GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IEEGLAS CENA 12.000 DIN - LETO XLII - št. 84 Kranj, torek 31. oktobra 1989 stran 3 Polemična razprava je obstala na pol poti stran 5 Konec čekovnih verig stran 13 Gumijevka ni način občevanja z ljudmi Zveza socialistov Po včerajšnji seji predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva je že jasneje, kako se bo prenovila, če uporabim že oguljeno frazo, oziroma v kaj se bo spremenila socialistična zveza. V naročju matere SZDL se namreč zadnje čase marsikaj dogaja, otroci se osamosvajajo in postavljajo na lastne noge, otepajo se skrbništva, zato je v drug položaj postavljena tudi mati SZDL. Dušan Semolič, še posebej pa Viktor Žakelj in Borut Šuklje so jasno povedali, da SZDL ne namerava postati brezoblična organizacija, ampak politična partija s svojim obrazom, s svojo vsebino, ki jo za zdaj izraža dokument "Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje", s programom brez ideoloških priveskov, levosredinska stranka, organizacija slovenskih socialistov z možnim imenom Zveza socialistov Slovenije. Kot takšna želi nastopiti na prihodnjih volitvah, vendar nikomur ne zapira vrat, če si ji bo želel pridružiti, z njo ali znotraj nje odrezati del slovenske politične pogače. Narejeni so prvi koraki. SZDL je za zdaj na novo modro izkaznico napisala Socialisti- čna zveza Slovenije, izbrala je modro evropsko barvo, iz pozabe dviga individualnega člana, ne zapira pa se še naprej pred kolektivnimi člani, kar je po svoje prednost, po drugi strani pa morebitno breme, ki pa ostaja hkrati tudi vez s preteklostjo, z Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Poteza socialistične zveze je razumljiva in pričakovana, čeprav je tvegana zaradi možnega pokrivanja s programi drugih strank. Svojemu programu bo morala dodati nekaj več. Predvsem to, kot je dejal Šuklje, da socializem ni večna oblast, ampak prihodnost, da socializem ni samo družbeni sistem, ki smo ga pri nas po Grmičevih besedah poistovetili z vulgarnim materializmom in egoističnim individualizmom, ampak način življenja s socialno in kulturno komponento. Za takšno razpoznavanje zveze socialistov pa je nujen konkreten in uresničljiv program, drugačen, kot smo jih bili vajeni doslej. Demokracija namreč ni nič drugega, kot institucionalizirano priznavanje razlik. J.Košnjek Z vsakim dnem se rojeva življenje, z vsakim mre. Dan mrtvih je dan, ko se spomnimo vseh, ki smo jih spoštovali, ljubili. Za vedno so odšli, a so nam vsak dan bližje. Kožna bolezen zaradi potepuških živali Jesenice, 26. oktobra - V jeseniški občini oboleva vedno več otrok zaradi kožne bolezni. Akcija za preprečevanje stekline in raikrosporiaze. Veterinarska inspekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je na osnovi pobude občinske komisije za varstvo pred nalezljivimi boleznimi organizirala akcijo odstranjevanja pote-Puških psov in mačk. Akcijo so pripravili na pobudo komisije za Preprečevanje širjenja kužnih bolezni pri skupščini občine Jesenice. Na problematiko je opozorila zdravstvena služba, saj je na Jesenicah vedno več otrok, ki imajo trdovratno kožno bolezen -mikrosporiazo. Obolelost se z veliko intenzivnostjo širi po vsej občini - lani sojo zaznali le v mestu. Prav tako je tudi s steklino. SaJ je vsa občina še vedno razglašena za okuženo. Ob koncu minulega meseca so v akciji, v kateri so sodelova-■] veterinarski inšpektorji, delavci Postaje milice, lovci in higienska služba pri ŽVZG Kranj, na območju od Mojstrane do Žirov-n,ce pokončali petnajst psov in 81 mačk. rj Sedej Petdeset let Loškega muzeja - Muzej, ki ga letno obišče blizu 25.000 obiskovalcev, je nastal na pobudo Muzejskega društva Škofja Loka - prvo zbrano gradivo je bilo na ogled avgusta 1939 v treh prostorih Rotovža v Škofji Loki. Danes sodi Loški muzej med najbolj zanimive ustanove pri nas, z bogatimi zbirkami naše kulturne dediščine, ki jih nenehno dopolnjuje; prav zdaj se pripravlja na ureditev nove arheološke zbirke. Najpomembnejša pridobitev Loškega muzeja v zadnjem času pa je prav gotovo muzejska pedagoška delavnica s sodobno video opremo: odprli so jo ob petdesetletnem jubileju Loškega muzeja minuli konec tedna. - L. M. - Foto: Franc Perdan Krnečka zveza za odpravo zakona o agrarnih skupnostih Zemljo prejšnjim lastnikom Ljubljana, 27. oktobra - Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenje kmečke mladine predlagata republiški skupščini razveljavitev J°dpravo) zakona o agrarnih skupnostih in vrnitev zemlje nekda-J'n skupnosti prejšnjim lastnikom. Ker se v kmečki zvezi bojijo, da 1 gozdna gospodarstva zaradi njihove pobude pospešile posek lesa a teh zemljiščih, predlagajo skupščini tudi to, da bi do odločitve o m vprašanju prepovedala sečnjo. Kmečka zveza predlaga od- zato ne koristijo dosti družbi Pravo zakona o agrarnih~skup-ostth predvsem iz dveh razlo-2p naJprej zato, ker gre za Jpljišča, ki so jih prejšnji last-li UV minulem stoletju odkupi-°d veleposestnikov in fevdal-gospode, in za pravno ureje- tudraZmerja' ki s0 °Predeli,a ai odgovornost za ohranitev ; , Vzdrzevanje zemljišč in ob-jeictov. Drugič pa zato, ker ^'Jišča nekdanjih agrarnih I^Pnosti, odkar so v družbeni dSll< niso dobro izrabljena in oz. državi. Nekdanji pašniki so se v mnogih predelih zarasli z grmovjem ali gozdom, to pa je spodbudilo gozdna gospodarstva, da so začela posegati na ta zemljišča in jih urejati. V kmečki zvezi menijo, da vrnitev zemljišč nekdanjih agrarnih skupnosti prejšnjim lastnikom ne bi bilo težko, saj so iz pogodb in vpisov v zemljiško knjigo še razvidni solastniški deleži posameznikov. • C. Zaplotnik Banka bo vlagala le v dobra podjetja Zavrnili pobudo pravobranilca Kranj, 27. oktobra - Na petkovi seji se je izvršilni odbor Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske strinjal s stališčem poslovodnega odbora, ki je zavrnil pobudo kranjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, naj banka kratkoročna posojila Tekstilindusa spremeni v trajno udeležbo banke v tej kranjski tovarni. Nanizali so več razlogov, zakaj takšna rešitev ni sprejemljiva. Najprej, da seje banki bilančna vsota v primerjavi z lanskim letom stvarno zmanjšala in zato banka ne more članicah zagotavljati realnega obsega selektivnih kreditov, tako za letošnje povečanje konvertibilnega izvoza ni mogla nameniti nikakršnih sredstev. Glede Tekstilindusa pa v banki sodijo, da razmere v tovarni še niso zrele za dolgoročne naložbe, saj kljub trudu Tekstilindus še nima programa, v katerega bi delavci in poslovni partnerji verjeli in se zanj zavzemali. Banka se je doslej angažirala, da ni začel v še večje težave, škodljivo zanjo pa bo, če ne bodo našli ustreznih kadrovskih rešitev. Na koncu je poslovodni odbor še pribil, da bo gorenjska banka - ko bodo kapitalske naložbe zakonsko možne - vlagala v uspešne projekte in programe, pa v slaba in poslovno neuspešna podjetja. M. V. V četrtek vozaški bojkot? Kranj, 30. oktobra - Po šestih letih, kar sta avtobusna prevoznika, domači Alpetour in ljubljanski Integral, imela skupne mesečne in celoletne vozovnice za gorenjske srednješolce in študente, je bilo z začetkom tega šolskega leta bratskega druženja konec. Zal pa tokrat rek "kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima" ne drži. Srednješolci in študentje iz jeseniške, radovljiške, tržiške pa tudi kranjske občine, ki so se šest let nemoteno vozili v šolo in domov bodisi z avtobusi Alpetoura ali Integrala, so potegnili krajši konec. Če do četrtka, 2. novembra, do 10. ure avtoprevoznika ne bosta uslišala njihove zahteve po skupni vozovnici, bodo šli od pol ene do pol dveh ob ceste štrajkat, kdor oziroma kjer bodo mogli, pa se bodo namesto z avtobusi peljali z vlakom.Takšno stališče v stilu aktualnega mladinskega "dost mam" so sprejeli v petek na tiskovni konferenci v Kranju. Več o njej oziroma sami problematiki berite na zadnji strani. Jelovčan Zima na cestah Otoplitev zgolj formalnost Kranj. 30 oktobra - Vse naj bi (vsaj do konca leta) na naših cestah, pa tudi če bi že prej zapadel sneg, potekalo po starem. Prednost naj bi imele pri pluženju in vzdrževanju iste ceste in odseki, kot doslej normativi ostajajo enaki, organizacija prav tako. Dve spremembi pa se ven- gaJ°' da spremembe ne bi sme-darle kažeta. Prva je, da so iz- le "zamrzniti" snega na nesplu-vajalci oziroma zadolženi za ženih lokalnih cestah že zaradi njihove zainteresiranosti in hkrati potrditve, da se na področju financiranja ni nič spremenilo. Vendar pa bi predolgo premlevanje formalnosti v ogrevanih občinskih upravnih prostorih bilo vseeno lahko nevarna uspavanka in prej zamrznitev zaradi "formalnosti", kot pa zgolj formalnost za pričakovano otoplitev. A. Zalar prevoznost cest pozimi morda ta trenutek celo bolje pripravljeni na zimo, saj nimajo težav s posipnimi materiali in tudi opremljenost je boljša, kot je bila. Druga, ki jo bo zima prav gotovo še toliko bolj "silila v hitro in pametno ukrepanje", a se je izvajalci na avtocestah, magistralnih in regionalnih niti toliko ne bojijo, pa je drugačna, na podlagi ustavnega zakona opredeljena organiziranost. Cestnih skupnosti, ki so bile zdaj naročniki del, po novem letu ne bo več. Za vse v republiki kategorizirane ceste, razen lokalnih, je ta sprememba več ali manj formalnost. Upra-vljalsko in investitorsko vlogo zanje bo moral v republiški upravi opredeliti komite za promet in zveze. Časa ni veliko, vendar izvajalci (cestarji) menijo, da ta formalnost ne bi smela vplivati na zimsko kakovost cest. Bolj negotova je ta formalnost na lokalnih cestah, za katere zdaj (do 1. januarja) skrbijo občinske skupnosti ceste. Izvajalci del na teh cesta, tako eni kot drugi, sicer prise- Q MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Po Koroškem, po Kranjskem Koroški pisatelj Gert Jonke (43) sije svoj čas drznil izjaviti, da je slovenska manjšina na Koroškem nekaj dragocenega in bi zaslužila temu primerno pozornost. Sledila je cela vrsta grozilnih klicev. Eden ga je svaril naj se ne prikaže več v mestnem kopališču; utegnilo bi se zgoditi, da ga zaprejo v komoro z vročim zrakom, vse dokler se ne zaduši. »Zatem dejansko več mesecev zapored nisem šel v savno,« pravi pisatelj. Njegova izjava in izkušnja sta značilni tudi za položaj Slovencev onstran Karavank. V času, ko se bliža 70-letnica plebiscita iz leta 1920, ko so se sami odločili, da ostanejo v A vstriji, se negotovost in psihoza zastraševanja, v kateri živijo, stopnjujeta. Da je temu tako, je v zadnjem letu veliko prispeval tudi kontroverzni politik Jorg Haider (39), koroški deželni glavar. Liberalec, oblečen v modno ukrojeno koroško tradicionalno obleko, svojim slovenskim rojakom ne obeta lepših časov. Čeprav je nedavno v celovškem Modestovem domu, pred zborom slovenske krščanske mladine z izjavo, da se je pripravljen učiti slovenščine, požel aplavz. Protislovni izjavi so sledili enaki komentarji. Janko Ferk (30), slovenski pisatelji: »Haider se v svojih nastopih ogiba konkretnosti in stvari obrača tako, da izzove smeh. Je najboljši in najbolje plačani klovn v deželi.