Iz paglavja o narodnem gospodarstvu. Statistika našega uvoza. Meseca julija je znašala vrednost našega izvozti 215,957.804 dinarjev, med tem ko je dosegla vrednost izvoza prvih sedem mesecev letošnjega leta svoto 1 milijjardo 919,110.459 napram 1.316,067.380 v istem roku leta 1921. Od ižvoznega blaga ima največjo vrednost stavbeni les, katerega se je izvozilo 59,133.380 kg za svoto 47,377.697 dinarjev. Od poljedelskih pridelkov se je največ izvozilo koruze in to 4,063.081 kg za 13,407.720 dinarjev. Od živega blaga se je izvozilo največ svinj in sicer 18.416 komadov za 29,699.910 dinarjev. Jajc ..e je izvozilo v juliju 1,255.681 kg za vrednost 23 milijonov 865.396 dinarjev. Skakanje žitnih cen. Krivda, da naše žitne cene malodane dnevno skadejo, je na oblastih, ki so iznesle v javnost vse mogoče statistike o letošnji žetvi, poročale enkrat o preobilici žetve, drugič pa zopet, da smo pred durmi lakote. Radi teh, čisto nasporotujočih se žetvenih stalistik, so začeli žitni špekulanti pokupovati kar največ žita in žita je prihajalo vedno manj na trg. Povpraševanje po žitu je vedno bolj rastlo in z njim tudi žitne cene. Glavna krivda, da ne pridemo pri nas nikdar do količkaj stalnih žitnih cen, zadene ministrslvo gospoda Puclja in žitne špekulante. Toraj nestalni položaj na našem žittiem Irgu ustvarja sedanja vlada v zvezi in s podporo špekulantov. Vsi poštcni žitni trgovci so sedaj uverjeni, da so bila poročila o letošnjem splošnem gfedovanju samo nekak manever, ki je neverjetno visoko dvignil žitne cene. Ko je že bil dovolj razglašen glad, so začeli špekulanti spuščati nekaj žita na trg, kmet je nehal v strahu pred lakoto z dovozom žita na tržišče, žilae cene so nekoliko padle. Skakanju žitnih cen se je pridružilo nenavadno razmerje med dohodki državnih nameščencev in ceno moke, pojavili so se med uraduišlvom pokreti, ki so zahtevali radi krušne draginje znatno povišanje plač. Pri pogledu ua uradniške zahteve o povišanju plač so žitni špekulanti sprevideli, da so vendar šli predalcč in so zopet malo popustili. Žitne cene so začele padati, uvažati se je začelo v našo skoz in skoz agrarno državo amerikansko, bolgarsko in rumunsko žito in moko. Pri nas so prodajali v začetku žetve 1 kvintal pšenice po 1300 K, a mlini so prodajali moko nularico po 21 kron. Okrog polovice avgusta je poskočila cena pšeniei na 2000 K, a moka se je prodajala po 28.50 K. Sedaj padajo cene pšenici in se prodaja po 1400 K, moka nularica se dobi pri mlinih po 24.50 K. Velikanski mlini krog Osijeka niso v obratu, ker začasno ne dobivajo pšenice iz Bačke in baš to dejslvo vpliva dokaj neugodno na cene moki, ker so baš ti mlini središče za celo Slavonijo in en del Bačke. Slavonski mlinarji grozijo s popolno ustavo mletja, ker ne dobivajo redno žita; tej nerednosti v dobavi so krive naše škondalozno slabe žclezniške razmere. V Vojvodini nakupljena žita rabijo po 2—3 mesecc, da priromajo do osiječkih mlinov. Za ves tačas leži denar v blagu in to tudi znatno podražuje cene moki in sicer za najmanj 1 K pri kilogramu. Žito iz Vojvodine se navadno prevaža v odprtih vagonih in je izpostavljeno vlagi, deževju in zadohlosli. Po celi vagoni vojvodinske pšenice so se čisto pokvarili, ker so bili dneve in dneve izpostavljeni deževnim nalivom. Vse to deluje na