11. NOV. 1963 LETO IV ŠT. 44 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKR3 — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Predvsem pravilno obveščanje javnosti Ljubljana, 4. novembra — Tiskovna konferenca v. d. generalnega direktorja Vlada Sodimi ob sodelovanju predstavnikov samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in skupnih, služb, za novinarje dnevnega' časo-. pisja in radia, je .imela določen namen: javnost naj bo z dogajanji in gospodarjenjem - v -»Iskri« praviilfio obveščena. Zadnja dogajanja v našem podjetju so' namreč sprožila dokaj obširno publiciteto v dnevnem Časopisju. — Med bralci zelo cenjena časopisa beograjska »Borba« in »Politika« pa sta objavila senzacionalne članke o Iskri in njenih notranjih razprtijah. Če bi verjeli tem objavam, in komentarjem, pojem je. Iskra tik pred razdružitvijo, finančnim polomom — skratka razsulom. Da to ni fes, vemo vsi, čeprav hkrati, ni zanikati izrednih težav za sanacijo oz. ponovno: likvidnost podjetja, - za odpravo planiranih izgub tovarn, za prilagajanje novim tržnim pogojem doma in v tujini }td. 1 Neresnične obtpžbe in enostranski komentarji brez poglobitve v dejansko stanje ne bi bili niti škodljivi, če bi . ostalo le pri objavah v časopisju. Žal se je izkazalo,- da . so le—ti nekak barometer pri poslovanju z drugimi podjetji in'čelo javnimi licitacijami v tujini. PSO in- finančni sektor. vesta povedati o konkretnih 'izgubah in škodi, ki jo je povzročilo tako pristransko , in senzacionalistično komentiranje v dnevnem časopisju. Da bi končali s takim pisarjenjem prek dnevnega tiska- in- prikazali notranje družbeno-ekonomske ■ probleme podjetja take kot dej andsko so, .je sklical v. d. gen.; : direktorja Vlado Sodin ob so-, delovanju svojih sodelavcev, predstavnikov samoupravnih 'organov in družbeno političnih organizacij tiskovno konferenco za povabljene zuna-j nje novinarje. Poleg v. d. generalnega direktorja so bili na tej konferenci, v prostorih „Gospodarske zbornice v Ljubljani, navzoči še -predsednik DS podjetja Ivoi Stembergar,; predsednik UO podjetja ing. Tone Nedog, sekretar ŽK: podjetja ing. Rudi Vavpotič, predsednik sindikata podjetja ing. Franc Jan, direktor finančne službe Alojz Vidmar, direktor programskega sektorja ing. Vladimir Klavs, generalni sekretar Pavel Gantar, šef raziskave trga Ivo Kusturin in v. d. šefa Propagandne službe Majda Mijovič. "Od povabljenih so bili navzoči novinarji:' ljubljanskega »Dela«, »Dnevnika« m »Gospodarskega vestnika«, »RTV Ljubljane«, maribor. »Večera1«, beograjskega »Privred-nega pregleda« in' novomeškega »Dolenjskega " lista«. Manjkali so dopisniki — novinarji »Borbe«, »Politike« — torej tisti, ki so imeli v svojih člankih največ pripomb o zrahljanem gospodarjenju- in drugih. negativnih pojavih v podjetju. Za uvod je v. d. generalnega direktorja Vlado Sodin prebral navzočim svoj sestavek z naslovom: »Iskra — faktor v naši družbeni skupnosti in njena dejstva, ki ga v celoti objavljamo na naslednjih straneh (pod črto)! iNa posamezna vprašanja novinarjev, so nato obširno odgovarjali že omenjeni prisotni predstavniki našega podjetja. Želo razgibana razprava je bila po splošni sodbi uispešna, zato kaže tudi y bodoče ohraniti ta neposredni Tiskovna konferenca »Iskre« v Ljubljani je imela določen namen: javnost naj bo z dogajanji in. gospodarjenjem v Iskri pravilno obveščena. — Na sliki: novinarji si beležijo važnejše podatke. Poslovanje Iskrinih počitniških domov v novih gospodarskih pogojih Na koristno poslovanje počitniških domov gledamo v podjetju zelo različno, zato je z ozirom na gospodarsko reformo in novi temeljni zakon o gostinski dejavnosti nujno treba razpravljati In kaj kmalu priti do zaključkov glede poslovanja, razvoja, napredka, povečanja kapacitet, podaljšanja sezonskih obdobij in zaračunavanja uslug raznim koristnikom domov ali pa do zaključkov o ukinitvi oziroma prodaji naših počitniških domov in kampov. Možne so razne oblike po- nabav že omogočeno. Dom slovan j a za domove, ki so že (ali več domov skupaj), ki tako organizirani, da jih ne jih je ustanovil ustanovitelj stik z novinarji in s tem bremenijo anuitete im razpo- (ali več skupaj), lahko pojavnost pravilno in natančno lagajo s takšnimi nedeiiar- slu je kot enota podjetja in informirati o dogajanju in Dimi sredstvi, da je. poslo-problemih v našem podjetju, vanje brez večjih osnovnih Poslovanje z zlatom Narodna banka zahteva po- moralno in finančno za vSe-sebno Varstvo pri poslovanju bino trezorja. Onadva vodita ozirpifia komisijč za rekrea- riima lastnega računa niti lastnega osebja. Vse'stroške krije podjetje in z ozirom na svoje dohodke lahko formira za svoje Člane kolektiva posebne, nižje cene od ekonomskih. Socialni delavci, z zlatom, zato organizacijska tudi ustrezno kartoteko, ki služba podjetja pripravlja mora biti ažurna, količina in cijo, lahko potem razporejajo najpotrebnejše socialno ustrezni organizacijski pred- kvaliteta zjafa v trezorju pa šibke ^ brezplačno v^domo-pis, ki maj bi v celem pod- mora odgovarjati tisti na kar-jetju ha enoten način reguli- toteki. ral to poslovanje. Vsaka tovarna je dolžna en- Po omenjenem predlogu or- krat letno poročati Narodni ganizacijskega predpisa in na banki o stanju (zalogah) zlata ve takrat, ko so stroški nizki, to je v pred- in po sezo-' ni. Taki domovi bodo vedno dobro zasedeni, ker bi člani kolektiva "nikjer drugje ne zahtevo Narodne banke Jugoslavije se mora vse zlato, ki v organizaciji, zato je zelo HmgH letovati pod tako- važno kdo vodi zaloge m kar- se nahaja v kakršnemkoli toteko Zlata. Direktor orga-, stanju v neki tovarni ali organizacijski enoti podjetja. nizačije (tovarne) je kazensko ugodnimi pogoji. Temu primemo seveda morajo biti zagotovljene tudi potrebne odgovoren, dá se z čuvatrv železnih blagajnah— posluje, kot zahtevajo dolo-trezorjih. Ti trezorji morajo čila „Narodne banke in orga- zlatom ^^P^Sitdte za -racionalno za- sedbo dombv. imeti' najmanj dve ključavni- nizačijškega predpisa naše ci, odpirati in zapirati pa jih organizacijske službe podjet-smeta. najmanj dva soklju- ja. čarja, ki skupno odgovarjata osnovi omenjenih-dcdočil NB. OBVESTILO VSE ENOTE PODJETJA »ISKRA« OBVEŠČAMO) DA FINANČNI IN PROGRAMSKI SEKTOR UPRAVE PODJETJA POSLUJETA OD 10. Uv 1965 V NOVIH PROSTORIH NA MIKLOŠIČEVI 28, LJUBLJANA — TEL. H. C. 313144. Druga oblika poslovanja je podobna prvi, s- to razliko, da ;imajo domovi ali skupki je sestavljen prav ha nost domov lastna nedenarna sredstva, ki jih je dal ustanovitelj, in lasten račun, katerega datira ustanovitelj, kolektiv pa, ki v domovih, dala, ima lastne organe upravljanja,- ki so za svoje delp odgovorili • ustanovitelju. Tretja oblilp. je pogodbeno poslovanje med ustanoviteljem in počitniško skupnostjo. Ustanovitelj je