« Nakar Jorg pove zgodbo o tem, kaj se mu je pred letom dni zgodilo v Selah (Zell-Pfarre), v gostilni Falle. Komaj deset minut je bil v njej, že pride župnik in hoče vedeti, po kaj je prišel. Politik — svobodnjak ga nato povabi na pijačo. Zvečer se zaplete v debato še z mladežjo iz slovenskega športnega kluba. Ta ga nagovarja, naj se izkaže in jim kupi (»špenda«) tekmovalno žogo. Župnik pa kot predsednik kluba izjavi, da takšen dar ne bi bil zaželen. »Športniki bi žogo prav radi vzeli, a župnik se z razširjenimi rokami postavi vmes. Je taka drža morda prispevek k spravi?« Župnik Ivan Olip (38) je svojim varovancem kasneje pojasnil, kakšna nevarnost je bila skrita v ponujeni žogi. »Ideja se je porodila ob štirih zjutraj, ko so bili vsi pijani. Haider, kije s sabo pripeljal tudi časnikarje, se je že videl, kako vsem na očeh pošilja žogo v igro. Toda mi pravimo: Ne Politika ne sodi na nape športno igrišče!« In še nekaj je, kar je sporni politik zamolčal pred mladim občinstvom v Modestovem domu: da je od škofa Kapella-rija pismeno zahteval, naj svojeglavega župnika kaznuje. Ponujena žoga ima simbolični pomen. Vzeti jo, pomeni pristati na prostovoljno asimilacijo, zavrniti jo pa še naprej živeti v strahu pred zadušitvijo z zastrupljenem političnem ozračju koroške »savne«. Take in podobne so zgodbe, kijih v obsežni reportaži z naslovom »Koroška jeseni« prinaša dunajski tednik Falter (40/89). Kako pa se vse to vidi z naše strani? Zdi se, da slika ni tako črna. Prejšnjo sredo je koroškega glavarja obiskal predsednik slovenskega IS Dušan Šinigoj. Pogovarjala sta se o varstvu okolja, prometu in gospodarskem sodelovanju, največ pozornosti pa sta namenila odnosu do koroških Slovencev; strpni dialog pa je po njunem tisto, kar naj bi prevladalo v tem oziru. Pa ne, da se bodo vremena naposled zjasnila tudi slovenskim Korošcem in ne le njihovim kranjskim rojakom ?! Stvar je taka, da tudi nam niso prav jasna. Po mojem bi bilo za oboje najboljše, če bi se tako Avstrija kot Jugoslavija čimprej vključili v Evropsko skupnost. Za Korošce zato, ker ES narodnostnim manjšinam namenja vse večjo pozornost in zaščito, za Kranjce pa zato, ker bi se lahko v pogojih svobodnega pretoka ljudi, kapitala in idej obojstransko okrepili. Evropa, ki nastaja, bi nas lahko spet združila, kljub državni meji. Meje so namreč dokončne, možnosti za povezovanje preko njih pa je še veliko. Tunel se gradi, po Koroškem, po Kranjskem Evropa zori! Za bolj zdrave otroške zobe Lesce, 30. oktobra - Naslednji ponedeljek, 6. novembra, bodo v osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah odprli šolsko zobno ambulanto. To bo druga v občini. Doslej so jo namreč imeli le radovljiški šolarji. Tretjo pa vzporedno z lesko urejajo na Bledu. Prostor je bil zgrajen v okviru investicij v osnovne šole radovljiške občine. Sestavljen je iz dveh'delov; predprostora, ki je namenjen hkrati čakalnici in higieni zob, ter ambulante. Spomladi je gradbeni odbor primaknil še denar za opremo. Z nakupom, zlasti uvozom, je bilo precej zapletov, zato v šoli tudi zamujajo z odprtjem ambulante za okrogli mesec. Po cenah iz junija je oprema stala približno 310 milijonov dinarjev. Dejavnost šolske ambulante bo financiral radovljiški zdravstveni dom. V leski osnovni šoli je trenutno 457 otrok. Njihovo število se bo s preusmerjanjem šolarjev iz Begunj postopno povečevalo. Če pa bo šolski zobozdravnik kljub temu imel premalo dela, bodo ambulanto odprli še za srednješolce ali za del delavcev. _ H. Jelovčan Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug" za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notrar nja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS. ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-i mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go^ razd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Klanj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 -603 -31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28 —463, mali oglasi 27 -960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. uredništvo tel. 21860 Kakšna bo nova vloga slovenske socialistične zveze Tudi stranka, če bo čas tako terjal Ljubijana,30.oktobra - Predsedstvo republiške konference SZDL je včeraj (ponedeljek) razpravljalo o novem programu organizacije, ki ima naslov: z demokracijo in ustvarjalnostjo v boljše življenje. Pred to sejo je agencija Dela Stik opravila pilotsko raziskavo med 431 naključno izbranimi telefonskimi naročniki. 38,5 odstotka vprašanih je menilo, naj SZDL postane samostojna politična zveza, 35,7 odstotka jih je menilo, naj SZDL ostane zveza strank in zvez, 6 odstotkov jih je menilo, da prenova ni potrebna, 4,2 odstotka jih je odgovorilo, da SZDL ni potrebna, skoraj 13 odstotkov vprašanih pa jih to ne zanima. Pred sejo predsedstva smo za mnenje o prenovljeni SZDL in možnosti, kaj bi ta organizacija morala biti, vprašali predsednika republiške konference SZDL Jožeta Smoleta. Takole je odgovoril: "Zadnje čase veliko bolj poudarjamo individualnega člana. V preteklosti smo delali napako, ko smo v ospredje postavljali samo frontni del SZDL, usklajevalno vlogo SZDL, zapostavljali pa smo element direktnega, individualnega člana. Po raziskavah javnega mnenja se ima nad 60 odstotkov ljudi za člana SZDL. Mi smo tu naredili nov korak z uvajanjem članske izkaznice, pri tem pa ne zanemarjamo pomena SZDL kot povezovalke družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in dru- štev. Menimo, da bi se morala SZDL razvijati po tirnicah kolektivnega in individualnega članstva. Sedaj moramo v javno razpravo o programu SZDL. Ona je politično profilirana organizacija in ima svoje mesto kot levo sredinska, progresivna organizacija. Tako je bila SZDL kot naslednica OF tudi zamišljena. Mi smo organizacija, ki je za socializem, za razvoj socializma. So pa lahko še druge organizacije z bolj naprednimi pogledi. Jasno nam je, da program Zveze komunistov ne more biti program SZDL. SZDL rabi svoj program, zato smo iz statuta izločili formulacijo, da je ZK v SZDL vodilna sila in daje program ZK avtomatično program SZDL, čeprav je ZK pomemben del SZDL. Pred nami je re- sno preoblikovanje političnega sistema in tu utegnemo imeti težave na zvezni ravni, čeprav so doseženi določeni premiki. Politični pluralizem je vsaj načeloma sprejet, ko pa pridemo do konkretne obravnave, pa spoznamo, da so med nami zelo tehtne razlike. Nekateri so še vedno za usmerjeno demokracijo po vzoru nekdanjega indonezijskega predsednika Sukar-na, do sem lahko, dlje ne. Zame je meja samo spoštovanje ustave, zakonov in pravnega reda. Ne morem pa biti jaz ali katerakoli druga organizacija merilo, ki bo rekla, to je pravi pluralizem, to pa ni. V Jugoslaviji so razlike, tu moramo biti tudi mi bolj strpni in ne moremo drugih siliti v tiste poglede, ki so pri nas dozoreli, drugje pa ne. Ni pa treba čakati, da bodo nekatere stvari dozorele v vsej državi. Da smo spremenili ime SZDL v Socialistično zvezo Slovenije, ni brez pomena. Delitev na delovne ljudi in občane ni bila dobra, bil je pleo-nazem. SZS mora govoriti o občanih." Je preoblikovanje organizacije tudi priprava na čas, ko naj bi bila SZS samostojna politična stranka. "Tehtno vprašanje, na katerega je težko odgovoriti, ker še ne vemo, v katero smer bo šel razvoj v Sloveniji. Zame je SZDL poslednja, ki naj bi se transformirala v neko politično stranko, ker bi s tem zgubila svoj širši, izvirni pomen. To pa ne pomeni, da ne bi imeli jasnega političnega obraza, da ne bi v našem okviru na volitvah prihajalo do sodelovanja raznih organizacij, seveda pa ne tistih, ki so na izrazitih pozicijah proti socializmu. Nikogar ne bomo silili v SZDL, bomo pa odprti." J. Košnjek Razhajanja zaradi sindikalne prenove Namesto da bi združili moči, drug drugemu podstavljamo nogo Odkar je ugledal luč sveta program Neodvisnih sindikatov Slovenije, se o njem pletejo nasprotujoče si razprave. Pa ne med tako imenovanimi zdravimi silami, ki bi nasprotovali prenovi, temveč v nekaterih občinskih sindikatih, ki so že pred osnovanjem Programa izpričali radikalno reformno stališče. Tudi v Kranju, kjer smo o tem povprašali tamkajšnjega sindikalnega predsednika Jožeta An-tolina. govarjanja. V tem smislu je treba razumeli tudi naš predlog, da bi se postopno profesionalizirale sindikalne funkcije v večjih tovarnah in bi ti sindikalni aktivisti delovali potem na občinski ravni. Po posvetu republiškega sindikalnega vrha z občinskimi sindikalnimi predsedniki pa imam vtis, da se drugim tresejo stolčki, da si obstoječi sindikalni vrh želi s predlaganim načinom organiziranja v sindikate dejavnosti ohraniti sedanjo oblast. Po tem posvetu sem še bolj prepričan, da bo težko opraviti sindikalno Kakšne so razlike med republiškim in vašim programom prenove? »V programskih izhodiščih se ne razhajamo, temveč glede njihove izpeljave in sindikalne organiziranosti. V občinskih sindikatih ne nasprotujemo organiziranju po dejavnostih, pač pa temu, da dosedanjo togo organiziranost zamenjamo z novo togostjo. V prihodnje se bo članstvo prostovoljno vključevalo v sindikat, prostovoljno pa naj se sindikati podjetja vključujejo tudi naprej, bodisi v občinski sindikat, v sindikat ene ali več dejavnosti, v obe obliki, ali pa v kako tretjo, ki jo bodo organizirali po svoji presoji in potrebi. V mislih imam, denimo, delavce komunalnega podjetja: ti se ne morejo vklopiti v en sam sindikat dejavnosti, zato je prav, da jim je puš-čena organizacijska svoboda. Sicer pa mislim, da bi morali v sindikatu združiti moči, ne pa metati blata po eni ali drugi organiziranosti.