Nemci pa so lahko izpre-videli, da jim vztrajanje v vol-' ni ne bo prineslo drugega koti še več škode in toliko težje posledice. SOVJETSKI TANKI na svoji poti proti Nemcem nekje v Vzhodni Prusiji. MIRKO G. KUHEL: Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo Avtor tega spisa pravi v svojem originalnem uvbdu, da je njegov namen predočiti iz raznih podatkov resnično sliko razmer in pa bojev osvobodilne fronte v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. V Proletarcu je običaj, da je vsakdo za svoja razmotrivanja sam odgovoren. Članki, ki bodo sledili pod tem naslovom, so vredni, da jih vsi, ki se zanimajo za iivljen-sko borbo našega naroda preiitajo in si o nji iz tega in drugih spisov sami ustvarijo svojo sodbo. Pričetek osvobodilne fronte rodni voditelji in kako tragi- Par tednov po nemški in ita- *na je bila njihova vera v moč lijanski invaziji Slovenije je bil jugoslovanske vojske. (V Ame- sklican v Ljubljani sestanek "ki j* Adamič že 1. 1938 vseh glavnih voditeljev sloven- skušal zainteresirati naše pod- skih političnih strank v name- P°rne organizacije, da bi pre- nu. da se organizira enotna slovenska fronta za aktivno borbo skrbele sredstva za preselitev v Ameriko vsaj glavne sloven- in odpor proti sovražniku. Skli- ske književnike, skladatelje in cala ga je komunistična stranka, druge kulturne delavce ter jih katero je že leta 1924 jugoslo- tako rešile preteče nevarnosti, vanska vlada prepovedala, a ka- domovini pa ohranile njeno tera se je od tedaj naprej spre- kulturno bogastvo. Dasi so se menila v podtalno organizaci- nekatere* organizacije strinjale jo. Ob razsulu Jugoslavije je to s predlogom, niso bili podvzeti bila edina organizirana skupi- nobeni konkretni koraki in na- na, ki je lahko nadaljevala svo- čri je umrl. Danes je večina teh je podtalno gibanje in ki je bila kulturnih elementov aktivna v prilično spretna iu dobro pri-i Osvobodilni froti.l pravi jena, da nudi vsa sredstva, i Postopanje sovražnika in ne- skušnje in vodstvo za borbeni človeško ravnanje z vsemi inte- odpor proti nacifašizmu kot do- lektualci in preprostim narod- le od pamtiveka v območju teme to s takšno silo privrele na povr-•je. da jih ne bo ustvail noben na-) val. In te sile so up človeštva! Ljudske mase pile jo novo zgodovino! Težka Jim je roka in nič kaj gladko ne tečejo besede — glasno pa govorijo dejanja Pi- j smouki mas pa raz visokih pedc-stalov grme in svare, toda njih glak se izgublja tam nekje v daljavi . . . ln prav je tako. Po Cankarjevo rečeno, "narod si bo pisal zgodovino sam - ne frak mu je ne' bo in ne talar." Ker že ravno kvasim o vojski naj še stavim Čitateljem Proletarca par vprašanj. Vprašanja v naših časopisih niso v navadi, toda podpisani se ne drži vselej navad Prvo vprašanje: Ali ne mislite, da bi bilo za bodočnost človeštva bolje, ako bi se lotili aktivnega dela v prid vojnim naporom tisti učitelji naroda, ki analizirajo, pre-rešetavajo, premlevajo in prežve-kajo položaj v Evropi po pravilih, kakršne predpisujeta Hearst in McCormick svojim trabantom in "črnilnim kulijem?" Drugo vprašanje: Y dnevnem časopisju smo čitali (tudi v svetovnih dnevnikih — a la Ameriška domovina), da sta se v kongresni zbornici dva kongresnika — cvet naroda prosim — prav po fantovsko stepla. Ali ne mislite, cenjeni čitatelji Proletarca, da bi bilo za vse skupaj bolje, če bi se ta dva junaka poslalo tja. kjer resnična bitka res kaj zaleže? Eisenhower potrebuje junake. McArthur tudi, in če sta možakarja v resnici vneta, da zavezniki pridejo kmalu do Berlina in Tokia, bi jih mogoče še Stalin vzel pod svojo oskrbo. France Puncer. Dr. John K. Norton, profesor na Columbia univerzi, je pred senatno komisijo izvajal, da so morale naborne komisijev tej deželi zavreči dva milijona fantov in mož vsled nepismenosti, ali pa vsled tako nizke izobrazbe, da se jih bi v armadi ne moglo uporabiti. TRINERJEVO GRENKO VINO DOKAZUJE, DA NI NADOMESTILA ZA PREIZKUŠENOST Trinerjevo grenko vino je 58 let star izdelek, v