s svojim ustanovitvenim aktom predvidel, katere usluge in v kakšnem obsegu .je počitni- ška skupnost dolžna nuditi ustanovitelj evim članom in komu jih lahko počitniška skupnost še nudi. Ustanovitelj ima pri tej obliki poslovanja samo- ustanoviteljske pravice in obveznosti,, v ko-likor jih v, ustanovitvenem aktu drugače ne predvidi. Četrta oblika poslovanja pa je enaka poslovanju gostinskih gospodarskih orga-.. nizacij, kjer se s pogodbo lahko določi prioriteto in določeno rezervacijo kapacitet za ustanoviteljeve člane. Za razpravo o vrsti oblike poslovanja v »ISKRINIH« dpmovih oziroma počitniški skupnosti je prav, da povemo, s kakšnimi’ kapacitetami in kje počitniška skupnost sedaj razpolaga, kakšni so bili letošnji uspehi in zakaj. Bled Dom je gostinski obrat A kategorije. Za goste je na razpolago 8 lepih sob in 2 pomožni. Sedaj je v njih 30 ležišč. Jedilnica ima 36 sedežev, na pokriti terasi je prostora za 20 sedežev in prav toliko tudi v salonu. Jedila se lahko pripravljajo v kuhinji za 150 obrokov naenkrat." Kuhinja se lahko' izkoristi tudi za. goste, ki stanujejo v privatnih sobah neposredno poleg doma. 'Dom ima, tak kot”je, perspektivo za stalno samostojno rentabilno poslovanje. Letos je bil le. 36 % izkoriščen. Le 9 članov »ISKRE« z družinami je letovalo, ostali gostje pa so bili iz drugih kolektivov, največ takih, domačih in inozemskih, ki imajo poslovne zveze z ISKRO. Brez izjeme vsi so se priporočili za/ prihodnje leto. „ Kljub majhnemu izkoristku (Daiie na 2. strani) Poslovanje Iskrinih počitniških domov v novih gospodarskih pogojih Z zasedanja DS ¡Sprejemnik!* Sežana (Nadaljevanje s 1. strani) je 'bila w /strogi sezoni ¡zmanjšana izguba, .izvirajoca :iz prvega polletja. TRENTA Dom je zelo ¡lepo. urejen, ajvrstili 'bi .ga lahko med lepe ■óbrate B kategorije. Za goste je ¡na razpolago 6 sob s 34 ležišči. V jedilnici je prostora za 50 sedežev. Letos je ■bil dom izkoriščen 39 %. Tudi v tem domu so prevladovali gosti iz drugih kolektivov, jpodobno kot .¡na Bledu. Bom «tinta zgube. Ta dom bi lahko dobro posloval -od aprila do srede oktobra. Ker leži v mirnem kraju in v .zelo ugodnih pogojih za počitek, bi se lahko uporabil za one .člane kolektiva. ,ki tbi jz, preventivnih ozirov potrebovali dopust, če "bi se taki letovalci zadovoljili z domačo hrano, bi tudi stroški ne bili visoki. .Posebno vrednost pa tbi ta dom pridobil. Sto bo zgrajena ihidrocentrala, oziroma bo par sto metrov stran obala soškega jezera. POREČ Dom leži v glavni promenadni ulioi ¡mesta, ¡na obali v bližini pristanišča. Je pa iže malo zastarel, ker od Teta 1954 ni btlo .vloženih nobenih •sredstev za posvežrtev opreme posebno v sdbah. Tudi sanitarije ne odgovarjajo več današnjim željam. Šteje se .lahko za «obrat B kategorije, ni pa tople vode po sobah. 'V domu je '18 sdb, ki bi jih 'bilo treba kategcaizirati po 'vrednosti. Ležišč je '65. ¡Sobe bi pridobile na vrednosti .'če bi bilo v ¡njih skupno le, 30 Težišč. Jedilnica tma 50 sede-;žev, prostor je še tudi na te-:rasi pred jedilnico. ’Kuhinja zadostuje za 100 obrokov, Teto s je 'bil dóm izkoriščen 63 %. Člani kolektiva »Iskre« ■najraje letujejo v Poreču, ter .obstaja želja po povečanju kapacitet. To 'bi bilo tudi Izvedljivo,- seveda z večjimi finančnimi sredstvi. Zaradi želje mnogih članov za letovanje je skupnost letos najela internat -Višje kmetijske ¡sole, ki sga je drago plačala. 'Več letovalcev ari .bito zadovoljnih. Internat pač mi urejen za letoviške potrebe. Dom je . posloval rentabil-no. V domu obstajajo pogoji, da bi bil odprt vse leto. •Cesta prek Marije na ¡Krasu ¡in Umaga omogoča, -da se iz Kranja pride -v Poreč v treh -urah zmerne vožnje. /Za ‘konec tedna ¡bi tedaj dom Jgh-ko sprejemal ¡gaste. KAMP »MIR« NA DUGEM -OTOKU 'Nahaja se v borovem gozdu na obali otoka v enem najbolj romantičnih predelov Jadranskega morja. V 28 šotorih se ¡lahko sprejme maksimalno 80 gostov. Kuhinja ta jedilnica pa lahko oskrbita tuiM T0O gostov. Kamp je primaren za letovanje ¡športno -.usmerjenih Ljudi, pripo- ročljiv pa je za .revmatike, in astmatike, zaradi možnosti kopanja v slanem jezeru ob kampu in oblaganja z 'mivko iz jezera. Nekaj starejših letovalcev se je, po njihovih izjavah sodeč, odlično počutilo ta so se priporočili za prihodnje leto. Letos je bila v tem kampu precejšnja izguba. Kapacitete so bile izkoriščene le 22 %■ Zelo veliko zanimanje 'kažejo inozemski ‘turisti in športni ribiči, ki so tja prihajali s svojimi jahtami in čolni. Za zboljšanje poslovanja bi bilo najprej trdba organizirati bolj udobno in • hitrejše potovanje; ki pa bi vseeno trajalo od 10 do 12 ur. če bi se to ne dalo organizirati, tedaj hi ' morda bilo bolje prenesti inventar an organizirati Ikargp na celini, kamor bi ’lahko motorizirani turisti,/ prihaja-: li pod naše ali svoje šotore ne oziraje se ra termine. Morda bi 'bilo ¡koristno kamp združiti jz ídomom v Makar-ski, ki še mi definitivno lociran. 'MHKARSKA . Lastnih prostorov nimamo. V privatni hiši -imamo -najeto ’kuhinjo -s .pritiklinami -ta dve -sobi -za jedilnico, četrt ture hoda od te hiše sta v naši -uporabi dve sobici. V jedilnici je 40 -sedežev. Vse •skupaj je locirano v ‘izrazitem «stanovanjskem -delu Ma-kanske in oddaljeno od morja. Gosti so jstanovali v najetih privatnih sobah. 'Na razpolago je hilo 80 ležišč,' Tü so. hda kategorizirana ,]X) .vrednosti. Sobe ,so 'bile lepe .'in 'letovalci zadovoljni. Vendar .so to v .glavnem s.dbe v stanovanjskih blokih, tako da ne jzgladajo ,kot počitniški prostori. ¡Kapacitete .so bile zasedene 62 %, kdhinja pa prék normalnih zmogljivosti. Pestovanje je bilo .rentabilno. Zelja za 'letovanjem je bila v strogi .sezoni tolikšna, da se ni meglo ustreči vsem .interesentom, kTjiib naknadnemu najemanju sob, bar je poslovanje zelo ¡podražilo. .’Makanáka se .razvija .v izrazit turistični 'kraj. Temu je seveda pripomogla jadranska -magistrdla. Za naše razmere je sedanji način ¡organiziranja letovanja predrag, kapacitete pa premajhne in bi 'bito potrebno poiskati druge prostore iz družbenega sektorja bodisi v zakup ali nakup. Ne ibi bilo prav, če bi opustili ‘letovanje v Makairski. CRIKVENICA IN SELCA ¡PRI CRIKVENICI 'Letovalci so stanovali v privatnih -sobah, na hrani pa so bili v dpmovih šindikal-■¡nih -organizacij — organizatorjev iteh letovanj. Kapacitete ¡niso -bile izkoriščene, ker je v strogi sezoni prostora zmanjkalo, v juniju, začetku Julija in začetku septembra pa so ostala ležišča prazna. Letovalci so bili v glavnem v obeh letoviščih zadovoljni. Skupno smo imeli na razpolago 27 sob s 70 ležišči. -V Crikvenici je bila zasedba 62 odst., v Selcah pa 48 %. Zato je seveda nastala občutna izguba. Tak način pogodbenega sodelovanja še ne sme več ponoviti. Bolje je imeti lastne kapacitete nezasedene, kot pa tuje, ki jih je treba vseeno plačati. Vse .delo uprave Počitniške skupnosti in v domovih je letos v strogi sezoni opravljalo 9 delavcev ¡na stalnih delovnih mestih in 24 na sezonskih delovnih mestih. V knjigah gostov je vpisanih 2109 polnoletnih oseb in evidentiranih 351 otrok. Od 15. oktobra so v službi le -še 4 delavci na -stalnih delovnih mestih. V ¡vseh .domovih je bilo za 72,000.000 din prometa. Povprečno/bivanje šteje 8 toni na .osebo. ' Če vzamemo za .