« Slišati je, da v nekaterih občinskih sindikatih nasprotujete prenovi, ker se bojite za stolčke! »Republiški sindikalni funkcionarji bi se morali od takih izjav ograditi. Sicer pa zanikam, da bi se nam v občinskem sindikatu majali stolčki. V izhodiščih za prenovo naših sindikatov smo članstvu ponudili, da si izberejo sindikat, kakršnega si želijo. Izkazalo se je, da ga potrebujejo, vendar ne kot izločeno občinsko birokracijo, temveč kot mesto skupnega do- prenovo, če ne bo prej kadrovske prenove v slovenskem sindikalnem vrhu. Ogorčen sem se vrnil s te seje, ko so nas tako rekoč postavili pred izvršeno dejstvo, naj se o predlagani organiziranosti izjasnimo z da ali ne, možnosti razpravljati o njej pa nam ne dajo.« Občinski sindikat pri sklepanju kolektivne pogodbe, v prihodnje najpomembnejše sindikalne aktivnosti, ne bo imel vloge. Kaj naj bi torej počel? »Kolektivna pogodba je najmočnejši argument, zakaj se mora krepiti sindikat dejavnosti. Temu v občinskih svetih nikakor ne nasprotujemo, saj trdimo, naj se sindikati dejavnosti in občinski sindikati izenačijo, ne pa da slednji postanejo nekakšen organizacijski privesek, tako kot so bili zdaj repu- bliški odbori sindikatov dejavnosti. V prihodnje naj bi namreč lovili ravnotežje med interesi v okrilju dejavnosti in tudi tam, kjer delavci živijo. Glede kolektivne pogodbe je za zdaj še premalo jasnega. Teža problematike bo najbrž še vedno v kolektivih, tu pa bosta imela svojo vlogo oba, sindikat dejavnosti in občinski sindikat, prvi zaradi kolektivne pogodbe, drugi zaradi stečajnih postopkov, tehnoloških presežkov, socialnih travm. Poglejmo primera Telematike in Tekstilindusa, to sta problema občine in s tem domačega sindikata, medtem ko je denimo zdravstvenim delavcem lažje iskati interes v njihovem sindikatu dejavnosti. Zato sem za fleksi; bilno organiziranost, ki naj si jo izberejo člani sami.« D. Z. Žlebir )mbodo veta Z akcijo v prihodnost Kot smo obljubili na prvi posebni kongresni mladinski Glasovi strani, tokrat objavljamo še kratek povzetek preostalih kongresnih resolucij. 13. kongres ZSMS se nezadržno približuje, kajti čez teden dni bo Portoroški Avditorij že gostil predvidoma nekaj več kot 1000 delegatov, gostov in novinarjev. Pri izobraževalni politiki ZSMS med drugim meni: zasebne šole, torej tiste, ki jih ne ustanovi država, so v principu možne na vseh stopnjah in smereh izobraževanja. Prepovedati je potrebno kakršenkoli sistemski in vnaprej določen vpliv posameznih političnih organizacij na upravljanja katerekoli javne ustanove, razen preko parlamenta. Kulturno politiko naj določi parlament. Tako se bo zmanjšala možnost regulacije kulturnih tokov v skladu z interesi dnevne politike in defevdaliziralo državo ter paradržavne kulturne ustanove, ki skrbijo za distribucijo proračunskih sredstev ter različne kulturne programe, menijo med drugim na področju kulturne politike. Za šport so zapisali tudi, da ga je potrebno dosledno ločevati od telesne kulture - rekreacije, ter naj se telesna kultura Financira sama, šport pa je stvar marketinga. V energetski politiki so kot prvo zahtevo zapisali izgradnjo vsaj 1000 malih zasebnih elektrarn in po letu 1995 zakonsko prepoved jedrske elektrarne Krško, hkrati pa takojšnje zaprtje Rudnika urana Zirovski vrh. Pri vodnem gospodarstvu vidi ZSMS predvsem delo na ustavitvi vseh melioracij v Sloveniji, dokler ni izdelana zasnova slovenske pokrajine. Pomanjkanje stanovanj je predvsem problem mladih, torej zelo tipičen generacijski problem in v tem skladu se bo ZSMS zavzemala tudi za samostojno stanovanjsko politiko republike Slovenije, ki bo omogočila vsakomur dostop do stanovanjske pravice. Pri kmetijstvu ZSMS ocenjuje, da je to dejavnost nacionalnega pomena, je gospodarska dejavnost in ne ceneni preskrbovalci cenenih surovin in hrane za predelovalno industrijo in mestno prebivaltsvo ter tako "stabilizator" socialnih nemirov. Omenimo še področje podjetništva, kjer pa je ZSMS v svoj predlog kongresnih dokumentov zapisala, da se država v normalnem trženem sistemu umika od varuštva nad samostojnimi poslovnimi organizacijami. Da pa bi zavarovala nemoteno delovanje trga, s posebnimi instrumenti poskrbi za dinamiko na trgu, najučinkovitejše prav s spodbujanjem podjetništva. V. B. Torek, 31. oktobra 1989 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (&&msmSSGLAS PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Programsko volilna seja občinske konference ZKS Kranj_ Polemična razprava obstala na pol poti PRED KONGRESOM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Kranj, 26. oktobra - Programsko volilno sejo občinske organizacije ZKS Kranj so morali tik pred koncem prekiniti, ko se je izkazalo, da je za izvolitev nadzorne komisije in delegatov za 14. kongres ZKJ potreben drugi krog volitev, tedaj pa konferenca ni bila več sklepčna, saj je nekaj delegatov sejo zapustilo, že na začetku pa je bila sklepčna le za las. Vendar pa seje ne moremo označiti kot slabe, saj se je ob svežem in udarnem programu "Za boljše življenje" razvila tudi polemična razprava, kakršne v Kranju nismo vajeni, nakazala P« je, da tudi v kranjski partiji obstajata konservativna in reformatorska struja. Uvodoma je Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj, dejal, da začenjajo novo obdobje, ki ga želijo meriti z drugačnimi merili, saj Je 44 let dovolj dolga doba, da se s političnega prizorišča poslovijo zastareli pogledi in da vstopimo v čas novega videnja. Naše delo, je poudaril, pa bo mnogo težje kot doslej, kar pa nas ne sme ovirati pri uresničitvi zastavljenih reform. Ustvarjanje izrednih razmer (mitingi, stavke itd) Porajajo neustvarjalno psihozo in občutek, da nas bodo te razmere obšle, hkrati Pa je ljudi strah. Tudi v Kranju se odražata dva koncepta nerazumevanja, zlasti starejši komunisti sodijo, da je potrebno stvari vzeti v roke, mlajši pa to razumejo kot vračanje v preteklost. Potreben je nov, Pozitiven program, je dejal Mervič, ko je spregovoril o programu "Za boljše življe- Ker jim novega kandidata za sekretarja predsedstva občinskega komiteja ni uspelo dobiti, bo to dolžnost še naprej opravljal Branko Mervič, tudi predsednik bo še naprej Edo Resman, ki je dolžnost prevzel šele sredi zadnjega mandata. Podobno v Kranju predlagajo, naj bosta ponovno izvoljena tudi prva dva moia slovenske zveze komunistov, predsednik naj bi bil torej še naprej Milan Kučan, sekretar pa Miloš Prosenc. nJu", potrebna je ogranizacijska prenova Partije, legitimnost pa si bo zveza komunistov v prihodnje pridobila v demokratičnih volitvah. Ob koncu je spregovoril tudi o izstopih, ki seveda niso kranjska posebnost, v Kranju je v zadnjih štirih letih Partijo zapustilo približno tisoč članov in članstvo se je tako zmanjšalo za četrtino, vendar pa je potrebno dodati, da so jih 290 črtali zaradi neaktivnosti, od tega 198 •etos. Kranjska partija torej želi imeti le aktivne člane, čeprav v Kranju ni navzoča širša politična alternativa, kakor je dejal Mervič. Poročilo o delu občinske organizacije ^KS je bilo sprejeto brez razprave, sicer Pa, osrednja točka je bil program "Za "Oljše življenje", ki je spodbudil razpravo, deloma tudi zelo polemično. Uvodoma je spregovoril Edo Resman, ki je dejal, da je Kranj še vedno mesto, kjer se od sobote do ponedeljka nič ne zgodi, Kranjčani vikend preživljajo v copatah in z navijalka-m> v laseh, problematično pa je predvsem Prepričanje, da ne znajo napraviti nič, torej kompleks manjvrednosti, ki bi se mo- ral spremeniti v kompleks večvrednosti, saj je Kranj po družbenem proizvodu na prebivalca nenehno na tretjem do petem mestu, njegov status pa ni temu primeren, saj je posledica slovenske logike vladanja manj razvitih, tako napadane v okviru Jugoslavije. Kranj se mora postaviti na zadnje noge, je misel retorično končal Resman, z njo pa seveda pojasnil, zakaj so napisali afirmativni program "Za boljše življenje". Dodati velja še njegovo opredelitev cilja delovanja komunistov: "Naš cilj mora biti prevzem oblasti, naše nastopanje v parlamentu pa v smislu opozicije oziroma kontrole države." Stane Boštjančič je pred izvolitvijo v občinski komite razgrnil svoje poglede na aktualna vprašanja. Na vprašanje strankarski