katerega so vložene le take preiskušnje moderne znanosti, s katerimi se doseže zadovoljiv proizvod. Zapomnite si, da ni nadomestila za preiskušnje, zato poskusite Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l. Rabite ga po navodilih, ki so na steklenici in pro-našli boste, da je Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l zanesljivo želodčno zdravilo in lahko odvajalno sredstvo. Tisočeri imajo popolno zaupanje v Trinerjevo grenko vino ker vedo, da je to izdelek, ki uživa ljudsko zaupanje. Dobite ga po vseh lekarnah. Ako ne, pišite ponj na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111., od koder vam ga bodo z veseljem poslali. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nor« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan* stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih drŽav, v ITI. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Ze6f držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici it umo 50 centov a poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 S.^awndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Zares, kdo, toda....? Čitajte to senzacijonalno razkrinkanje sedaj v THE CHICAGO SUN Tri grike stranke za republiko Grška liberalna stranka, a-grarna-demokratska in demo-! kratsko-socialistična stranka so sklenile vzajemno delovati za republikansko obliko vlade. O vprašanju monarhije ali republike bo grško ljudstvo glaso-| valo čim bo zavezniška komisija uvidela, da so postale razme-| re v Grčiji normalne in je volitve mogoče demokratsko iz- vesti. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONIt CANAL 7172—7173 i Čehoslovaška bo postala v bodoče socialistična (Nadaljevanje s 1. strani.) vojne že vso Evropo pod svojo peto. Hitlerju se je posrečilo dobiti med češkim uradništvom in politiki veliko kvizlingov, ki jim sedaj vsled svojega hlapče-vanja ne kaže drugega kot želeti, da bi Nemci zmagali. To vero so še posebno gojili slovaški kvizlingi. Sedaj so uvideli, da prihaja konec ne samo za Hitlerja ampak tudi zanje. Novo prerojenje Po ustanovitvi Cehoslovaške je med prebivalstvom vladalo silno navdušenje in vera v bodočnost njihne dežele. Po osvoboditvi bo zavelo med ljudstvom novo prerojenje, S kvizlingi bo pospravilo in obnovilo demokracijo, ki bo postala vsled novih socialnih reform še popolnejša kakor je bila prej. Svojo bodočnost pa bo opirala na zvezo s Sovjetsko unijo, kajti nič se ne ve, kdaj Nemčija spet lahko postane nevarna. Čehoslovaška zre v bodočnost z največjimi upi. Dobila bo spet demokracijo in s socializacijo bo postala tudi socialistična ob enem. mači reakciji katera je ob najhujši uri svojega naroda pozabila na narod ter je bila pripravljena služiti naprej Italijanom. potem pa Nemcem, kot je v preteklosti služila političnim in gospodarskim interesom jugoslovanske čaršije. Tega sestanka so se udeležili zastopniki vseh slovenskih strank, v glavnem pa posamezni zavedni narodnjaki, ki so izgubili vsako nadaljno zaupanje v vodstvo starih, priznanih strank. Mnogo voditeljev glavnih političnih strank, zlasti Slovenske ljudske stranke, je takoj ob invaziji' pobegnilo v inozemstvo, no-zavednim ljudstvom pa je pognala vse zdrave slovenske elemente v Osvobodilno fronto, vzlic dejstvu, da je vsaj spočetka v večini bila pod vodstvom komunistov, ki so odločno zahtevali aktivni odpor proti zatiralcu. Voditelji Slovenske ljudske stranke, kolikor jih je še ostalo doma. pa so bili pripravljeni pridružiti se Osvobodilni fronti le, če bi vodstvo gibanja bilo v njihovih rokah ter če bi nova organizacija nastopala proti okupatorju le s pasivnim odborom. Ti pogoji niso bili sprejeti in eventuelno so ti ljudje pričeli zastavljati razvoj Ženitno ponudba Slovenec, srednje starosti, vdo- r-- vec in farmar, se želi sznaniti s Slovenko ali Hrvatico v svrho žen it ve, samsko, ali pa tudi z enim otrokom. Če katero veseli stopiti v zakonski stan, naj mi sporoči. Naslov dobi pri upravi Proletarca 