«Osnovo število članov kolektiva «ISKRA«, bi lahko na eni strani ugotovili, da imamo ¡po načelih in zahtevah po rekreaciji , veliko premajhne kapacitete, in .tudi premajh-jio .pestro.st, na drugi strani .pa zaskrbljujoče .majhno število interesentov. ' Vsekakor še bo treba odločiti .ali za povečanje kapa-«ciiet ¡in drugačno .organizacijsko j obliko počitniške skupnosti, ki .,jo predvidevajo tudi nove organizacijske oblike združenega ¡podjetja, ..ali -pa jo ¡sploh izpustiti az programa in prenesti zadolžitve za pospeševanje tapra-r -volno .¡udejstvovanje pri ¡rekreaciji iz sskupndh služb na ¡sindikalne .organizacije. Predlog komisije za družbeni standard pri upravnem odboru ¡podjetja, ki je ¡sedaj tudi organ upravljanja počitniške .skupnosti, vsebuje glede ¡novega načina «poslovanja najprej ¡zahtevo po aekonom-škem poslovanju v -domovih, ki ibi temeljito :na pogodbenem -odnosu.. Proste kapacitete naj koristijo tudi tom-,gi ¡interesenti ¡izven podjetja. •V- kolikor itn «neka tovarna .ato druga enota -s počitniško skupnostjo sklenila , ¡pogodbo za vse svoje upravičence ta .¡sezono, ¡M se ,z njo lahko podrobno uredile tudi . finančne .zadeve. «Seveda v tern primeru ostane «obveznost za morebitna nezasedena Težišča na tovarni oziroma na «enoti. Počitniška .-skupnost naj Ibi bila pravna ¡oseba z ¡osnovnimi .sredstvi, ki bi jih ,dal ustanovitelj in -'jih lahko le sama poveča, s svojimi organi upravljanja, kjer Ibi bito vključeni predstavniki ustanovitelja ta člani kolektiva počitniške skupnosti. Imela naj bi možnost ¡najemanja kreditov. Podobno stališče je .zavzel tudi upravni -odbor sindikalne podružnice podjetja. Ker v bodoče lahko izostanejo tudi olajšave na javnih Sežana 28. 10. — Po temeljiti razpravi je bdi DS mnenja, .da inačica -«Ždruženo podjetje« odgovarja stanju in perspektivi »Iskrine« tp-vame sprejemnikov! DS je predlog -osnov nove -oblike združenega podjetja »Iskra« potrdil, hkrati pa priporočil, da /se .v .zvezi-z novo organizacijo morajo zmanjšati skupne . službe najmanj za tdlikp, kolikor bodo le-te prenesene ■ v okvir poslovnih enot. Proizvodni plan za november D.S ni v celoti potrdil 'in naročil gospodarskemu, sektorju, da takoj -vnese v plan vse manjkajoče podatke. — DS je potrdil/proizvodni plan Za leto 1966 s /pripombo, da UO v .čim krajšem času pre-cizira /proizvodni asortimain, hkrati /pa je 'DS ¡potrdil ne-'balamsirani /finančni plan za letošnje 'leto. 'V zvezi -s sanacijskim načrtom je bil 'DS mnenja, naj jse 'točno izvaja postavl jene naloge ta da ne ho «Rednost zalog prerasla •določenega znedka. Za točno izvajanje 'nalog je zadolžen 'UO oz. ¡nabavna služba. Zaradi zastojev v proizvodnji, ki /se pojavljajo ir prvih dneh v mesecu, je DS zadol- žil UO, da pregleda delo vseh služb, ker je treba te zastoje .radikalno .odpraviti. Go-.spodarški sektor pa .mora takoj pripraviti .materialni) /problematiko, zaradi katere 'je ogrožena -proizvodnja v tekočem mesecu. DS je ugotovil, da so za sedanjo proiz-' .vorihjo ¡stroški previsoki toda /je že .¡izkoriščena ’kvota planiranih' nadur za letošnje / leto. Da bi problem spravili: v itir znosnih stroškov, je ©S sprejel • sklep, ' da od 1. novembra dalje . »režij cem« .ne hodo izplačevali riiaidur, ker so dolžni svoje delo 100 % izvrševati v rednem delovnem času. Tudi nadurno delo v proizvodnji se bp .dovoljevalo le 'V izrednih primerih. ■S ¡predlogom novih «poslov-taih odnosovmed tovarno ta ,ZZA ¡se je DS .-strinjal fo «odobril predlog -splošnega sektorja ,o -dopolnitvi sitste* matizacije delovnih mest \v Pravilniku ©D v zvezi s pre-¡selitvijo ¡spremljajočega razvoja -v tovarno. Prav tako je bil potrjen predlog o pra-.grupaciji toetopuh mest- v -montaži. Sklep velja od i. ■novembra - dalje. ABC DE in samoiniciativa Že nekaj časa me preganja misri, ki jo je Je pred časom sprožil nek naš dopisnik, ko je pisal o pomanjkanju dela v eni naših 'livarn, nakar je objavljenemu prispevku sledil ¡pritisk na oddelek .za ušltige, daVje .za to ’livarno poiškal dodatna naročila izven tovarne! Kako je potekalo naprej ni .tako bistveno važno, kot dej-« sstvo, da se je član kolektiva livarne čuta dolžnega, da sproži, pa čeprav preko ..časopisa, zahtevo za «ukrepanjem, toa ¡se popravi ekonomski «položaj — delavcev v livarni, -s tern, toa se jim preskčbi - delo — '•livarne ,(«EE), .-ki s pOl-ndm ■.obmtovanjem-ustvarj a .akumulacijo — «in -¡ne ’nazadnje tudi tovar-me, katere del je livarna, kajti s polnim «obratovanjem te EE tovarni hi tre- prevoznih sredstvih ta bodo «sredstva za regres prometnim. organizacijam ostala v podjetju, bo tudi ta jsredistva potrebno -usmerjati preko ti-- ste organizacije oziroma sklada, kjer se bodo stekala «sredstva za rekreacijo. v Zelo ptav hi bilo, £e Ibi čim več obiskovalcev Iskrinih «domov sodelovalo v tej jadrati, jn tudi ostali, Iki •našo letovali v Iskrinih domovih, da bi lahko našli naj-tooljšo pat za koristne lin prijetne ¡počitnice, ter tudi dnu-ge oblike rekreacije. „ ' M. š. ha plačevati nadomestila za čakanje — čakalne ure! Taka iniciativa članov kolektiva. je popdlnoma ¡umest-ina, še več! Taka iniciativa je tudi izredno potrebna prav v sedanjem položaju , našega podjetja -kot celote ;in posameznih tovarn in organizacijskih enot posebej: pomanjkanje nekaterih ¡materiálov ta Obratovalnih sredstev (ki so ¡marsikje zamrznjeni -v zato-gab) je povzročilo, da v marsikateri .EE in delavnici stojijo stroji in so ljudje brez dela, na dopustu ali odpusta, pa čeprav imamo .na drugi strani, prekomerne zaloge nekaterih nekurantnih materia- '5 lov. Ali ne bi kazalo, da bi tudi šefi «EE oz. po novem Delovnih enot pokazali nekaj samoiriiciative in svojim DE preskrbeli dodatno zasedbo kapacitet do maksimalne zmogljivosti delavnic. Na ta način bi' spravili' jv promet tudi nékurantni '(za naš proizvodni program) material; ki -bi ga sicer morali prodati/po. znižani -ali pa -vsakršni cehi. Menim, da tam, kjer DE takih pooblastil še nimajo,‘naj ¡iste dobe, interni organizacijski predpisi pa naj regulirajo tako poslovanje, interni obračun uspeha poslovanja D& ter s tem v zvežrnagrajeva-nje delavcev DE. Dopisujte v Iskro! / Pripombe k novi organizaciji podjetja Iskra —■ Zavod avtomatizacijo je. podrobno ob-ravnaval gradivo za; novo organizacijo podjetja-»Iskra- Kranj« Ur sicer na ta način, da je celotni material najprej, predelala posebna strokovna km misija, Ki j’e dala določene pripombe. O vsem tem so razpravljale družbeno-politične organizacije, sveti delovnih-enot, upravni, odbor in delavski svet, ki je dokončno- formuliral, pripombe. ZŽA smatra, da so cilji: integracije podjetja! navedeni v dokaj; skromnem obsegu.