ali nestrankarski pluralizem je odgovoril, da je zanj sprejemljiv strankarski, saj je nesporno dosedanja politično monopolno organizirana družba rodila kriza, v kateri se nahajamo, ker je onemogočala sproščanje ustvarjalne energije posameznikov in skupin državljanov, z nestrankarskim pluralizmom pa bi nadaljevali z neu-stvarjalnostjo, saj različna mnenja znotraj ene organizacije niso isto kot različna mnenja in programi med organizacijami oziroma strankami. Prihodnje leto naj bi bil sprejet zakon o političnem združevanju in zveza komunistov bi se morala zavzemati za konkurenco političnih subjektov in njihovih programov, torej za strankarski pluralizem, kar ni v nasprotju z ustavo, saj je z njo zajamčena svoboda misli in opredelitve ter svoboda združevanja. Trdim, da se ta določila ne nanašajo le na društva in podobno, je dejal Boštjančič, jasno pa je, da so s tem povezana mnoga vprašanja: nevtralna šola, vojska, policija, pravosodje, skratka vprašanja, ki jih bo potrebno rešiti, če hočemo govoriti o civilni družbi in pravni državi. Zavzel se je tudi za asimetrično federacijo in za izvirno politično suverenost republik, s tem pa je povezano sprejemanje ustav, logično je, da se sprejmejo republiške ustave, šele po- Za delegate za 11. kongres ZKS so bili izmed petnajstih izvoljeni: Dušan Bav-dek, Bole-Vrabec, Janez Frelih, Irena Jerman-Jere, Alenka Kovšea in Andrej Lapajna. Za delegata za 14. kongres ZKJ je bil izvoljen Aleksander Ravnikar, drugega delegata pa bodo izvolili v drugem krogu volitev na nadaljevanju prekinjene seje. Stane Boštjančič je predlagal, naj bi v zvezi s procesom proti Azemu Vllasiju in soobtoženim sprejeli stališče: "V zadevi Azem Vllasi in soobtoieni gre za političen proces, ko nosilci politične moči in oblasti grobo zlorabljajo kazensko pravo in organe kazenskega pravosodja za doseganje političnih ciljev. Sodni proces proti Azemu Vllasiju in soobtoženim pred Okrožnim sodiščem v Titovi Mitro-vici zahteva, da se znova zavzamemo za pravno in pravično državo, za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. " Vendar pa je predlog žal obvisel v zraku, saj je bila konferenca zaradi odhoda nekaterih delegatov že nesklepčna. tem zvezna, če je republika nosilec suverenih pravic, ki jih uresničuje izvirno in samostojno. Ker zveza komunistov ne more biti iztrgana iz političnega sistema, bi moralo iz zveznega statuta izginiti načelo demokratičnega centralizma. V zadnjem ča*-su je opazna večja politizacija J L A, je dejal Boštjančič in pri tem omenil nedavni nastop Kadijevica in Broveta, ter je zavzel, da naj bo na čelu Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo civilist, ne pa poklicni vojak. Alenka Kovšea je opozorila, da se s krepitvijo republiške regulative oži prostor lokalnim skupnostim, kar za Kranj pomeni, da bo z 2 odstotno večjo obveznostjo do enotnega družbenega programa imel nižji družbeni standard, kar pomeni odmik od vizije boljšega življenja. V zvezi komunistov naj član vidi sebe in vpliva na razmere, kjer živi, je dejala in izrazila bojazen, da bomo postali le glasovalni stroj za stranke, bolje rečeno, za njihova republiška vodstva. Milica Ozbičeva pa je ostro polemizirala z Boštjančičem, označila njegov nastop kot šopek tem in aut-aut način podajanja. Sodila je, da takšnih tem ni moč postavljati ultimativno, govorila o negotovosti, če bodo v nekaterih sredinah sprejete, drugod pa ne in se bo zastavilo vprašanje, s čim iti na kongres ZKJ. Po njenem me-nju bi morali temeljito pretresti izbor tem in izbrati le tiste, pri katerih ni odstopanja ter jih postopoma uresničiti. Iz njenih besed je bilo moč razbrati, da se nikakor še ne ogreva za strankarski pluralizem, kar je utemeljila tudi s kadrovskimi zadregami. Okrcala je tudi zbrane, češ da se premalo vključujejo v razpravo. Stane Boštjančič se je ponovno oglasil in dejal, da moramo imeti izhodišče za demokratični dialog v Jugoslaviji. Partija je imela kadrovski monopol, kam nas je to pripeljalo, vemo, je zavrnil njene pomisleke. Glede razprave pa: je bila potemtakem beograjska seja odlična? In požel aplavz. M. Volčjak Prvo soglasje k prenovi slovenske partije doseženo Zaradi nas, ne zaradi Evrope Ljubljana, 26. oktobra - Ob programskem dokumentu Zveze komunistov Slovenije za 11. kongres, ki bo 22. in 23. decembra v Ljubljani, in motu Za evropsko kakovost življenje se mi zdijo že čista sprenevedanja spraševanja, zakaj v Evropo, v kakšno Evropo, ali v Evropo samo zemljepisno ali tudi drugače. Edino vprašanje, ki bi ob tem zdržalo kritiko, bi lahko bilo, kaj smo mi sposobni pozitivnega prinesti v Evropo, vendar očitno bore malo, saj smo tudi element samoupravljanja, s katerim smo se bahali desetletja, zmaličili do konca. Zanesljivo v gradivu centralnega komiteja, ki gre sedaj do kongresa v razpravo, ne samo med partijsko, ampak tudi nepartijsko javnost, ni mišljena Evropa romunskega ali kateregakoli drugega neprijaznega tipa, ampak Evropa demokratičnih tradicij, odprtosti, svoboščin in ustvarjalnega dela, reform, kar pričajo tudi barve simbolov za bližnji kongres slovenske partije. Modra pomeni svobodo, rumena reforme in kritični prelom s preteklostjo, zelena okolje, prijetno za bivanje, zvezda, še vedno petokraka, pa je tradicija. Partija ima v mislih Evropo, v kateri inženir v štirih dneh zasluži toliko kot pri nas cel mesec, kot je dejal Milan Kučan, Evropo, v kateri v osmih urah s kakovostnim delom zaslužiš toliko, da potem 16 ur mirno živiš (dr. Matjaž Mulej). Se s tem odrekamo samoupravljanju? To utegne biti eno ključnih področij razprave o novi vsebini Zveze komunistov Slovenije. Res je, da smo ga prvi uvedli, da pa ga nismo uresničili in ga potemtakem tudi ukiniti ne moremo, je na četrtkovi seji cekaja dejala Katja Vadnal. Vinko Hafner je v kritični razpravi dejal, da utegnemo imeti nezadovoljne ljudi pred skupščino, če se bomo odpovedali samoupravljanju. Franček Hudej je opozorilo komentiral takole: zanesljivo ni zgodovinski interes delavskega razreda pri nas tri do štirikrat manjša plača kot v soseščini, delavci pa bodo prišli pred skupščino, če 15. v mesecu ne bodo dobili plače, ne pa zato, če jim odvzamemo tisto, česar nikdar niso imeli. Čeprav je ceka programski dokument sprejel, se utegnejo v javni razpravi kresati mnenja o terminih in formulacijah iz železnega repertoarja delavskega in komunističnega gibanja. Pustimo tokrat ob strani morebitno spremembo imena Zveze komunistov Slovenije (predvsem nekateri starejši člani cekaja so opozarjali, da to ni tako enostavno). Gre za pojme kot socialna baza Zveze komunistov, delavski razred, demokratični centralizem, avantgarda, revolucija in podobno. Predlagani partijski dokument jih opušča, sicer ne na veselje vseh članov, kar je pokazala tudi zadnja seja cekaja, vključujoč z vlogo družbene lastnine oziroma enakopravnostjo lastnin. Reformatorji, če smemo tako reči avtorjem partijskega programa za bližnji kongres, ki ima precej zametkov volilnega programa za volitve prihodnje leto in je splet kratkoročnejših in dolgoročnejših ciljev, opuščajo stare pojme. Klasičnega delavskega razreda ni več, prav tako njegove vladavine v izvirnem pomenu besede, pojem delavca, ustvarjalca je mnogo širši. Čas za revolucije, razen za tehnološke, znanstvene, je mimo, zato je stvarnejši izraz reforma. Avantgardnost je možno razumeti samo v reformnem smislu, ne pa v klasičnem, ko nam ta avantgardnost ni prinesla vedno pozitivnih rezultatov. Soglašati pa kaže tudi z mnenjem zoper demokratični centralizem, ki se ponavadi (in tudi pri nas) ni razvijal v smeri demokratičnosti, ampak iznakaženega centralizma, ki še nikjer ni postal demokratičen. Družbena lastnina ne sme biti že zaradi imena prednostna (ker je to bila, smo jo uničevali), ampak enakopravna, z določenim in znanim gospodarjem in enakovredna v soočanju z drugimi lastninami. Partijskemu pogledu v svojo in družbeno prihodnost vsi ne in ne bodo ploskali, vendar razlik ne smemo izrabiti za medsebojna obračunavanja. Res pa je, da za mnoga področja izzivalna stališča silijo k razmišljanju, razmišljanje pa po Brechtu rojeva akcijo. Partija odprto ponuja svoj pogled na prihodnost in razvoj, s tem tudi veliko tvega, tako znotraj Slovenije, še posebej pa v ZKJ, v kateri po Kučanu nima kaj iskati, če ZKJ ne bo oblikovana tudi po meri slovenske partije, vendar brez tveganja, vendar s pametjo, ni napredka. Spomnim se besed dr. Aleksandra Grličkova, ki je dejal, da prav take situacije, kot je naša sedaj, omogočajo spremembe. V pozitivno, lahko pa tudi v negativno smer in tega ne gre podcenjevati. J. Košnjek Jože Klofutar, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Tržič Nezaposlenost je kazalec neinventivne družbe ržlč, oktobra - Prihodnji četrtek, 9. novembra, se bodo tržiški ko-uništi sestali na svoji programsko volilni konferenci, kjer bodo P°dali obračun dela za štiri leta nazaj, opravili volitve in sprejeli Pr°gram za naprej. Kar nekaj sloganov, ki so zdaj hočeš nočeš °dni tudi pri komunistih, imajo v mislih, po vsej verjetnosti pa bo Pr«vladalo geslo "Za višjo kakovost življenja". Tržiški komunisti namreč na svoji programsko volilni konferenci izhajali iz tre-|ex razn,er v Tržiču, kjer osebni dohodki delavcev zaostajajo da-c z a gorenjskim in slovenskim povprečjem, kjer investicijska vladanja ne kažejo, da se bo kaj hitro spremenilo, kjer so gospodarske j ave,n»orda hujše, kot drugod, a jih tržiški delavec stoično prena dova 'Z 8eneracUe v generacijo je vajen le trdega dela in odpove *acnJ£ I vaSih osnovnm organi-! ,?'Jah že vse pripravljeno na to ^ločilno programsko volilno *°nferenco?" Kan-90 odst°tkov