porast žitnih cen. Da bi se pobrigala vlada za (o, da dobijo veliki inlini dovolj vagonov in premoga na razpolago, bi se cene kruhu še veliko bolj znižale. Sedaj se dela na to, da se znižajo naše žitne cene v tej meri, kakor so po drugih žitorodnih državah. Ko bo padla cena pšenici na 1100 kron 1 kvintal, bo stala moka nularica 19 K in ko bo enkrat to, potem bomo z žilnimi cenami tam, kjer so že davno druge državc. Uvoz amerikanskega, bolgarskega in rumunskega žita v našo državo, bo znatno vpli valo na znižanje naših žitnih cen. Nekaj o žitnem trgu. Bačko in banatsko pšenico ponujajo ter kupujejo v Zagrebu po 14—15 K, rž po 12—14 K, koruzo po 12 do 13.20 K, oves po 10—11 K, rumeni in beli fižol po 13—16 K, moka je na prodaj samo v vrečah: št. 0 po 22—25.50 K, št. 2 po 21—24.50 K, št. 4 po 20—23.50 K, št. 6 po 18—21.50 K, št. 7 po 14—16 K, št. 8 po 10—12 K. Otrobi so po 6.50—8 K. Promet z novim žitom in novo moko je slab in tudi dovozi žitnega blaga na trg so dokaj neznatni. Zagrebški sejm. Zagrebški sejmi z živim blagom so se zadnje tedne zelo poslabšali. K nazadovanju zagrebškega sejma jc veliko pripomoglo deževje, pota, steze in ceste so bile vsled nalivov za pogon živine skoro nedostopne iii vsled tega tudi ni gonil hrvatski seljak svojega živega blaga na sejm. Treba pa tudi poninili, da imajo sedaj krnetje mnogo najnujnejših opravkov s spravljanjem poljskih pridelkov in z vinsko trgatvijo, radi tega se ne morejo toliko brigati za živinske sejme. O konjski kupčiji na zagrebškem sejmiscu zadnje tedne sploh ni bilo govora. Govcde je bilo na sejmu malo, osobito krav. Najvee je bilo videti na sejmu bosanskih volov in so plačevali za I. razredne 38—40 K, II. razredne 26—28 K, III. razredne 11—16 K za 1 kg žive vage. Krave II. razredne 18—20 K, III. razredne 11—16 K za 1 kg žive teže. Za boljše živo blago so poskočile cene napram prejšnjemu tednu 2—3 K pri kilogramu. živahna je bila kupčija s teleti, ki so bila vsa razprodana, kar jih je bilo na sejmišču. Plačevali so teleta po 50, 56, 58 in celo do 60 K, a za slabejša 50—54 K 1 kg žive teže. Prejšnji teden je bila najvišja cena za 1 kg 54 K, tekom enega tedna je poskočila cena pri 1 kg žive teže za cein* 6 K. Vzrok, da so cene teletom v tako kratkem času se zopet znatno dvignile, tiči v mali ponudbi in v visokem izvozu živih telet iz naše države v inozemstvo. Tekom enega tedna pa so znatno padle cene svin jam, radi tcga sremski kmetje in oni iz zagrebške okolice ne vodijo več na trg. Tvrdke za mesne izdelke so kupovale zadnjc tedne kar po sto glav svinj vsaka, a na zadnjem sejmu nič, ker svinj ni bilo. V splošnem pa so cene za prvovrstne svinje 75—81 K, izjemoma celo 86 K, za slabšo blago za 62-M36 K 1 kg žive teže. Največje povpraševanje na zagrebškem tržišču je po krmi, katere prihaja radi slabih cest malo na trg in se vsa vsikdar proda. Plaeuje se v Zagrebu seno po 7000 kron, 800, 850 in 925 K, detelja po 800—1000 K, otava po 800—900 K 1 meterski stot. Kakor krme, tako dovažajo hrvatski kmetje na trg zelo malo drv, ker jih ne morejo prevažati radi slabih cest in potov. Za navadne hrv.-seljaške vozove cepanih drv se plačuje po 1500, 1600, 1700, za žagana drva pa so plačevali srednje naloženi voz 500—700 K. Treba pa pomniti, da so brvatski vozovi za drva precej mali.