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tnl. Crtwford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M >l»l»|||||||HIIIMII nekateri pa še prej. Med te spa- osvobodilnega gibanja, kasneje data dr Lojze Kuhar in Franc P" ^delovati z Italijani in Nem- Gabrovšek. koja je stranka de>l interese svoje stranke ter ji pri- -_ pomoreta s pomočjo slovenskih ministrov (Mihe Kreka in Franca Snoja i do prvotnega mesta. Na sestanku 27. aprila 1941 je bila ustanovljena enotna osvobodilna fronta, v katero so korporativno pristopile poleg komunistične stranke še Krščansko socialistična stranka, katoliške obrtne zadruge. Slo- IZ MILWAUKEEJA Tiskarski škrat je grdo mrcva-ril moj zadnji dopis Nesnaga se je menda hotel maščevati nfcd mil-wauškim kajonom najbrž zato, ker tako rad dreza v gnezda krščenih škratov. Ta lump je napravil iz koledarja "Kolendar" in "Koleindar" in še več drugih novih "slovenskih" besed je ustva- venski Sokol, Socialistična ril katere niso zrastle na zelniku stranka. Kmetska stranka, Sa- j miiWBuSkega koštruna Vse to (to mostojna demokratska stranka. ♦.......o..........I...............................• ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST . PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. Tol. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Unija tiskarjev v Wash-ingtonu najstarejša Letos je tiskarska unija v VVashingtonu praznovala 130-letnico svojega obstoja. To je edi na unija v tej deželi, ki posluje zdržema tolikšno dobo. Sicer je bilo pred 130 leti že precej drugih, a ni nobena doživela tolikšne starosti. Zveza tiskarjev je pridružena k AFL Zveza slovenskih fantov in deklet, frakcije manjših političnih skupin, kakor tudi posamezniki iz Slov. ljudske stranke kazuje, da pri škratih ni "shortage of man-power'\ V vojni smo in nekateri to v resnici vedo. Kri teče ne le v potokih — morja krvi, človeške kr • -------- 10 k iii — 11 iwi j ci ni » ■ ------ --- in drugih klerikalnih organiza- vi namakajo mater zemljo. Mili- cij. Joni in milijoni fantov so v krva Prve volitve v Fganriji Letos bodo v Franciji prve volitve, od kar je v vojni. Vršile se bodo v občinske in okrajne odbore. Volitve v parlament pa se bodo vršile šele po vojni, ko se vrnejo francoski vojni jetniki in delavci in Nemčije. Komunistična stranka je že vem objemu. Matere s strašnim dolgo časa slutila, da se v strahom v srcu poberejo s tresoči-Berchtesgadnu kuha nekaj ne- mi rokami časnik in nič več ne varnega za Slovenijo in sloven-! gledajo za oglasi, kateri prinaša-ski narod, saj je imela dobro jo s kričečimi črkami naznanila priliko zasledovati razvoj nacij- o bargain sales"; njih oči obvl-ske oblasti v sosednji Avstriji se na koloni "Casualties" ... in v demokratični Čehoslovaški. V krvi in trpljenju se pa rodi Ze večkrat prej je skušala or- nova doba Grozne, težke so po-ganizirati vse politične in kul- rodne bolečine; toda kakor sigur turne elemente v enotno fron to, toda odziva ni bilo nikoli. Stranke in njih voditelji so s no vzhaja zarja na vzhodu, tako sigurno naznanjajo te porodne bolečine rojstvo nekaj boljšega; roj- sumnjo odklanjali vsa taka va- stvo novega sonca, ki bo grelo in bila, češ, da dišijo po — Mo- dajalo življenje tistim, ki Jih je skvi. Invazija pa je takoj po- objemala mrzla tema Sanjaš, bo kazala, kako slepi so bili ti na- »te rekli. Ne sanjam, sile, ki so bi- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 je v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo, demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem. teden za tednom, toda le v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobe. A knjig, kot je ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mogoče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. drttž. koledarju, letnik 1945, ki stane $1.25, s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer se ljudstvo bori, trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet", so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članki naših tukajšnjih delavcev. Ameriški družinski koledar je pohvalno omenila večina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno bo vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim ho mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga, da ga pošljete svojcem, kadar ho do tja pošta spet odprta. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. . Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave. CHICAGO, ILL. A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 195(1. Publuhcd w««klr at 2301 S«. Lawa j A respresentative continuing committee has been set up to draft l constitution, and another vvorld conference is to bo called in Pariš ln September, at vvhich final action vvill be taken to launch the all-in-clusive vvorld organization. Meanvvhile« the committee is authorized to speak on behalf of vvorld labor and to seek representation at the international gatherings at vvhich the world's future is novv being planned. Decisive steps have thus been taken to unite the labor movements ,of the vvorld for the first time into one inclu&ive and truly represent-ative body. The London conference vvas a fitting counterpart to the Crimean conference. It vvas remarkable for the unity revealed on ali the basic issues of the vvar, the peace and post-vvar reconstruction. Its immediate reeults vvill be more effective united effort by labor One of the most Impressive *n al* countries for vvinning the vvar and vvinning the peace. And there speeches on social and economic 18 no limit the !°ng-range benefits vvhich may logically be expected questions at the VVorld Trade Un-! to flow 'rom this organized vvorld labor unity.—The CIO Nevvs. ion Congress in London vvas made I _ by VVallace Johnson, a Negro from Sierra Leone, Africa, vvho had just been released by the British after five years of imprisonment and exile for union activities. French Socialist Program Through the Ked Croaa (ht Anariraa p«opl<> Mrv« the mtn of their Arwy. Naey. Marine Carpa and C oa»t Gaartf. Thia 1915 War Fund po«ter repradncUoa »ymbolixes Red Craaa atrrke w»th the Anajr. The French Communists have novv agreed to support the Social-ists' demand for the nationalization of banks and public utilities before the end of the vvar, Andre Philip, Socialist leader, stated, adding that If your local dairy is running,rie Gaulle vvould accept this program. Many follovvers of the Com-advertisements to the effect that munists vvere disgusted vvith their nevv conservative. line and svvitched there would be plenty of butter if r.llcgiance to the more radical Socialists. The Socialist Party urges: the OPA vvould only raise the ceil- A tax on profits made betvveen 1940 and 1945 that vvould rise al- -right at home!—Reading Labor Advocate. GENTLE TREATMENT FOR BIG THIEVES ing priče, it is most probable that most to confiscatory levels the ads vvere vvritten in Chicago. A capital levy on fortunes exceeding 100,000,000 francs, these The American Dairy Association, (unds to be devoted to the aid of vvar victims. vvith offices in that city, is sup- More drastic confjscation of "illicit profits" derived from com- plying its members ali over the merce vvith the Germans. Eigtheen Steel Concerns, Which Robbed Government country with ready-made layouts The calling in and exchange of bank notes to take inventory of And Ordinarv Cuitomprc for Tpn Yi»fir^ Pnw which they need only add their ! the fortunes accumulated in cash and to stifle the black market, vvhich viuinur/ v.u»ium«r» ior i«n i ear* ruy names. Ifs part of a national cam- is carried on mostly in cash. The difference betvveen this and a similar lncon$equential Fines paign to raise prices. Belgian experiment vvould be that check transfers vvould remain free Eighteen of the big concerns vvhich make stainless steel. and six of Tho name of Lieutenant General duri,,g the exchan*e lo avoid »nterference vvith normal commerce.