osnovnih or- 5o arj je Že imel° Pr°8ram-rjn. Vo'ilne seje, vendar pa o UKurnentih za občinsko pro- sejo še niso jamsko volilno $e,.8 1 spravljati, ker jih bodo da k- dobi,i- Naša že|Ja ->e' lo « te d°kumente obravnava-0r^lrn več celotnih osnovnih sanizacij, kjer pa to ne bo mogoče, pa vsaj sekretariati, da bi delegati prišli na sejo z oblikovanimi stališči. Moram priznati, da smo imeli težave s pripravami, saj smo kar dvakrat podaljševali roke, problemi pa so bili tudi pri iskanju kandidatov za nove sekretarje osnovnih organizacij. Pretežni del sekretarjev bo ostal." "Ste zadovoljni z dosedanjim delom?" "Po svoje sem, kajti mislim, da smo vendarle delo komiteja vodili tako, da je bilo vedno tesno sodelovanje z osnovnimi organizacijami. Lahko trdim, da v nobenem mandatu pred menoj niso bili člani komiteja tolikokrat v osnovnih organizacijah kot zdaj in da so bili le redki tako argumentirani dialogi, kot so zdaj. Nisem pa še zadovoljen s stanjem v osnovnih organizacijah. V začetku sem imel občutek, kot da sem sekretar vseh 47 osnovnih organizacij, potem sem za osnovne organizacije dosledno zadolževal člane predsedstva in komiteja." "Imate tudi v Tržiču močan osip članstva?" "Tudi. Od 751 članov 31. decembra 1986 imamo danes še 640 članov. Vendar pa, če pogledamo vzroke, slika ni porazna, kajti Tržič je v teh letih zaradi gospodarskih težav doživel precejšnjo migracijo in se je v druge občine odselilo kar 66 članov, 17 jih je umrlo, 77 jih je samovoljno izstopilo, 14 jih je izstopilo zaradi previsoke članarine, 5 zaradi neučinkovitosti ZK in oodobno. Zmanjšalo se je tudi število osnovnih organizacij in sicer od 47 na 31, vendar to večinoma zaradi reorganizacij delovnih organizacij. Tako je v Peku od prejšnjih 7 osnovnih organizacij in v BPT od 6 ostala po ena sama, osnovna organizacija carinarnice na Ljubelju je zdaj v centrali na Jesenicah. Nekaj osnovnih organizacij, kot na primer v Integralu, Novosti in Obrtnem podjetju pa so bile zaradi majhnega števila članov razformirane, člani pa so se povezali po krajevnih skupnostih. Razpustili smo tudi osnovno organizacijo v upravnem organu skupščine občine Tržič, kar se je pokazalo za zelo pozitivno. Zdaj se tudi najodgovornejši funkcionarji pojavljajo v krajevni skupno- sti in se res v bazi seznanjajo s problemi. "In kaj vse bo vseboval vaš program?" "Tržiški program delimo na 4 globalna področja: gospodarstvo, vprašanje prostora in okolja, politični sistem in ZK samo. Naše delovno geslo je -verjetno bo tako tudi ostalo -"Za višjo kakovost življenja". Izhajamo zlasti iz trenutnih razmer v Tržiču, iz težkega gospodarskega položaja, ki ima za posledico to večno pritrgo-vanje pri življenjskem standardu delavca. Manjka nam razmišljanja, inovativne dejavnosti. Naša ambicija je, da se vrnemo v tisti krog občin, ki se ne ukvarjajo z brezposelnostjo. Nezaposlenost je kazalec neinventivne družbe. "Imate v Tržiču tudi že alternativo?" "Uradno imamo le kmečko zvezo, zagotovo pa imamo tu tudi člane in zagovornike alternative. Vendar se za našo organizacijo ne bojimo. Danes se bolj kot kdajkoli vidi, kdo se najbolj zavzema za slovenski narod. V najhujših dneh slovenskega naroda alternativcev ni bilo nikjer." "Se strinjate z rumeno barvo kongresnih dokumentov?" "Ta šok sem dokaj normalno preživel. Jaz jemljem to modro in rumeno barvo kot celostno podobo kongresa, ne kot spremembo simbola, se pa globoko strinjam s Kučanom, da bi, če bi menjali simbole, srp in kladivo smeli zamenjati le z -računalnikom. Mogoče bodo rumeno barvo stari komunisti travmatično sprejemali. Toda vedeti moramo, da je proces demokratizacije bil in bo vedno navzoč v družbi, zato tudi ZK ne more biti izjema." D. Dolenc Veliko zanimanje za Hribarjevo hišo v Cerkljah - Oktober, ki je sicer mesec požarne varnosti in so tudi letos imeli gorenjski gasilci cel mesec različne aktivnosti, pa si je, posebej v drugi polovici, izbrala za različne akcije in predstavitev dejavnosti, ki se nanašajo na poslovanje in sodelovanje z občani, tudi Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske v Kranju. Ena takšnih akcij pred današnjim svetovnim dnevom varčevanja je bila minulo soboto tudi prikaz obnovljene Hribarjeve hiše v Cerkljah vsem, ki so to domačijo morda poznali že prej, se je spominjali, kako je počasi "popuščala" zobu časa in potem slišali, da se je njene obnove lotila Ljubljanska banka in še posebej Gorenjska banka. Prenovljeno v vseh nekdanjih značilnostih in posebnostih stavbe in prostorov ter opreme v njej so si v tistem delu, kjer je že nekaj časa poslovna enota Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske Kranj, prebivalci krajevnih skupnosti pod Krvavcem že imeli priložnost ogledati. Prav tako po miniaturnem programu nekdanje ureditve tudi okolico. Minulo soboto pa so predstavniki Ljubljanske banke na široko odprli vrata vsem prostorom v hiši. Obiskovalcev ni manjkalo in vsi po vrsti so se čudili in hkrati z zadovoljstvom ugotavljali, da je z obnovo in ohranitvijo lepot in posebnosti hiše, v kateri je poleti tako rad prebival nestor slovenskega bančništva Ivan Hribar, opravljeno veliko in dragoceno delo. Obnova Hribarjeve hiše zato v teh dneh, ob svetovnem dnevu varčevanja, najlepše simbolizira tudi pomen samega praznika varčevalcev in tudi bančne poslovnosti. - A. Ž. Jožica Ribnikar, aktivistka Rdečega križa Po krvodajalce od vrat do vrat Kranj, oktobra - Minuli teden je bila na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani izredna krvodajalska akcija za kranjske krvodajalce. Med devetdesetimi jih je bilo veliko tudi iz najštevilnejše krajevne organizacije Rdečega križa - Vodovodnega stolpa. nikar. Na njej in 32 odborni-cami sloni večina dejavnosti krajevne organizacije, pa tudi zagnanih poverjenikov pri tem ne gre pozabiti. »Sicer že nekaj časa opažamo, da krvodajalstvo upada. Morda je to v naši krajevni skupnosti še bolj opazno, ker se prebivalstvo stara. Vendar imamo od okoli 7000 prebivalcev še vedno kar 3759 članov Rdečega križa. Pred krvodajalskimi akcijami moramo vendarle od vrat do vrat ter s prijaznostjo in toplo besedo vabiti k humanemu dejanju. K temu bi radi pritegnili^več mladih, za kar bi verjetno potrebovali nove organizacijske prijeme.« Krvodajalci za svoje dejanje navadno dobijo le zahvalo. Pri Vodovodnem stolpu se jim vsako leto skušajo oddolžiti s skromno slovesnostjo. Letos jih bodo nanjo povabili 17. novembra v Dom JLA v Kranju. D. Z. Žlebir Krajevno organizacijo predano vodi Jožica Ribnikar, ki nam je povedala, da so letos že v tretje pripravili krvodajalsko akcijo. S prvo, ki je bila konec marca in v začetku aprila, niso dosegli ponujenega »plana«. Druga, enodnevna, je bila ravno sredi poletja, med kolektivnimi dopusti, zaradi česar je bil tudi prepi-čel odziv. Zato so se tokrat toliko bolj potrudili. »Veseli smo enkratnega odziva,« je povedala Jožica Rib- Uspešna kulturna akcija Radovljica - Že dve desetletji občinski sindikalni svet, Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica organizirajo kulturno akcijo za delovne kolektive. V prvem polletju letos so v 15 krajih v občini izvedli 23 različnih kulturnih prireditev. Deset gledaliških predstav kranjskega in jeseniškega odra ter domačih dramskih skupin si je ogledalo skoraj 2000 obiskovalcev. Bilo je tudi več pevskih koncertov, najaktivnejši med pevci pa so bili oktet LIP in tudi oba zbora - kro-parski in podnarški. Živahna pa je bila letos tudi galerijska dejavnost, v kateri so se še posebej izkazali amaterji v likovni sekciji KUD Veriga Lesce, ki so pripravili razstave v raznih krajih v občini. Za naprej je komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu sklenila, da bodo udeleženci za ogled predstav izven občine prispevali po 15 tisoč dinarjev, delovne organizacije do 200 zaposlenih naj bi prispevale po 1000, nad 200 zaposlenih pa po 800 dinarjev na vsakega člana kolektiva, (jr) Kompasov Ivan že dvajsetič Kranj - Tokrat nam je dopisnik Ivan Petrič poslal prispevek s precej nenavadnim naslovom in sicer: Kompasov Ivan gre že dvajsetič na Srečanje. Piše, daje bil doslej na vseh Kom-pasovih srečanjih, ki jih le-ta prireja vsako leto 29. novembra. Letošnje srečanje bo v Poreču (prijave sprejemajo v Kompaso-vih poslovalnicah) in Ivan Petrič seveda tudi tokrat ne bo manjkal. Ker pa je stalni udeleženec, mu je tokrat Kompas "priznal" za Srečanje v Poreču konec novembra 50-odstotni popust. ureja ANDREJ ZALAR Obrežja potokov so marsikje (še vedno) najbolj priročna smetišča Največkrat je kriva navada Kranj, 30. oktobra - Spomladi in jeseni se za kratek čas pokaže, kako učinkovita je naša skrb za čisto okolje, kako se uresničujejo ničkolikokrat izrečene, poudarjene lepe besede o skrbi za naravo in kaj je doseglo prelito črnilo na papirju, da se bomo zaradi neodgovornega ravnanja zastrupili. V krajevnih skupnostih marsikje že ni več skrb za čisto okolje zgolj točka v programu, ki bi spominjala na tako imenovane naloge pod "in tako dalje". Niso redke krajevne skupnosti, kjer so že poskrbeli za organiziran odvoz odpadkov, uredili začasna odlagališča, namestili zabojnike... Pa vendar je za še vedno nelepo sliko okolja, tako kaže, največkrat še vedno kriva predvsem navada... Tone Borišek je že šestnajsto leto rečni nadzornik pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj. Vsa ta leta ima med dnevnimi delovnimi zadolžitvami zapisano tudi pregledovanje obrežij potokov, rek in Tone Borišek lahko bi rekli na ta način tudi skrb za naravno okolje. "V zavesti in prepričanju, da si z onesnaževanjem narave sami kopljemo grob, se je res že precej spremenilo. V kranjski