- im bi- jih bik» trebai postaviti širše*.. Predlog Z'2A; je; naslednji:: Cilji' integracije1 so obseženi-' v tehle splošnih postavkah: — skupna programska politika, — združevanje sredstev ih. sil' zaradi' proizvodnje velikih količin ha svetovni; ravni pro- 1 duktivnosti' in ekonomionostl.. — kooperacija! inf specializacija, ki omogoča decentralizacijo upravljanja,. — skupno nastopanje na vseh področjih poslovnega udejstvovanja podjetja, hpr. tržišče, finance,, investicije, skupno izkoriščanje- tehničnih in tehnoloških' doseč?-kctv.; — formiranje skupnih služb, (tehničnih, komercialnih,itd.)1 Sfedalj e- je DS ugotovil, da gradivo ne vsebuje formulacije o oblikovanju1 celotnega dohodka ZZA, čeprav o- vseh drugih organizacijah v sestavu. združenega podjetja takši-na; formulacija obstaja. Zato naj, bi bil dodan nov odstavek naslednje; vsebine:. »Celotni dohodek-. ZZA. se oblikuje izr plačil za opravljene- raziskovalne, razvojne in -druge storitve, iz prispevkov za. izvajanj e' programa -tehničnih, dejavnosti,, ki- s splošnega in skupnega- pomena’ za podjetje,, iz: dotacij; namenskih družbenih- raziskovalnih-skladov ter iz dohodkov od prodaje posamičnih izdelkov (prototipi*,, vzorčni, izdelki, posebne- izvedbe) po* posebnem naročilu organizacij' združenega podjetja in drugih«. V' poglavju »ekonomski temelji« oz. boljše »osnove ekonomskega poslovanja« |p bilo-treba dodati, definicijo, kdaj, ima, neka organizacija- izgubo ini predlaga naslednje: »Da je imejta neka organizacija izgubo v- obračunskem razdobju se šteje takrat,, kadar njen dohodek- ne zadošča za pokritje osebnih dohodkov ter obveznosti iz. dohodka, ki jih, ima organizacija do- družbe,. podjetja, organizacij, v sestavu podjetja, ter do poslovnih partnerjev«1., V razdelku »prodaja» med' organizacijami«1 je- DS- mnenja, dh bi bito potrebno tfe odnose postaviti takoj, da? bi-bili. v skladu s cilji Integra--rije- podjetja,, navedenimi v1 predloženem' gradivu; Upoštevajoč te cilje: bi bila primernejša m&ledhja formulacija: »Organizacije v sestavu združenja podjetja, so dolžne prodajati svoje izdelke drugim organizacijam v sestavu. istega podjetja po naj-večjih ugodnostih, ki jih dajejo- drugim1 kupcem oz. po istih, cenah,, po katerih bi organizacija ' lahko nabavila* iste izdelke, piri. organizaciji izven- sestava združenega podjetja. Pod’ takimi poboji so' organizacija v- sestavu združenega* podjetja dolžne tudi kupovati med seboj. Organizacije se pa* lahko sporazumejo za; drugačno prodajo ali nabavno ceno; V -primerih, ‘k® med* organizacijama,/ ki sklepata kupoprodajno pogodba; ne pride do* sporazuma, v skladu s prejšnjim določilom neprizadeti strokovni arbitražni- organ* združenega podjetja; pro- učii ugovore’ obeh organizacij in odloči, da v1 primeru, če obstajajo na: strani prodajalca. objektivni razlogi za. prodajo Po ceni; ki je "višja* od cene* dragih jugoslovanskih proizvajalcev* istih’ izdelkov^ prodajalec; lahko’ predaja po rVišji' Ceni; kupec: pa se lahko’ takrat .odloči za nakup pri cenejšem dobavitelju, DS ZZA j.e- , mnenj £4. da: uvodna formulacija, v poglavju »medsebojni, odnosi« nii sprejemljiva* iz*, naslednjih razlogov: a)' Predložčnor gradivo; Ë se nanaša na novo- organizacijo podjetja ISKRA, navaja med cilji integracije; združevanja sredstev in umskih sil, neposrednost samoupravljanja v posameznih organizacijah? združenega podjetja ter racionalnejše poslovanje kot posledica združevanja- sredstev in’, umskih sil. Pri takih ciljih združevanja se: postavlja vprašanje umestnosti in primernosti razbijanja razvojne dejavnosti, ki je* združena ravno zaradi dosege ciljev, ki so zgoraj nakazani im ki se že kažejo predvsem v naslednjem: — v združenem razvoju je možno koriščenje umskih kapacitet in izkušenj iz različnih’ sorodnih področij za hitrejše in boljše- rezultate pri razvojnem delu: Ta povezava je? praktično- pri razdeljenem razvoju nemogoča. — ZZA ima za potrebe razvoja kot celote določeno opremo, katero koristi več laboratorijev, ki dela za več’ proizvodnih organizacij, ker si; jo med seboj izposojajo. Ob delitvi razvoja bi ta prednost odpadla in bi posamezne instrumente in aparature lahko koristil le manjši del razvijalcev.. — Pri razdelitvi razvojnih kapacitet bi bila potrebna dodatna' sredstva za nabavo zelo drage opreme, ki -na drugi strani v nekaterih- laboratorijih- ne* bi bila- docela izkoriščena. Zaradi takšne situacije’ bi prišlo- do» neracionalnega, koriščenja*, sredstev itn s tem: v zvezi do neracionalnega poslovanja V četotl ter. visokih stroškov za razvojne dejavnosti z — Odpadle. Bi' vse ekonomske ugodnosti, ki so bile. že večkrat omenjene in so Bile od. ZZA tudi' že izkoriščene' in. ki. jih za . enkrat znanstveni’, zavodi kar je lahko. ZZA. tur di v okviru združenega, podjetja, še imajo. , b)' Kritiko razvojnega delà. ZZA s strani' posameznih tovarn* jemljejo na- znanje; ker se zavedamo, da tudi ZZA ni na področju svoje razvojne: dejavnosti napravil vsega; kar bi bilo potrebno: Kljub temu smatramo, da je možna* vse- te hibe in pomanjkljivosti odpraviti, ne dà*. bi prišlo? do razdružitve enotne; razvojne "dejavnosti zlasti &>„ ker ni nobenih dokazov za to, da bi. bito delo razvojnih'' skupim izyen ZZA-uspešnejše. Razen, tega smo mnenja,, da bi z delitvijo dela,, natančnejšo opredelitvijo pristojnosti’in nalog; :ter razmejitvijo, odgovornor .sti". vseh. udeležencev, v poslov?, nemi procesu pri istočasni' zagotovitvi , primernejše delitve,. skupno ustvarjenega poslovnega* rezultata,, prr katerem.. bi vsak soudeleženec dobil toliko, sredstev,'kolikor jih. ie a svojim, delom.prispeval k. poslovnemu rezultatu, bil. odr pravilen pretežni, del- hib in pomanjkljivosti, v medsebojnem, sodelovanju. e): Formulacija; prvega? od*--stavka tega poglavja (pod: 3*.L prva: do». tretja? alinea)—daje posameznim/ proizvodnim. oi> ganizacijam v* sestavi združenega? podjetja, možnost, da se? odpovedo» storitvami drugih? (Nadaljevanje na. 81. strani) Avtomatika' I reorganizaoiji Samoupravni organi tovarne za elcktoniko in avtomatiko so po temeljitih- razpravah - osnov za reorganizacijo podjetja pripravili vrsto utemeljenih -pripomb, ki jih. velja upoštevati; Menijo na pni mer, da - bi pred uredbo nove organizacije:- nevcmno morali-doseči d-abl-okcijo žiro računar in v skupnem podjetju doseči-sanacijo. Pri tem bi se morale’ vse tovarne,, zlasti, pa nekatere, ki sanacijskih ukrepov* ne izpolnjujejo dovolj: intenzivno, z vsemi sredstvi prizadevati, da: bi čimprej