-— their high-ranking officers. vvere arraingned before Federal Judge j George s Patton was mcntioned Ltoton M. Oak. Philip Forman in Trenton, N. J , last vveek, charged vvith conspiring to« in company with those of Bach. - »ob their customers. includmg the United States government. Handel a„d other composers of' I They launchcd their conspiracy to violate the Federal anti-trust j Mcred music in thc New York LiCipiTCIl IStll Leti HllCICT lavv ten years ago. and among the instruments they used vvere German s.in many Germans have fled to .They do not revolt against the social laws but thev set about reform vvill demand the formulation of nevv economic solutions; in did not deal in ' chicken feed " As pirates. they verre in CapUin Kid s! Pr*«ue frotn points southeast that sabolaK1Mg the financjng Qf them some countries it may lead to collectivization, in others to the creation class. of small farms. But no matter vvhat the final pattern may be, the im- i • • • portant thing to note at this moment is that a revolution is in progress Now what do you think happened to them? VVell, first of aH, one vvhich, in some countries at least. is vviping out in three months the Qf their attomevs. "in order to avoid a long trial," pleaded guilty for social injustices of three centuries.—The Nation. Jhe Nevv Labor International the vvhole buneh. Then the special representative of Attorney General Biddle suggested to the court that each of the defendants be fined i Germ®n»c ,s ,inter;, $5.000 on each of tvvo counts . ruPted 11 W,U ,ive a«a,n' ,ater a special nevvspaper. Der Deutsche aus dem Sudostcn. has been estab- lished for them. This is a typical . .. . . , . , , editorial comment Your special | of the radlCal reforms whlch the ls dcmand»"8 political mission as an aetive all- "They do not talk about the Nevv Order any more, but they are already beginning to attack vvhat vvas good in the old order for fear Says Canada Has Licked H. C. L. ln other vvords, that they be turned loose on payment ot 9240,000 -probably less than they stole from their customers and the govern- BOGUS "DEMOCRACY The voice of labor should be tar( meeting of the . F T. U. is likely ment in any one vveek during the ten vcars they confessed they devoted iiu ONE OF OUR BEST more powerfully heard in the post to be devoted to its euthanasia to fixing" prices. ' Y # . . "GOOD NEIGHBORS" fixing" prices vvar settlements than it vvas last This situation leaves the A. F • • • time. thanks to the birth in Lon- 0f l., the one notable hold-out Attorney General Biddle talks a lot about enforcing anti-trust lavvs don last vveek of a nevv* interna- from the vvorld conference. in a If this is a fair example of vvhat he has in mind, then heaven help us' tional trade-union organization Completely isolatcd position. Geo Obviously, it is safer for a big corporation to thumb Its nosc at Uncle Technically, perhaps, one should Meany, its secretary-treasurer, has Sam s anti-trust lavvs than it is for n hungry man to steal a sack of say conception rather than birth, dcc!ared lhat the A F of L. vvill flour.—Labor, VVashington, D C., Feb. 24, 1945 but the period of gestation pro- consider the nevv vvorld group as y » - mises to be less than the normal a rjvaj organization" to thc I. F.' * nine months, with delivery certain T Um but it is dirftoull to see vvhat 3 000 000 WOMEN in September, when the VVorld riva!ry there can be betvveen theti^TrDAnC IIKJIOMC Trade Union Conference recon-; kind of vigorous youth the vet un ,IN I Ut U IN lUIN^ venes in Pariš. Meanvvhilc a con- named organization promises to be BOSTON—(ILNS). — Member tinuations ccmmittce of forty-onc and a rather sad corp. Although the governmenfs cost-of-living index shovvs a 17.7 per Soviets Publish Bu lle t in to Roland Hali Sharp. Chirstian cent rise since August 1939. vvhen the vvar started. only 2 per cent of PrnuA Poliii/Mic Prnn^nm Scicnce Monitor correspondent in »t took plače after general priče ceilings vvere adopted. acording to the rrove Keirgious rreeaom Mcxjco CUy lhinRg that the call , „Journlll „ VVASHINGTON — Thc Soviet ing of eiections is an empty ges ____ information bulletin ture to try to "removc the sttgma J vvith a smallcr administrative com-: viously a movement vvhich in- soaring from 800,000 to more than fave nearly five pages today to of fagcist dictatorship from the EVIL PROPOSAL IS mittce vvill be vvorking on a draft cllK,os t)lc Ummhm, British. Frencli tjmjm as a direct result of the . rec-nt R us>n.n church . vt .»ts. Vargas reg.mc Ur savs he has . ___________ and press in g the and most of the Eurojiean and vvar, marks an important step for which vvere cited as proof that po8SC5sion of embryo organization Amcrican unions. the CIO. *ard, Frieda S Miller, direetor of i "there is full freedom of vvorship' lhaf the bi j constitution claims of the to take part in the San Francisco and lhi, gr0wing trade unions ^f the VVomen s Bureau. U. S. Depart conference and to be heard on ali the colonial countries has a better nrvent of Labor, said here. issues of vvar and peace. in the U.S S.R Articles in the bulletin reported the eleetion and enthronement of a document proving LOSING GROUND big indu^trialists of Bra zil are contributing $16,000.000 to mittee for Constitutional Govern-perpetuate the Vargas dictatorship ment, guided largely by a gentlc j Shipbuilders Top Lost Yeor's Record „ ^ ^ j YARDS UNDER M A RITIM K For the past five years, the Com-| (COMMISSION TURN OUT 120 VESSELS IN JANUARY OI vw,r dna V)caL€- chance of being accepted as the Urging the same Pay scales for " J'"""o and their ovvn privileges vvith it. man who, during the last VVorld America s shipbiuldmg vvorkers The resolution embodying these voice of labor internationall.v than women a.? men. she told the Boa- , e*,us- painarcn oi iwoacow ana parl q[ ^ money will be used to War. vvas sent to jail as a German in January outstripped their steps tovvard the formatioo of a a federation composed of the A F. ton VVomen s Trade Union League nevv organization means. in effect, of L. and a fevv oddments. Realism that most unions have pressrd for the end of the International Fed should make the situation p»ain equal pav rights and large unions ",,v,v" "'m% * ~ eration of Trade Unions Sir VVal- enough to the A F. of L., but vve in the "women-employing indus l sl^u,d ** destroyed torever. ali Russia and carried a message lrom him asking Christians every- buY lW0 promi!*nt ^rilcrs on agent, has been urging state legis- record of a year ago in the amount vvhere to pray that Fascism ter Citrine, general secretary of the British Trades Union Congress, and a fevv Europcan veterans hoped to save the federation by broadening its constitution so as to make eligible for membership the Russian unions and national movements like the C. I. O. vvhich had been excluded under thc rule "One country, one organization." But both the Russians and the CIO favored a nevv start, and thcy vvere supported by the Confederation of -employing fear that pride and Obstinac.v will trics" novv have '»hundred.; of con-keep It from taking plače held tracts vvith equal-pay clauscs." open for it in the nevv group. VVomcn. like men, vvork because One of the chief objectlves of of economic necessity and the res-the nevv international labor organ- ponsibilities of the women vvage ization ij to claim a share "in de earners are indicated, she said, by termining aH questions of the a fifth of ali vvomen vvorkers prior l>eace and post-vvar settlements." i to the vvar being the principal "Organized labor, vvith so great a vvage earners in their families part in vvinning the vvar," a mani- each big nevvspaper In a population of. 44,000,000. latures to ask Congress to submit of merchant ship tonnage turned a constitutional amendment limit- out, the Maritime Commission re- festo approved by the London conference declared. "cannot leave to ethert.,. the sole responsibility WAR COST UP IN 1944 War expenditurcs in 1944 total* led $91,174,000,000, the War Produetion Board has announced