občini, kjer je med drugim moje delovno področje, so nekatere krajevne skupnosti z resnim in zavzetim delom precej naredile. Takšen zgleden primer je na primer krajevna skupnost Jezersko, kjer so še pred nedavnim imeli zelo sporno odlagališče najrazličnejših odpadkov. Dogaja pa se, da so takšni lepi primeri zaradi neodgovornosti posameznikov, ali prepočasnega uresničevanja širših programov, le kratkočasni zgledi in bolj muhe enodnevnice. Bitka med prepričanjem, da imamo radi čisto le svoje dvorišče, kako pa je za sosedovim plotom pa nas že več ne briga, in da vse, kar nas moti in nam kazi dvorišče, sodi izključno le na opredeljeno odlagališče v občini, bo še nekaj časa trajala..." Razlogov za takšno ugotovitev in najbrž tudi upravičeno trditev, ima Tone Borišek veliko, da ne rečemo preveč. Jezersko za zgled, v Dupljah pa takole. Inteksovi ogorki v Savi; prepoved, ki je postala formalnost... Najbolj številna priročna odlagališča so za reko Kokro v kranjski občini... Obrežja reke Kokre so še vedno prevečkrat zelo priročno odlagališče odpadkov. Izredno sporno je tudi na nek način dogovorjeno odlagališče v krajevni skupnosti Duplje, kjer so potok Zadrago, ki se pod Trnovcem zliva v Tržiško Bistrico, že dobesedno zasuli. Pa ni nič drugače, kar zadeva kanalizacijo v kanjonu reke Kokre. Da ne govorimo o že neštetokrat "prepovedanem" Inteksovem odlagališču ogorkov na levem bregu Save pred samo čistilno napravo v Kranju. V posmeh je tudi odtočni kanal Iskre Kibernetike in Era iz katerega bruha toaletni papir v Savo, čeprav se križa s kanalom za čistilno napravo... "Včasih imam vtis, da smo se, kar zadeva čisto okolje, dopoldne nekaj dogovorili, popoldne pa že na vse pozabili. Pripravljeni smo se udeležiti očiščevalnih akcij, pa vendar je ob letu slika spet ista. Šolarji čistijo obrežja rek in potokov, doma pa jim potem starši, ko prenavljajo hišo ali prostor, naročajo naj zapeljejo nepotreben material spet na obrežje potoka..." Na robu urejenega dvorišča in lepe domačije se torej še vedno prevečkrat konča naša skrb za urejeno in čisto okolje. In tako bo, dokler beseda in črka, da tako ne gre, ne bosta postali navada. A. Žalar Tržičankam ni treba čez mejo ali TREND sledi modi Menda ni ženske, ki ji ob izložbi butika TREND v prehodu pod oboki tržiške občinske hiše ne bi zastal korak. Vsaj toliko vsaka počaka, da pogleda, kakšno bluzo sta ta dan Jelka in Breda obesili v izložbo, kaj visi na najbližjih obešalnikih, kakšna je trenutna moda ... Dalj časa sta se Tržičanki Jelka Ličen in Breda Korošec odločali, da bi šli na svoje. Ko seje Turistično društvo preselilo v Lavičkovo vilo, seje ponudila priložnost: prostor pod občinsko hišo, zraven Domove trgovine s spominki, kjer praktično hodi mimo ves Tržič in tudi tujci zaidejo sem, je bil kot nalašč za njuno namero: Tržiču dati trgovinico, kjer se bodo ženske lahko lepo, moderno pa tudi rte predrago oblačile. Pozna se, da sta komercialistki, da se spoznata na materiale - obe sta pred tem trgovali v BPT - in znata izbrati pravo blago za svoj butik. Svoje blago znata tudi ponuditi. Najmanj dvakrat tedensko premenjata svojo izložbo, nekateri kosi oblačil, kot so na primer bluze, pa se v njuni trgovinici ponujajo strankam skoraj vsak dan drugače. Kvalitetne firme izbirata; dobro je zastopana Mura z lažjimi oblekami in zdajle tudi s kostimi in krili, lepe stvari so naprodaj od konfekcijske hiše Uzor iz Splita, ki je v Sloveniji manj znana, vendar pa ima odlične kreacije. Usnjena oblačila nabavljata pri Utoku v Kamniku, veliko pa sodelujeta tudi z zasebniki, od koder seveda prihajajo unikati. Vsakega po malo, pa je tu izbira, ki pritegne vsak okus, celo vsak žep. Kajti, Jelka in Breda se trudita, da nabavljata tudi cenejše stvari, predvsem pa brez posrednikov, ki bi dražili nabavljeno blago. Jesenske kostime imata cenejše tudi do 40 odstotkov kot drugod, ugotavljajo-stranke. Dobro sta se odločili, danes ugotavljata Jelka Ličen in Breda Korošec, vendar pa razmišljata tudi naprej. V kratkem bosta odprli svoj lokalček v novozgrajenih trgovskih prostorih na Deteljici, kjer bo ponudba še bolj dopolnjena. Če boste obiskali njun butik, naj vam povemo, da je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, ko gresta obe v nabavo. Vedno namreč nabavljata obe, da se kar najbolje odločita, da skupno precenita, kaj je primerno za njuno trgovinico in kaj ne. Saj konec koncev tudi skupno nosita ves riziko poslovanja. D. Dolenc Praznik v Hotemažah" Otvoritev trgovine so v petek popoldne veselo proslavili... Vesna in Jože odprla trgovino Hotemaže, 30. oktobra - Minuli konec tedna, v petek, je bilo v krajevni skupnosti Hotemaže-Olševek v kranjski občini zares veselo. Vesna in Jože Vidmar sta namreč v Hotemažah, nasproti gostilne pri Jurčku, odprla novo živilsko trgovino. Čeprav krajevna skupnost pri otvoritvi trgovine tokrat ni imela posebnih zaslug, kot je ugotovil predsednik sveta Jože Fajfar, ko je odprl novo trgovino, pa je v imenu vodstva in vseh krajanov pozdravil pobudo in odločitev mladih zakoncev Vesne in Jožeta Vidmar, da sta se odločila in v vasi, potem ko sta se sporazumela z lastnikom stavbe Tinetom Koširjem, odprla trgovino. "To je bila že precej dolgo časa želja v naši krajevni skupnosti, ki pa je trgovska podjetja zaradi denarja in interesa niso uresničila," je poudaril predsednik sveta KS. Da pa so si jo krajani zares želeli, so v petek dokazali s svečano otvoritvijo, saj so ob spremljavi ansambla Skikvintet peli in plesali še lep čas po otvoritvi. "Odločitev sicer ni bila enostavna. Precej časa sva razmišljala, potem pa sva se vendarle odločila. Nobenih težav ni bilo v upravnem postopku, bilo pa je precej dela, da sva uredila oziroma prenovila nekdanje poslopje. Zdaj naju čaka naloga, ki sva si ju obadva zastavila: da bo trgovina vedno dobro založena in da bodo krajani zadovoljni z njo. Ne bojiva se dela; morda je zdajle na začetku še nekaj treme... Vendar, korajža velja," sta povedala po otvoritvi Vesna, ki je po poklicu trgovka, in Jože Vidmar, ki je včasih delal v Iskri Telematiki. Hotemaža-ni, prav pa bo prišla tudi Olševča-nom, so torej zdaj vendarle dobili tudi "svojo" trgovino. Odprta bo vsak dan od 8. do 11. in od 13. do 18. ure, ob sobotah od 8. Vesna in Jože Vidmar: 'Korajža velja..." do 15. in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Ko bo trgovina imela še telefon, bosta Vesna in Jože Vidmar sprejemala naročila tudi po telefonu. Ustregla pa bosta tudi želji in naročeno blago ob dogovorjenem času dostavila tudi na dom. A. Žalar Torek, 31. oktobra 1989 5. stran ^fmismmmiCiLAs Iskra Unitel z Blejske Dobrave si bo prav tako pomagala s prodajo stanovanj Obetavno sodelovanje z zahodnonemško firmo Kranj, 27. oktobra - Podobno kot pred kratkim kranjski Tekstilindus si bo tudi Iskra Unitel z Blejske Dobrave, ki se je z reorganizacijo bivše Telematike odločila za samostojnost, pomagala s prodajo 22 stanovanj v vrednosti 23 milijard dinarjev, kar jo bo finančno okrepilo za sodelovanje z zahodnonemško firmo Vogt Aktiengesellschaft. Unitelu je še maja letos grozila ukinitev, 120 delavcev je bilo tedaj brez dela, zdaj pa napovedujejo, da bo bo v enem delu imelo dobro delo vseh 360 delavcev, v prihodnjih letih pa bi zaposlenost lahko še povečali. Ljubljanska banka-Temeljna banka Gorenjske je jeseniški stanovanjski skupnosti odobrila 23 milijard dinarjev posojila za odkup 22 stanovanj Iskre Unitel z Blejske Dobrave. Stanovanjska skupnost °o za odplačevanje posojila v prihodnjih štirih letih za 0,5 do 0,20 odstotka povečala zdaj 6 odstotno stopnjo od kosmatih osebnih dohodkov iz dohodka organizacij. Tudi jeseniška stanovanjska skupnost je ustrezne sklepe že sprejela. Gre torej za enako, seveda bistveno nianj zajetno finančno injekcijo kot pred kratkim pri kranjskem Tekstilindusu. Vendar pa je treba reči, da je kvaliteta reševanja vendarle drugačna, saj pri Unitelu gre za pozitiven sanacijski program, ki temelji na drugačni proizvodnji in celo povečanju zaposlenosti, kar je za jeseniško občino ob Presežkih delavcev v Železarni zelo pomembno. enem letu lahko zaposlil vse delavce, v prihodnje pa bo moč zaposlenost povečati za 500 delavcev. Tudi partnerje z Unitelom zadovoljen, v dveh mesecih so uspeli doseči 60 odstotno produktivnost, kar firma Vogt ocenjuje kot povsem ustrezno pri uvajanju tovrstne proizvodnje. V težavah so zlasti leska Veriga, zapu-ško Sukno, tržiški Zlit in BPT, rezultati so se poslabšali tudi nekaterim škofjeloškim podjetjem, tudi z njimi se že dogovarjamo in kmalu bodo predlogi dorečeni, je dejal Zlato Kavčič, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke-Temeijne banke Gorenjske. Pri tem pa je opozoril na kadrovske razsežnosti problematike, saj ni izključeno, da bo kje v tem pogledu ocene negativne, o čemer seveda ne bodo odločali v banki, zahtevali pa bodo seveda kadrovsko garancijo. Vsi delavci imajo zdaj delo Še aprila in maja se je zastavljalo vprašanje obstanka tovarne, ki se je ob reorganizaciji Telematike odločila za samostojnost preimenovala v Iskro Unitel. Tedaj je "ilo 120 delavcev brez dela, na prisilnem dopustu, tudi preostalih 240 ni bilo polno zaposlenih. Od avgusta naprej pa imajo spet vsi delo, vse več pa tudi naredijo. Aprila je Preračunano v nemške marke realizacija znašala 278 tisoč mark, septembra pa že 556 tisoč mark in v dvajsetin dneh oktobra 376" tisoč mark. Kooperacija z zahodnonemškim Voglom Polno zaposlenost so dosegli po zaslugi sodelovanja z zahodnomško firmo Vogt Aktiengesellschaft, v kooperacijo z njo so začeli izdelovali sestavine za feritne transformatorje, na tem programu dela že 200 