dosegli, (likvidnost,, kajti tudi v združenem podjetju velja predpis, da v primeru- blokade žiro računa- ene tovarne,, banka, lahko poseže po likvidnosti druge tovarne v okviru združenega podjetja: Taki: primeri* bi se nedvomno dogajali, povzročali pa bi nesoglasja in vrsto- težav v* odnosih* med tovarnami. Rezervni sklad;- ki nam? je? doslej; jamčil vsaj’ enomeseč- -ne’ osebne dohodke, bo treba* razidfelM na posamezne- tovarne ,pri čemer pa se bodb* nekatere najbrž: anaffle*- v* težavah, saj’ bsdb= imele- minimalna* sredstva- in> se bo "ob* morebitnem kritju1 .izgube-zgodilo; da- jim? bodo zmanjkala: sredstva za? ODI V novi organizacijski' obli-* la je treba* regulirati, tudi odnos- med’ počitni ško ■ stepncs t-jo- in* enotami ISKRE’ gledana- skladi skupne* porabe prt' tovarnah. Nadalje je treba-doseči ' predhjb* polizdelkov* med tovarnami1 ISKRE n» osnovi sporazumov* med tovarnami: Glede pokrivanja razlike? v» cenah, pri izvetzu- pa-je* treba zagotoviti’ v združenem podjetju dcistedmo- izvajanje? vseh* dčibioE'. s? tem* v .zvezi. Pb? mnenju, samoupravnih organov naj’ bi prodajo delili na dva» delat im sicer na. pro-(iDalje na. 4t strani); „Iskra" - faktor v naši družbeni skupnosti in niena dejstva UVODNI GOVOR V. D. Gl TOV. VLADA SODINA NA. LJUBLJANI 4: NOVEMBRA Spremembe v gibanju našega gospodarstva- v zadnjih letih, zlasti v lanskem: letu, ki jim je končno sledila letošnja akaij-a za. izvajanje gospodarske , reforme, - so terjale temeljitejši preobrat gospodarjenja tudi znotraj gospodarskih’ organizacij. Do? slej mnogokrat ’ -zamenjani problemi * v podjetjih: kot npr. izkoriščanje ‘ obratnih ' sredstev, ekonomičnost investicijskih naložb; izboljšanje organizacije poslovanja te Bitsizvodnae', prodajne- po?? ;neralnega (Direktorja TISKOVNI KONFERENCI V 1965. liti-ke- in. zlasti še izvoz, so Še v tem obdobju pokazali-kot zelo pereči. : Reševanje teh problemov pod nujnostjo gospodarske reforme bo prav gotovo prispevalo h kvalitetnim in številnim spremembam našega celotnega gospodarstva. Tega se zavedamo v Iskri. Reševanje notranjih ekonomskih in tehnoloških problemov zahteva1 v mnogih dejavnostih - temeljito pre-orientacijo načina dela in miselnosti. Take spremembe pa povzročajo notranje težave, ki so seveda temvečje, čim slabše* so bila- podjetja-nanje pripravljna. Tudi Iskra ni v tem pogledu nobena. izjema; na tako preorienta-cijo nismo bili zadostno pripravljeni iin tako imamo tudi mi težave, Prav'-gotovo-so v podobnih težavah vse proizvodne organizacije, zlasti' iz- vrst predelovalne industrije. V zadnjem času smo priča, da se me samo naš, temveč* tudi tuji tisk ukvarja s popularizacijo težav v posameznih naših podjetjih. Smatramo za pravilno, da se-tisk s tem ukvarja, ker s: tem- brez dvoma prispeva? k uspešnemu izvajanju gospodarske reforme, še* posebno; če* * so> informacije, ki;, jih daje, resnične in? objektivne-To pa, kar se v našem? časopisju, zlasti v Borbi in Politiki piše o ?Isferi;_ njenih težavah in‘slabostih’ in- da se pri tem to še? obroblja z ‘okvirom senzacionalno poročanje? o Baših težavah škoduje našemu . poslovnemu ugledu* na- domačem in tujem tržišču, zaradi česar bomo- utrpeli- gospodarsko škodo, dn drugič-zato; ker v' težkih časih,, ki jih preživljamo, ne* moremo* dopustiti, ■da bi naši vodiliii' in resni1 časopisi negativno vplivali* na/ delovno moralo - * naših* proizvajalcev. Podjetne Iskra, Si bo v letošnjem’ letu- ustvarilo* 55-, milijardni' bruto produkt, ni’ bil gigant naših petletk. Razvijajoče se Iz*1 skromnih razmer im z lastnimi' silami -po* svojem proizvodnem poten- cialu? prekaša danes že: marsikatero*. podjetje; ki je, bito zgrajeno- po* vojni z izključnim*. družbenim vlaganjema. Podjetje; ki je: nastalo izletu 1961 z združitvijcčto-vam ISKRA KRANJ, Industrija za - elektrozveze, Telekomunikacije, TELA in; kasneje; še NIKO-Železniki- ima* silno; zanimivo razvojno pot,- ki priča* o veliki* vitalnosti im skromnosti kolektivov. Razen Iskre v Kranju, ki jo podedovala’ . po okupatorju demolirano tovarno, so vsa? takratna- podjetja; -razvila? svoje proizvodne kapacitete tako rekoč iz niči Z nij-skromnejšo opremo in še* slahšimi delovnimi prostori v, barakah, opuščenih gostil-n ah, nedograjenih, zadružnih-domovih, in-' zanemarjenih prostorih Bivših obrtnih delavnic; so se naši delavci Totih najzahtevnejšega- razvoja» in» proizvodnje: ATN-, elektronskih naprav in? elemen- ,Avtomatika' k reorganizaciji Proizvodnja „Elektromehanike“ v oktobru (Nadaljevanje s 3. strani) dajo za trg in na dosedanjo prodajo kooperantom, za domačo prodajo za trg bi PSO Stimulirali taiko, da bd ji poleg odstopljenega rabata predvideli še rabat za stroške prodaje. Ker pa je pri odstopljenem rabatu možno doseči določene prihranke, bi PSO odstopili del teh prihrankov za njeno stimulacijo. Izkušnje kažejo, da je za tovarno za. elektroniko in avtomatiko izvorna služba opravila le prav malo poslov, medtem ko je velika večina izvozne dejavnosti tovarna dosegla posredno prek tujih izvoznih organizacij. S tem v zvezd bo treba predvideti v novi organizacijski- obliki ustrezno stimulacijo izvozni Službi. Za stroške izvoza pa bi bilo umestno formirati rabatno stopnjo po regiomib izvoza s tem, da bi ti rabati zajemali Vse stroške domače izvozne službe, oe. tujih posredniških -izvoznih organizacij. Pri sklepanju kooperacijskih ' pogodb naj bi sode&ovaiLa PSO, njihovo izvajanje pa naj bi v celoti prepustili tovarnam lin kooperantom. Glede na to, da po novi organizaciji potrjuje programe dejavnosti ZZ A posebna komisija samoupravnih organov podjetja, je treba doseči možnost, da tovarne lahko vplivajo na višino stroškov za dejavnosti 1 in 2, kakor tudi na program in obesg teh dveh dejavnosti. Po reorganizaciji podjetja je predvideno, da se bo samostojnost ih s tem odgovornost posmezniih tovarn in enot povečala, ob istih oz. zmanjšanih stroških. Tudi učinkovitost dn odgovornost Skupnih služb se morata bistveno povečati ob manjših-stroških, saj so le-ti tovarnam doislej. povzročali preveliko- obremenitve. Tudi glede šolskega centra imajo samoupravni organi predlog, naj bi se sredstva za kadre stekala v skupni sklad podjetja, vodili pa naj bi jih ločeno po tovarnah. Mnenje samoupravnih organov »Avtomatike« je, da je reorganizacija podjetja umestna, vendar ne smemo pri tem zanemariti ciljev" integracije, saj je združeno podjetje minimum, ki zagotavlja realizacijo integracijskih ciljev. Vse sile pa je nujno treha usmeriti v .rešitev vseh še nerešenih vprašanj v ekonomskih ' in ostalih odnosih podjetja. V OKTOBRU SE BOLJŠI USPEH 'KOT V SEPTEMBRU Kakor vsako leto še tudi v letošnjem letu mesec oktober- -ni -izneveril.. Posebne zasluge za tako visoko >ro-izvodnjo imata obrat ATN in obrat »Kontaktor«. Da je bilo mogoče v oktobru