This figure represents an inerease of 7.1 percent over the 1943 output. Total vvar cost since July 1, 1940. Latin American VVorkers and ihe for making the peace." In line Wlth representatives of a number of thig requeilt wa5 made for effect-European countries vvho criticized |ye trade.Union representation in the inactivity of the I. F T. U. I thc H%acmb]y ot the proposed vvorld during the vvar. It should, they peace organization, and the asso- considered, have rendered far ciation of lhe moVement vvith the i amounts to $244,500,000,000. more assistance to unions in coun-| socia, and economic council envis-tries overrrun by Germany. aged 4n thc Dumbarton Oaks plan. In the face of thi« opposition The conference alao made a very Citrine backed dovvn. but saved spcciflc demand for consultation face vvith a reservation clause Cn the question of the future of stating that the resolution vvas "in Germany. It vvants the occupying no way binding on the unions at-1 authorities to listen to trade-union tending the conference, vvhich advice in regard to the payment of j bor, undermining the standi/c j of have the right to accept or reject reparations in kind and to the re- vvorkers everywhere. Here ii one the constitution of The proposed building of a democratic German cxample of the many p< st-vvar body" It seems most improbuble, ( trade-union movement. In parti-jtasks vvhich a fully united n.id In-hovvever, that there vvill be many cular, in the event of direct use clusive world organiration ot trade dissentients. and the next> full of German labor in making good unionisti can undertake. One article vvas bv Benjamin. thun 4.000,000 are eligible to ing to 25 per cent the maximum vealed this vveek metropol i tan of North America vote. Electoral control are com- tax vvhich may be levied on in-} During the month, vvorkers in and the Aleutians. vvho attended p»etely in the hands of the dic-1 comcs, inhcritances or gifts. the national assembly of the Rus- tator s political machine. The . Such 0 ch0nge in the Constitu-sian Orthodox Church in Moscovv.! letter in Sharp'« posscssion, from |Jon would save 1{1C Very Rich Benjamin said that if Americans one big industrialist to another. bilhons ln taxcieverv year There- yards under the commission's jurisdiction, produced 120 vessels. aggregating 1,229,296 tons. That s 16 per cent above the tonnage of January, 1944, and 22 per cent had been able to attend the as- states that secret agents have been f|m, thc Vcry Rich haye been -- -------- sembly "there vvould be no need placed in ali the large factories; j pouring a ,ol of moncy into the1 g January, 1943. to prove that the church lives here pretending to be Communists. thcy coffprs ^ (;1e Committee for Con-(in Russia), that there is full free- vvill give the police the names «>* stitutlonal Government, dom of vvorship." ali vvho are against the govern-__, ment—police vvill do the rest. qq , But the industrialists are vvor- ^"•''/O ried—there is grovving unrest, and Eighty-eight of the 120 vessels vvere delivered from yards that are under the banncr of A. F. of Wyoming uas the first state to L. uniona. fall for this "propaganda' and 16 :_ other states have follovvcd its bad ^INAL OFFICIAL RETURNS the devastation vvrought during the vvar, the conference called for international supervislon vvith trade-union participation. This is of the utmost importance if such labor ia not to degenerate into slrve la- Strike losses took another sharp tumble in December, falling to the lovvest figure for any month of 1944, the Department of Labor revealed in Januarv, VValkouts for the month vvere put at 280, involving 85 000 vvork cxampic. If 32 states could be in- i duced to act, Congress vvould be even the army is setthing vvith dis-content. Sharp adds that the Vargas ges-: nlcndment and ix would' t^ome The final, official count of the» forced to submit the proposed I P/^®id®ntial •»eetion votes^ show amendment and it vvould become j L Roo9eV