delavcev. Napovedujejo pa, da bo že po Za Tekstilindusom se je torej tudi Unitel odločil za prodajo tovarniških stanovanj, nemara tudi drugod razmišljajo o takšni finančni injekciji, saj ima marsikatera gorenjska tovarna veliko tovarniških stanovanj. Tržiški BPT, ki se obupno bori za preživetje, jih ima, denimo, kar 800. Dobro pa bi seveda bilo, da bi takšne poteze spremljala akcija odkupa stanovanj, pod ugodnimi pogoji seveda. Morda bi bil takšen odkup stanovanj za ljudi privlačnejši od delnic, ki so pri nas resnična novost in za vse ne bo sprejemljiva, zlasti ne hitro. Ker so na Gorenjskem začeli s takšnimi potezami, bi bilo prav, da bi dorekli model odkupa stanovanje stanovalcem in ga ponudili v slovenski prostor. Tuji partner namerava vložiti kapital Firma Vogt je preko predstavništva Gospodarske zbornice Slovenije v Celovcu že izrazila pripravljenost za vlaganje kapitala v Unitel. Namera je torej resna, vendar pa je razumljivo, da vložek pogojuje z očiščenjem Unitelove bilance. Unitel je v letošnjem prvem polletju sicer posloval brez izgube, vendar pa je pravo sliko poslovanja dala šele kasneje dokončno izpeljana delitvena bilanca s Tele-matiko, saj so bile Unitelu prenesene precejšnje obveznosti in njegova zadolženost je bila konec septembra zelo visoka, saj je dosegla kar devet in pol mesečenih plača- nih realizacij. Unitel je imel 30 septembra 44 milijard dinarjev posojil, od tega 29 milijard dolgoročnih (prevzete obveznosti) in 15 milijard kratkročnih posojil za pripravo izvoza. Odtlej se dodatno niso zadolžili. Dve poti do mešane družbe Razmljivo je, da tuji vlagatelj ne bo poravnal starin posojil in želi imeti pri ustanovitvi mešane družbe čisto bilanco. Zato do nje obstajata dve poti. Po prvi bi krenili tako, da bi na kooperativnem programu ustanovili novo mešano podjetje, Unitelovi delavci pa bi se postopoma zaposlovali v njem. Hitrejša bi bila seveda druga pot, po kateri bi Unitelovo bilanco očistili starih obveznosti in kot celota ustanovili mešano podjetje. V ta kontekst torej sodi odprodaja tovarniških stanovanj, s pomočjo finančne injekcije razrešujejo dolžniško krizo, ki se bo sicer spremenila le v odplačevanje obresti. Injekcijo pa bodo zapičili v vsebinsko drugačne razmere, kot so jo v Tekstilindusu, saj gre pri njem v bistvu za zmanjšanje proizvodnje in zaposlenosti, pri Unitelu pa za povečanje proizvodnje in zaposlenosti, razrešena pa so tudi kadrovska vprašanja vodenja podjetja, ki v Tekstilindusu še niso. M. Volčjak Unitel bo zaprosil za 2 milijardi dinarjev republiških sredstev za prekvalifikacijo delavcev, dobil je že podporo Meobčinske gospodarske zbornice in Skupnosti za zaposlovanje. Urejanje kranjske deponije odpadkov Kmalu znan izvajalec projekta Kranj, 27. oktobra - Od druge polovice letošnjega junija je v veljavi odlok o ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Tenetišah, ki ga je izdelal urbanistični inštitut SRS marca lani."V kranjskem komunalnem podjetju so se že lotili urejanja sedanjega odlagališča odpadkov, v kratkem pa bo izbran tudi načrtovalec in izvajalec celotnega projekta. Začetek izgradnje odlagališča posebnih odpadkov z znatno zamudo. 2 ureditvenim načrtom so določili rešitve za sanitarno urejeno sedanje in razširjeno °dlagališče komunalnih odpadkov ter postavitev spremljajočih objektov, izgradnjo sanitarno urejenega odlagališča pogonih odpadkov in spremljajočih objektov ter izgradnjo ob-| *°y in naprav za zmanjšanje K°liČin komunalnih in poseb-nin odpadkov. Ker je že pri n^e~*ernu te?a načrta in uprav-Iln Postopkih nastalo za dobro eto zamude, načrtovanih na- log gotovo ne bo moč uresničiti v celoti do konca tega srednjeročnega obdobja, kot je predvideno z družbenim planom občine Kranj. Prav kmalu pa bo na mizi vsaj pogodba za inženiring; investitorji KOGP Kranj-TOZD Komunala so se namreč zaradi pomanjkanja kadrov odločili predati zaupano dolžnost drugemu izvajalcu. Prva naloga po podpisu pogodbe bo določitev načina financiranja. Zanj velja zaenkrat dogovor, da bo denar za odkup zemljišč zagotovila cestno komunalna skupnost, za vso dokumentacijo pa podpisniki sporazuma o ureditvi deponije. Obenem bo potekal postopek za pridobitev zemljišč, za kar že pripravljajo ustrezen odlok. Hkrati bodo pripravljali tudi tehnično dokumentacijo, ki je osnova za kvaliteten investicijski načrt. Če bo šlo naprej brez zapletov, bodo začeli graditi deponijo posebnih odpadkov sredi leta 1991. V KOGP Kranj tudi sedaj ne držijo križem rok, kot naglasa dr. Drago Vuk. V skladu z ureditvenim načrtom in zahtevami prebivalcev iz krajevnih skupnosti okrog deponije so se že lotili urejanja odlagališča komunalnih odpadkov. Zaenkrat si pri tem pomagajo z ra- bljenim strojem za razgrinjanje in stiskanje odpadkov, zaradi pogostih okvar pa bodo rabili nov stroj. Postavili so tudi montažne garaže za strojno opremo in prestavili dovozne poti na deponiji. Pomembna pridobitev je nov pilotni use-dalnik, ki bo pozneje sestavni del čistilne naprave oziroma prečrpališča za izcedne vode iz deponije mešanih odpadkov; sedaj v njem preizkušajo folijo kranjske Save za tesnitev use-dalnih bazenov. Poostrili so tudi nadzor pri odlaganju komunalnih odpadkov, da se ne bi mednje še naprej mešale nevarne snovi. Najtrši oreh v prihodnosti pa bo ugotovitev, kateri že odloženi odpadki ne smejo ostati na deponiji. S. Saje ^a Gorenjskem obseg industrijske proizvodnje ne raste Obseg proizvodnje povečali čevljarji *ranj, oktobra - Le tri pomembnejše industrijske veje so na Gorskem imele v devetih mesecih večji obseg proizvodnje kot lani v em Času, v celoti pa je na Gorenjskem padla, medtem kot je v Slo- ven'ji porasla. • Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje je seveda potrebno [enjati z določeno rezervo, saj lahko pade tudi zaradi povečanja kakovosti izdelkov oziroma prenove proizvodnih programov. Žandar pa si z njim pomagamo pri ocenjevanju gospodarskih gi-°anJ toliko bolj, ker obračunski sistem še vedno omogoča napihnjene poslovne rezultate, ki zato ne povedo vsega, predvsem pa e dajejo stvarne slike. , Na Gorenjskem fizični obseg proizvodnje pada že kar nekaj ^a, tudi v devetih mesecih letošnjega leta je bil za 2,8 odstotka manjši kot lani v tem času, v Slovneiji je porastel za 3,1 odstotka, v Jugoslaviji pa za 1,9 odstotka. Pregled po desetih industrijskih panogah, ki na Gorenjskem predstavljajo 90 odstotka vrednosti industrijske proizvodnje, pove, da so v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem obseg proizvodnje povečali le v treh dejavnosti, najbolj v čevljarski industriji, kjer je porasla za 3,9 odstotka, v konfekcijski industriji je porasla za 1,3 odstotka in v črni metalurgiji za 0,5 odstotka. V preostalih sedmih dejavnostih pa je padla, najbolj v predelavi kemičnih izdelkov, kjer je bil padec 7,3 odstoten, sledi proizvodnja tekstilne preje in tkanin z 6,4 odstotnim padcem, lesna industrija z 5,3 odtotnim, proizvodnja električnih strojev in aparatom z 3,2 odstotnim, živilska industrija z 2,2 odstotnim, kovinsko predelovalna industrija z 1,6 odstotnim in predelava kavčuka z 0,3 odstotnim padcem obsega proizvodnje.________ Konec čekovnih verig V gorenjski banki so testno uvedli 2 odstotno provizijo za dvig denarja s čeki drugih bank, po 1. novembru pa se bo za dan valutacije čeka štel datum vnovčenja na pošti. Manipulacije s čeki so dosegle tolikšne razsežnosti, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj jim bodo tudi banke napovedale vojno. V gorenjski banki so že pred mesecem skušali to napraviti, vendar jabolko očitno tedaj še ni bilo zrelo, da bi padlo z drevesa, sklatiti pa ga sami niso mogli. V kolikšni meri so si to resnično želeli, seveda lahko le ugibamo. Dejstvo, da so kot testna banka v sistemu Ljubljanske banke že uvedli provizijo pri izplačilu gotovine na čeke drugih bank, seveda govori v prid njihove želje. Čeki so seveda namenjeni zlasti plačilu blaga in storitev, visoka inflacija pa jim je dala povsem novo vlogo, kakršne v deželah s stabilno valuto seveda ne poznajo. Dokler so najbolj premeteni verižili s čeki, je še nekako šlo, zdaj pa so "inovacijo odkrile" množice in najbolj obiskane so postale najbolj zakotne poštne podružnice, zlasti ob sobotnih dopoldnevih se pred poštnimi okenci vijejo dolge vrste čakajočih, skorajda vsak ima v roki deset, petnajst in več čekov. Od ust do ust z bliskovito naglico krožijo nasveti, na kateri pošti se trenutno najbolj splača vnovčiti čeke. Poštni delavci pa se seveda dušijo v čekih, kijih poprej na marsikateri podružnici ljudje niso vnovčili veliko, zdaj pa jih denimo na vaški pošti v Cerkljah 2.500 do 3.000 dnevno. Po nekaterih ocenah jih na Gorenjskem 15 tisoč. Veriženje s čeki pa seje seveda oktobra toliko bolj razmahnilo, ker v večini hranilnic po podjetjih priznavajo 48 odstotno septembrsko inflacijo in se zato "navidezni kapital" bogato obrestuje. Kako to vpliva na inflacijo, seveda ni potrebno pripovedovati. 