doseči tako lepo proizvodnjo, je vsekakor vzrok v boljši preskrbi z materialom," kakor tudi v visoki nedovršeni pro- izvodnji, i ki je nastala v prejšnjih (mesecih. PROIZVODNJA V OKTOBRU DE Rotacijski stroji Montaža števcev Stikala Kinoakustika Telefonija Lipnica Deli za avtomatizacijo Stalne proizv. usluge Občasne proizv. usluge izvrš. v % 77,9 103.2 135,6 88,3 106.3 103.3 106.4 68,1 210.5 Skupaj 105,1 Obrat »Kontaktor« v Kranju, o katerem bomo v 46. številki objavili obsežnejši zapis, spada na področje stikalne tehnike. Na sliki: Iz produkcije v obratu Predvidene vrednosti ni dosegla montaža rotacijskih strojev in kmoakustika, ker ni bilo pogojev za višjo proizvodnjo. Vse ostale enote so mesečno zadolžitev presegle. - MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV zaradi pomanj kanja uvoznega materiala ni izdelala dovolj EVS-06. Razlika je bila delno nadokhade-na z montažo dinam za kolo. V montaži je ostalo tudi precej brusilnih strojev, ker nabava ni preskrbela kablov. V oktobru je bila izdelana zadnja količina Uz motorjev, ker je bil -isti artikel nato nrenešen v Mikron .— Prilep. » ' . OBRAT »KONTAKTOR« je v preteklem mesecu dosegel rekordno' - proizvodnjo, j Poleg T,elike, količine kontaktor jev :z uvoženih delov je bila izdelana tudi znatno večja kocina domačih kontaklorjev kot v prejšnjih mesecih. MONTAŽA ŠTEVCEV je nlan po vrednosti sicer dosegla, vendar ne po asorti-“nanu zaradi pomanjkanja i zmeti za releje -in magnetov. Delni vzrok je tudi v renizkem številu kontrolor-ev, pomanjkanju stojal, in '< tem, _.da so v prejšnjem mesecu izdelali v tej montaži precej trofazmdh števcev za ■izvoz. MONTAŽA KINOAKUSTI-KE je imela v oktobri! raz- metoma visoko zadolžitev, vendar le-te-ni bilo mogoči zaradi pomanjkanja mate» riala izvršiti. OBRAT ATN je dosegel izreden uspeh, kar je pripisati bolj rednemu' planiranju,, manjši problematiki materiala' in izredni prizadevno-"’ sti vseh sodelavcev. OBRAT LIPNICA je v oktobru dosegel plan eksterne proizvodnje. Imel je nekaj manjših zastojev zaradi po« manjkanja relejev. Zmanjša« nje' nedovršene proizvodnje pa ni mogel doseči zaradi pomanjkanja nekaterih vrst materiala. MONTAŽA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO je svoje delo v redu izvršila in ker je dobila večje naročilo, oddelek Še ne bo Tazformiran, tako kot je bilo predvideno. i DESETMESEČNA PROIZVODNJA DE Rotacijski stroji Montaža števcev Stikala Kinoakustika Telefonija Lipnica Deli za avtomatizacijo Stalne proizv. usluge Občasne proizv. usluge izvrš. v % 104,6 99.1 80,9 98.1 98,0 55.4 105,8 88.4 102,2 Skupaj 95,0 Več kot- je predvideval plan je bilo | izdelanega v montaži rotacijškjih .. strojev in v montaži elementov za avtomatizacijo. Montaža števcev ima zaostanek 30 milijo-johov din in yga bo mogoče pokriti 'v ' mesecu novembri!. Tudi telefonija iima razmeroma majhen, zaostanek ih bo razliko nadoknadila v mesecu novembri!. Tudi -pri kino-akustiki je ^zaostanek možno nadoknaditi. Kljub dobremu uspehu pa v zadnjih mesecih ne bo pokrita -razlika/pri kontaktor-jih, saj je prevelika. Tudi v Lipnici, ki plan eksterne pro-(Dalje na 6. strani) tov, električnih aparatov in od leta 1950 naprej, to je od podjetje ni uživalo olajšav, stikal, elektromotorjev itd. časa, ko je bilo uvedeno de- temveč je redno odvajalo če ne sežemo predaleč v lavsko samoupravljanje, lah- prispevke družbi in, s tem zgodovino, ampak primerja- ko ugotovimo naslednje re- vzajemno ustvarjalo družbe-dio karakteristične podatke zultate: no akumulacijo za povojno graditeve jugoslovanske in-1950 - 1964 dustrije in gospodarstva. Bruto produkt Narodni dohodek število zaposlenih Vrednost osnov, sredstev Vrednost ošnov. sredstev na -zaposlenega Ker so vrednostni pokazatelja težko primerljivi, naj poudarimo dve značilnosti: — da se je število zaposlenih v obdobju 14 let povečalo 6,5 krat, — da je znašala še v lanskem letu vrednost osnovnih sredstev na enega zaposlenega komaj 487.000 din. Naše podjetje, ki je še danes, slabo opremljeno, je ves časi svojega delovanja ustvarjalo družbeno akumu- 222miliji 41.000 milij. 140 milij. 18.500 milij. 1845 milij. 12.043 milij. 92 milij. 5.880 milij. 50.000 din 487.000 din lacijo in redno odvajalo družbene dajatve. Znano je, da so v svetu naglo razvijajoči se elektronski industriji posamezne države^ z zmanjšanimi dajatvami pomagale razvijati svojo elektronsko industrijo. Tipičein primer je npr. Japonska, za katero vemo, da je med vodilnimi slami na področju elektronike. Tam je država osvobodila to industrijo celo za nekaj let skoraj vseh dajatev. Naše Od leta 1950 naprej do vključno letošnjega leta je podjetje odstopilo družbi v obliki obresti, davkov in prispevkov kumulativno ne-valorizi,ranih cca 40 milijard dinarjev brez sredstev, ki so jih tovarne našega podjetja -prispevale iz svojih skladov za negospodarske investicije v pripadajočih komunah. Zelo' pičla in skoraj-, izključno kratkoročna sredstva, ki jih je podjetje v preteklih letih dobilo kot posojilo, -niso zadoščala za' dolgoročnejšo sanacijo dez-in ves tiranih tovarn. S ciljem oslinita se predvsem na lastne* * * * v sile pri nadaljnji investicijski izgradnji,, torej s težnjo po kapitalni koncentraciji in s ciljem specializirati proizvodnjo in ustvariti pogoje aktivne kooperacije in s tem ekonomičnosti definitivno dozorela ideja o združitvi štirih omenjenih tovarn v eno podjetje ISKRA KRANJ. Ko se je v iétu 1963; vključila še tovarna NIKO Železniki, je nastalo v štirih letih delovanja 14 specializiranih tovarn in obratov, dislociranih 'širom po Sloveniji. Krajevna namestitve tovarn v gospodarsko slabo razvita področja Slovenije, kot npr,, Dolen.ej.ske (Novo mesto, , Mokronog, Višnja gora, Žužemberk, -Dobrepolje, Šentjernej), Bele krajine (Semič), ’ Notranjske, (Horjul), Pri,morske ,,( Nova Gorica, Sežana) in v Makedonijo (Prilep), opozarjajo-tudi na velik politični in gospodarski pomen Iskrinega raz- voja v inajvečj^ industrijsko podjetje v, Sloveniji... N Taka specializacij a proizvodnje v dislociranih obratih pa je zahtevala seveda investicijska sredstva ne samo za nadometdtev skrajno neprimernih objektov, temveč tudi. Izredno primitivne opreme z odgovarjajočo sodobno tehnologijo. V letu 1962 je bdi zato izdelan v zgodovini ISKRE prvi obsežnejši in širokopoteznejši program in* vestidjske izgradnje. Ta program je predvideval investicijo 18 milijard v osnovna in 6 milijard dinarjev v obratna sredstva. Spričo težkih gospodarskih okoliščini se ta program ni izvršil do konca, temveč je obstal nekako na polovici. Prav tako so bili prisiljeni tudi organi samoupravljanja izdati ukrepe za prenehanje nadaljnje investicijske izgradnje spričo manj ugodne finančne situacije, v katero je prišlo Dinarjev manjka... Tesno sodelovanje ZB z družbeno-politični mi organizacijami in samoupravnimi organi Na hodniku sem ga srečal, ¿Darjana, iz plansko analitskega oddelka Nabavne organizacije podjetja, ki ima dober pregled nad naročili naših tovarn za uvoz materiala in razpoložljivimi deviznimi sredstvi. Po kratkem pozdravu sem ga vprašal »kako in kaj«, pa mi je na moje veliko presenečenje dejal: — naročil dovolj, deviz tudi, nimamo pa dinarjev za njihov odkup. Pomanjkanje dinarskih sredstev nam zelo zavira naše poslovanje in na splošno zavira redno preskrbo z reprodukcijskimi materiali iz uvoza. Ker kar nisem mogel. verjeti, da se je sedaj tako zelo obrnilo, da nam manjka dinarjev precej bolj kot deviz, mi je Marjan to še enkrat potrdil, da ne bi dvomil, da so nastopili drugi časi, Spremenili pa so se časi predvsem zaradi tega, ker: 1. naš izvoz v redu izpolnjuje sVoje izvozne obveznosti, in to tovarne, ki proizvajajo kvalitetne izdelke namenjene za naše kupce v inozemstvu, kot tudi delavci v izvozu PSO, ki uspešno plasirajo te izdelke na tuje trge 2. ker. smo se kar najresneje spoprijeli z našimi notranjimi težavami; da bi jih kar najhitreje prebrodili pa , smo izdelali plan ozdravitve financ (sanacijski načrt). In prav od hitrega in doslednega >. izpolnjevanja zahtev tega načrta je v veliki meri odvisna naša finančna ozdravitev, na- ZAHVALA Vsem, ki so izrekli sožalje ob smrti moje mame, poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Milka Hostnik žične oblike ATN ša likvidnost' in s tem naše poslovanje doma in na tujih trgih. Iz kratkega pogovora mi je bilo jasno, da bi marsikatera uvozna težava odpadla, če bi sanacijski planizpolnje-vali v vrednosti in terminih, ki jih predvideva, ker brez izpolnitve postavk iz tega plana ne bo predvidenih dinarskih sredstev, kako pa je brez denarja (dinarjev) pa mi ni treba ponavljati. To pa že vemo! Mislim,, da je prav v tem smisel EE oz.-" samostojnih obratov, obračunskih enot, da same sebi krojijo. usodo, ustvarjajo svoj dohodek (po sprejetih internih merilih), ter skladno z uspehom, poslovanja delijo OD. Večja disciplina izvrševanja delovnih nalog (premije in penaii), polna zaposlitev in polno obratovanje-razpoložljivih kapacitet in višji OD- Bi bili vsekakor rezultat take sproščene — decentralizirane — iniciative. Sicer pa, če po pravici povem, ni to moja »pogruntavščina«;, to uvajajo povsod po svetu, kjer jim gre v; prvi vr-' sti za poslovni rezultat in zaslužek, ne pa za neka »načela klasične organizacije« ki je prav' v sedanjih pogojih samoupravljanja ; tudi pri nas že nekoliko (ali pa povsem) zastarela. Pogoj za tako »novo« .poslovanje pa je seveda novim pogojem ustrezna kadrovska zasedba take DE. I. S. : »EleMramehanika ima v svojem kolektivu preko 456 članov ZB vse podjetje p'a preko 1620. V. kongres ZZB NOV Jugoslavije, ki je bil-nedavno v Sarajevu, je nudil ¿diruženju ZB obilo gradiva. Prav zato So bili v oktobru sektorska posvetovanja predstavnikov „občanskih združenj ZB, ZWI in ZROP, kjer so člani predsedstva ZZB NOV Slovenije tolmačiti sklepe V. kongresa. Članom 7.B »Elek-tromehanike«. bo :o tem govoril narodni heroj TONČEK DEŽMAN in sicer v sredo,, 17. novembra, ob 15.30 uri v dvorani nad Iskrino restavracijo, kjer bodo navzoči tudi • predstavnika obe. odbora ZZB NOV Kranj. Ker. obstajajo pri/, našem snnidiiikaitu komisije,.ki; povezujejo člane aktiv ZB. smo stavili predsedniku . Miru Mihovcu in tajniku : Franzu Križnarju nekaj vprašanj,. ki so ©e dotikala sedanjega in perspektivnega dola komisije glede na cmenjerii-kongres in sektorskih posvetovanj predstavnikov ZB. Iz odgovorov so izluščene naslednje misli: MIHOVEC: Kongres, kot posvetovanja so dala organizaciji ZB — oz. kakor je med drugim; povedat na posvetovanju v Celju Franc I,esko-šek-Luka, predsednik ZZB — Obvestilo Obveščamo kolektiv »Elektromehanike«, posebno pa člane ZB, da bo v sredo, 17. .novembra, ob 15.30. v dvorani nad Iskrino restavracijo v Kranju TOLMAČENJE SKLEPOV V. KONGRESA ZZB NOV JUGOSLAVIJE Na vprašanja bo odgovarjal narodni heroj TONČEK DEŽMAN, navzoči pa bodo tudi predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Kranj. . Vabimo k številni udeležbi! jasno misel: »Ugled .organizacije ZB je marsikje zaradi ozkosti in zaprtosti vase, Včasih ' pa tudi zaradi napak posameznikov začel upadati;-zdaj pa je treba napraviti- temu konec in doseči, da bomo imeli prav tako veljavo, rt kot smo jo -imeli med NOB. Posebno važna je Zahteva, naj združenja aktivno eo-lelujejo pri reševanju .življenjsko važnih vprašanj članov.« ; KRIŽNAR: Dokaj številni .plahi:. ZB v »Elektromohaini-ki-< so dali že dokaj koristnih pobud, ki ■ jihje ' komisija tudi upoštevala. Zaradi kadrovske zamenjavo v »Ei-ek-tromehanikd« pa- rečem, da je bil naš namen povsem čist, brez kakršnihkoli hotenj po uvestjevanju posameznih 'članov' ZB. Samoupravni organi podjetja so .v odprtem pismu j>ovedali svbjc mnenje, naša . hotenja pa so bila clVavijena v giacilu Zvezo združenj fcor-; čev N©y Slovenije (TV 15 v 42 številki; od, 26. oktobra). Razumljiivo je, in. se strin.ja--. mo,. da samoupravni.., organi vodijo skrb o gospodarjenju, . kakor -j e po statutu določeno, vendar nam - ne | sme nihče zameriti, če bomo te organe večkrat' spornimi* * in tud/i ža-;htevati,.,da. ne bodo. pdk-oojli od začrtane poti k čim ■mtrej-ši sanaciji tovarne, kar pasbo še , vedno zahtevalo . reka; kadrovskih 'spjememb. Upamo, da se ne bodo ' ivhavili na- pol poti Naš aktiv 'se bo o tem . še pogovarjali,: svoja mnenja in predloge pa ho : predložil samoupravni m cc-- ganem - v pretres -mjSdJbčitev. MIHOVEC: Poglejie TV 15 štev. 43 od 2. novembra .kaj piše s jjesvetova-nja predstavnikov ciŠnekil združenj v Celju, kjer. je bil navzoč tudi Franc Laškovšek-Luka. Da ne bo pomote, kar citiram: »Čeprav-statuf mi uza- konil organizacijsko obliko aktiva ZB v'podjetjih, še ne pomeni, da se borci ne bi smeli sestajati ob kakem važnem vprašanju. S problemi naj le-td seznanjajo občinsko vodstvo organizacije! še aktivneje pa naj sodelujejo v družbeno-političnih organizacijah in v organih družbenega samoupravljanja. Ostro je treba obsoditi mnenja- posameznikov, da organizacija borcev. nima nič skupnega z gospodarsko reformo. Nasprotno: prav borci lahko v tem - pogledu veliko pripomorejo s svojimi. izkušnjami in moralnim ugledom.« KRIŽNAR: Kot "sem bral, je-aktiv ZB v Kidričevem na svojem zadnjem . sestanku screiel naslednji sklep: »Člani ZB v podjetju'' »Boris Kidrič« bomo z vsemi silami pomagali pri 'izvajanju nove .gospodarske reforme Člani 'ZB se zavedamo, da moramo ko! v .času NOV, biti v prvih vrstah, boreč se proti; vsem. negativnim pojavom pri ' izvajanju gospodarske' ■ reforme.« - ; MIHOVEC: Napihnjene govorice - in razni-bombastični članki, v nekaterih časopisih o razmerah v naši toVarni- in delno, tudi po d’etj-u nas niso Zapeljali in „tudi ne prestrašili Resna- mi. okT-ena m n eni a pa ero in bc-mo radi sprejeli. To smo tudi dokazali* saj smo pri važnih Odločitvah ■ob razpravi o osnovah nove oblike združenega, podjetja tesno soidei!ovali z..družbenopolitičnimi organizacijami ki issmoupravnimj ergani. Tako rn,i"Ji.mo delati tudi v naprej, . saj imamo vsi ista cilj.: Čimprejšnje saniranje tovarne : ih a podjetja,, dvig. .produktivnosti, s tem na tudi. dvig., osebnih doNrilkov, Ado ■podjetje v letu 1965 . ih. za-ra- niemben ahsorbator sprošče- izkoriščali za investicije v črtamo letošnji „izvozni re-' imela naš telefonski aparat, di neizpolnjevanja obvezno- nih delavcev. Značilnost je onovna,. to je v proizvajalna zultat,; ko smo .dosegli- 64% električne centrale, ki ne bi sti bank do podjetja. tudi v tem, da nudi soraz- sredstva) in da so kolektivi vsega izvoza. elektipmduetri- imela naših Zaščitnih rele- Še vedno smatramo,'da so memo ugodne možnosti za- smotrno gospodarili in v je Saše republike. ‘ jev, laboratorija, ki ne bi investicijske naložbe v IS- poslitve žena. Menimo, da je vsem svojem razvoju krepili Iskrina proizvodnja zalaga imel ‘naših merilnih instra-KRO ekonomsko upravičene potrebno tudi s tega aspekta lastno ekonomsko substanco, naš trg z izdelki široke po- mentov, radijskega in televi- in za družbo ,interesantne, ocenjevati pomen te indu- V letu 1964, ko je podjetje trošnje; (15 %), z izdelki, ki ee zijskega sprejemnika, ki- ne še posebej, -če ugotavljamo, strije, v kateri predstavlja pri-- 40,8 milijarde ustvarjen potrebujejo za nadaljnjo do- bi imel vgrajen naš sestavni da naložbe v jugosloianskem Iskra v; okviru republike po- nega bruto, produkta ustvari- delavo' v ostalih’industrijah del itd. Reputacijo, ki smo merilu, niso bile vedno naj-’ memben faktor, vreden upo- lo narodni dohodek 18,5 mili- (40 %),, z izdelki ža 'direktno si jo v dolgih letih našega smotrneje angažirane. • ;števanja in ta perspektivni jard, je znašal narodni do- eksploatacijo (45%). obstoja priborili, si ne bomo Pomemben politični, fak- problem vreden svojega po- hodek na 1 zaposlenega 1,53 Iz razmerij je razvidno, pustili vzeti, zlasti ne na ne *tor predstavlja Clektro in misleka. . milijona din ata 1240 $„• to da je Iskrina proizvodnja „v fair način. To. je temelj na- elektronska industrija na Precenimo nadalje še ne- je . 4-kratao Jugoslovansko znatni meri usmerjena k za- šega obstoja — obstoja področju zaposlovanja, Iskra kaj ostalih ekonomskih po- povprečje. Taki podatki zgo- laganju z reprodukcijskim--' 13.000-čIanskega kolektiva, ki zaposluje danes 13.400 delav- kazateljev.' Vključno z le- vorno kažejo, da je Iskra materialom ostalih industrij- mu je Iskra drugi dom, cev in je od njenega delova- torn 1964 je znašal od 1.1950. upoštevanja vreden ekonom- slcih panog, kar opozarja na .. - ..»» •' .. nja in razvoja odvisno živ- a Jo letih- nevaloriziran na ski faktor v državi in da svojevrstni pomen Iskre v , o seme, -“.s** Pripeija- Ijenje okoli 40.000 ljudi. Ta današnjo vrednost, kumula* nam ie more biti vseeno, odvijanju industrijske ko- * . - v ***■? j3®80”?** vrsta industrije je tipično-tiven narodni dohodek 87,4 kakšno javno mnenje st operac je v državi." , " k j?3“0 r8ir* kosovna,,ki nudi le omejene miiljarde din. V tem obdbb- skuša z nrobjekti-viijimi oce- Iskrini izdelki, ‘ki smo jih •”???“ l-fafe ^ možnosti avtomatizacije. ZA- ju je bilo odstopljeno druž- nami ustvariti. Vključno z proizvajata ;’v velikih količi- -S.1V- e ifL8*’?183. "¿J???! radi tega bo ta industrija v bi 37,4 milijarde; dih, neva- letošnjim letom pa ho Iskra nah, So popularizirali'j-aVoje i, /vatne anmmmje. dobi ovajanja'1 avtomatizacije lorizirana kumulativa- skla- dala v 15 letih domačemu ime na vsakem koraku ha- , e _ . „5™^ 1 J ® v takih industrijskih pano- dov je znašala 11,03 milijar- trgu proizvodov v vrednosti šega življenja. Danes, skoraj , ,no * g izvo . gah ata gospodarstvu.. ki de din ih nabavna vrednost 253 milijard din. ni hiše, ki ne bi imela Silno dinamična tr ekspau-. imajo znatno ..večje možno- osnovnih sredstev 11,14 mili- ' Uspešno ^uveljavljanje v iz- Iskrin števec, kinodvorane, zivna elektro m elektronska sti'.(npr. bazična, tekstilna, jarde. vozu je za našo proizvodnjo ki ne bi imela Iskrin pro- industrija je v avojčca xazj> prehrambena. industrijaO,. po- To-kaže, da so se skladi zelo problematično: naj pod- iektor pisarne, ne bi voju prehitela razvoj ostalih 'roizvodnja „Elektromehanike".;; Pismo iz Nove Gorice (Nadaljevanje s 4. strani) Zaradi pomanjkanja mate-izvodnje zaradi objektivnih riala in zastojev v prvih me-težav naj slabše dosega, bo secih še storilnost ni bistve-ob koncu leta razlika znat- no turo dohodek ZZA povečuje,, izda ZZA za znesek pozitivne razlike med dejanskej doseže-nih dohodkom in dohodkom; povečanim z odstotkom prekoračitve plana dohodka, račun za plačilo te razlike. Kadar, se; z opisano' korekturo, dohodek ZZA zmanjšuje, izda ZZA za znesek negativne razlike med dejansko doseženim dohodkom in dohodkom, zmanjšanim z odr štotkom neizpolnitve plaha dohodka, dobropis za to razliko. Pri obračunu dejavnosti št. 1 in 2 gre faktura za plačilo pozitivne razlike v brštoe, dobropis za negativno razliko pa v dobro organa združene* ga podjetja, ki je odobril program teh dejavnosti. Pri obračunu dej avnostijSt. 3 gre faktura za plačilo pozitivne razlike v breme, dobropis za negativno razliko pa v dobro proizvodne orga-nizacije, ki je financirala ustrezne naloge s področja te dejavnosti. Stran 3.6 .drugi’ odstavek naj bi se. glasil: V \primerih, ko neprizadeti strokovni arbitražni organ združenega podjetja ugotovi, da delo ZZA na določendm področju ne odgovarja zahte-VEtih proizvodnih organizacij, lahko proizvodna organizacija naroča razvoj izven združenega podjetja. V pogledu predlogov o odvisnosti dohodka ZZA od dohodka proizvodnih organizacij v sestavu Združenega podjetja, nadalje o omejitvi prelivanji! sredstev iz ene dejavnosti ZZA v drugo ter o omejitvi razpolaganja s prostimi razvojnimi kapacitetami izven združenega podjetja, komisija smatra, da se s tem lahko v ■ celoti strinjamo, vendar pri tem opozarjamo sestavljate predloga statuta podjetja, da takšna določila ne" more in ne sme vsebovati statut združenega podjetja, ampak bi moralo biti vsebovano v ustanovitveni pogodbi, v statutu ZZA in v njegovih temu predmetu odgovarjajočih pravilnikih. V kolikor bi takšna določila, ki so v nasprotju z določili Temeljnega zakona o podjetjih, Temeljnega I zakona o zavodih ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Znanstvenih zavodih, ostala v statutu združenega podjetja, obstaja možnost, da bi kdor koli zahteval océnitesr. zakoriito¡sti pri zveznem ustanovnem sodišču zaradi kršitve zveznih predpisov.