1. november bo torej za vse čekovne verižnike žalosten dan. M. Volčjak IZ COSPOMRSKECA SVETA Splošni prospekt Bohinja Pred kratkim je izšel splošni prospekt Bohinja, ki ga je izdalo turistično podjetje Alpinum s sodelovanjem Turističnega društva Bohinj, Kompasa in Žičnic Vogel. Lični prospekt predstavlja Bohinj z okolico kot oazo Alp, ki je del Triglavskega narodnega parka, edinstvene naravne in kulturne dediščine slovenskega prostora. Najprej nas seznani z legendo o nastanku jezera, nato pa z opisom možnosti namestitve, rekreacije in zabave. Na zadnji strani prospekta so naveden zmogljivosti, vsi pomembni naslovi ter zimski, letni in splošni program. Prospekt odlikujejo izredno lepe fotografije, ki ji je posnel Joco Žnidaršič. Evropsko priznanje Unionovemu muzeju Muzej ljubljanske pivovarne Union je pred kratkim prejel priznanje komisije pri Svetu Evrope, sedež pa ima v švicarskem Baslu. Zanj seje potegovalo 45 muzejev iz 18 evropskih držav, komisija pa je izbrala ljubljanski pivovarniški muzej ter pri tem poudarila, da je to osvežitev v razvoju muzealstva v Evropi. Zamisel o pivovarniškem muzeju, kije edinstven v Evropi, je nastala pred petnajstimi leti, prostore ima v pivovarni Union, predstavljene pa so naprave in pripomočki, ki so jih pi-vovarji uporabljali nekdaj. Začetki pivovarne Union segajo 125 let nazaj, zato je muzej seveda zanimiv. Žal pa je zaprtega tipa in odpirajo ga le za vnaprej najavljene skupine, lani si ga je ogledalo 8.000 ljudi. Unionov muzej je bil bil prvi iz naše države, ki se je udeležil tega tekmovanja in že prvo leto dobil priznanje. Uspeh pa je spodbudil tudi druge v Sloveniji, za tekmovanje v prihodnjem letu se je že prijavil Celjski muzej. Zunanjetrgovinska menjava gorenjskega gospodarstva V osmih mesecih 54 milijonov dolarjev presežka Kranj, oktobra - Gorenjsko gospodarstvo je v osmih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 53,92 milijona dolarjev presežka v celotni blagovni menjavi s tujino, od tega 13,16 milijona dolarjev na konvertibilnem trgu in 40,76 milijona dolarjev na klirinškem. Gorenjsko gospodarstvo je v osmih mesecih letošnjega leta po podatkih Narodne banke Slovenije izvozilo za 1.589 milijard dinarjev blaga, približno 80 odstotka na konvertibilno tržišče. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz večji za 17,5 odstotka (v Sloveniji za 17,8 odstotka, od tega konvertibilni za 18,1 odstotka (v Sloveniji za 19,9 odstotka) in klirinški za 15,4 odstotka (v Sloveniji za 7,2 odstotka). Celotni uvoz je bil z izvozom pokrit 121,5 odstotno (v Sloveniji 107,6 odstotno), konvertibilno pokrivanje je bilo 105,7 odstotno (v Sloveniji 101,8 odstotno), klirinško pa 303 odstotno (v Sloveniji 159,4 odstotno). Za Gorenjsko devetmesečnih podatkov še nimamo, za Slovenijo pa kažejo, da se je izvoz povečal za 11 odstotka, v Jugoslaviji pa za 8,9 odstotka. Zanimivo je, da je septembra v Sloveniji klirinški izvoz poskočil za 41 odstotka, medtem koje bil za avgust značilen skok konvertibilnega izvoza. Delež slovenskega izvoza v jugoslovanskem je še porastel in je bil v devetih mesecih letošnjega leta pri konvertibilnem izvozu 29,1 odstoten, pri klirinškem pa 19 odstoten. (mmvmmi&iGLAs e. stran / PODLISTEK, PISMA Torek, 31. oktobra 1989 IZREDNI UKREPI NA KOSOVU IN USTAVNI ZAPLET Če posežem malo v preteklost in poskušam predstaviti poznavanje povprečnega Slovenca s kosovskimi razmerami, je treba priznati, da je bilo zelo pomanjkljivo. Vedeli smo, da moramo zanje odvajati precejšen del ustvarjenega dohodka, s katerim slabo gospodarijo, zato tudi pri nas niso bili priljubljeni. Novinarske reportaže pa so prikazovale predvsem krajevne znamenitosti, običaje in... revščino. Šele po nemirih l. 1981 smo zvedeli za naraščanje albanskega nacionalizma in pritiska na srbsko in črnogorsko prebivalstvo z namenom, da se Kosovo narodnostno očisti, in zahteve po lastni republiki, čemur bi verjetno sledila odcepitev — mimogrede, temu sam ne bi nasprotoval. Tako so tedaj sporočali vsi jugoslovanski, pa tudi slovenski javni mediji. Zadnja leta pa se vzroki za kosovsko krizo spremi- njajo: po slovenski razlagi, ki jo širijo vse sredstva obveščanja in po sklepih zbora v Cankarjevem domu, sploh ni šlo za kontrarevolucijo s separatističnimi nameni, ampak za pritiske velikosrb-skih nacionalistov, ki so se jim Albanci samo uprli. Kdo po vsem tem še lahko verjame političnim razlagam kriznih dogodkov doma in na tujem, če pa so vzroki zanje tako spremenljivi in odvisni od trenutne politične usmeritve? Pa še to velja dodati: če ne bi bilo srbskih prizadevanj za konsolidacijo republike tudi v tej pokrajini, bi slovenski odnos ostal verjetno nespremenjen. Menim, da je lahko vsebina vseh mojih pisem podlaga za oceno slovenskega odnosa do drugih delov Jugoslavije, pa tudi do Kosova. Lastna hvala o številnih programih za hitrejši razvoj pokrajine ne dokazuje ničesar, pokaže pa se v popolnoma drugačni luči, če upoštevamo posledice slovenske cenovne politike na razvoj nerazvitih. S takšno cenovno politiko je hotelo slovensko vodstvo povrniti slovenskemu gospodarstvu sredstva, ki jih je to moralo odvajati za nerazvite. Tudi nasprotovanje uvedbi izrednih ukrepov in solidarnost s kosovskimi rudarji tega dejstva ne more spremeniti. Nujnost takih ukrepov je potrdil tudi slovenski delegat na zasedanju zvezne skupščine 20. aprila. Alije bilo potem zborovanje v Cankarjevem domu in zbiranje podpisov proti ukrepom sploh potrebno? Namen zborovanja je bil, že v naprej preprečiti nekaj, za kar je bilo pozneje potrjeno, da je bilo nujno. Torej so se politiki in voditelji raznih strank, ki so zbor sklicali in na njem sodelovali, zmotili v ocenah, česar pa pozneje niso hoteli priznati, zato so nadaljevali s politično propagando v podporo sprejetih sklepov. To imam za grobo manipuliranje z ljudmi in podpihovanje nacionalističnih nasprotij. Propaganda o terorju na Kosovu in kratenju človekovih pravic v Sloveniji in Jugoslaviji je napihnjena: s takšnimi medsebojnimi obtožbami le zapravljamo svoj ugled v svetu; ker skušamo svoje obtožbe čimbolj inter-nacionalizirati, privabljamo k nam izvedence iz raznih držav in mednarodnih institucij. Zaradi nekega, na videz krivičnega posega vojaških oblasti do posameznikov (proces proti četverici) smo začeli s takšno propagandno aktivnostjo in izgradnjo takih obrambnih mehanizmov (ustavna določila), da bi z njimi v prihodnje popolnoma zavarovali slovenske interese. To bi bilo lepo in prav, vendar se ti mehanizmi lahko tudi sprevržejo in postanejo predmet zlorab. Kako naj se federacija pred tem za- varuje? Z vgrajevanjem protime-hanizmov v zvezno ustavo? Za sprejem zvezne ustave pa je potreben konsenz — popolno soglasje, zato Slovenija nanjo ne bi pristala. Kako naj ravna federacija, če bi katera od njenih enot ravnala v nasprotju z interesi ostalih, npr. uveljavljala tržni protekcionizem, kakršnemu smo sedaj priča? Ali jo lahko izloči iz skupnosti, in kako ? Z vojsko...? Lahko se tudi zgodi, da bo prihodnja slovenska stranka na oblasti stopnjevala zaostrovanje mednacionalnih odnosov in polemiko do skrajnih meja — rasizma, zato je treba v razmerah popolnega medsebojnega nezaupanja razrešiti vsa vprašanja in vgraditi obrambne mehanizme. Krivični posegi oblasti do posameznikov se pojavijo povsod, tudi tam, kjer ima demokracija precej daljšo tradicijo. Tega ne morejo spremeniti tudi nove stranke, ki so lahko še tako demokratične v obljubah, dokler ne zavladajo. Povsod poznajo tudi državno prisilo, ki poleg vzdrževanja reda varuje tudi sistem, ki je lahko bolj ali manj demokratičen in ni nikoli po volji vseh ljudi. Priče smo hitrim spremembam gospodarskega sistema, ki ga ne spreminjamo zaradi nezadržne želje po napredku, ki ga je moč doseči samo z več in boljšim delom, ampak zaradi brezizhodnega položaja, v katerega smo zašli po lastni krivdi in iluzijah. da bomo lahko živeli in se razvijali na tuj račun. Vsi poskusi nekaterih zveznih vlad so propadli zaradi nasprotovanj iz republiških središč. Lahko samo upamo, da Markovičeva prizadevanja ne bodo zaman: da bo s svojo ekipo uspel preseči sedanja republiška nasprotja in zavore, seveda predvsem gospodarske, kar bo nekoliko pomirilo tudi politike. Več bi nam koristili Markovi-čevi ukrepi kot obe listini skupaj z amandma ji, kijih sedaj podpisujemo ali pa jih pripravljajo politiki. V sedanjih razmerah je tudi težko verjeti podatkom o številu podpisnikov, saj smo že brali očitke o potvarjanju podatkov med dvema rivalskima skupinama. Ker pa bo nazadnje verjetno prišlo med njima do sporazuma z delitvijo števila podpisnikov — da teh ne bi bilo več, kot je prebivalcev — bom navedel še primer manipuliranja z rezultati podpisovanja proti izrednim ukrepom na Kosovu: slovenska občila so sporočala, da je bilo podpisnikov okrog 450 tisoč, v soboto, 18. marca, pa sem v TVoddaji »Naš utrip« videl in slišal slovenskega politika, ki je kot gost nekega njihovega sestanka na tako postavljeno vprašanje zatrdil, da je protest podpisalo milijon stotisoč Slovencev. Natančnejša preverjanja, ki pa skoraj niso mogoča, bi verjetno tudi prvotno število precej zmanjšala. Politični voditelj se lahko zmoti in se potem javno opraviči — v tem primeru IV gledalcem — za očitno laž pa ni opravičila! Isti človek še vedno javno nastopa in odhaja celo v inozemstvo na pogajanja z mednarodnim denarnim skladom, kar dokazuje, da za odgovorne naloge pri nas moralne kvalitete niso pomembne. Vsakodnevni dogodki sproti izničijo upanje v uspešno razrešitev sedanjih težav, še posebej, če predsedniku Markoviču ne bo uspelo spremeniti gospodarskih gibanj in zavreti inflacije, v tem primeru nam ne preostane drugega kot odcepitev, o čemer bom pisaj prihodnjič. Stane Rakovec Slap 23, Tržič Mednarodno podjetje SLOVENIJALES TRGOVINA na Gorenjskem 9» j mu v Kranju BOGATA PONUDBA NAJBOLJ ZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Odprto: pon. — pet. 12-19 *ob. 8-12 tel. 28-284 KONKURENČNE CENE GLAS ljubljanska banka OKTOBER - MESEC VARČEVANJA - MESEC BREZ VRST V GORENJSKI BANKI SE ŽELIMO VRSTAM IZOGNITI! 1 Obkroženi dnevi so izplačilni in takrat so vrste v vseh bankah najdaljše. AH ni Ostalih dni več? ZATO, POČAKAJMO DAN, DVA IN VRSTE PRED BANČNIMI OKENCI SE BODO PORAZDELILE. NAŠ ARGUMENT ZA TAKO PRIPOROČILO - OBRESTI! Predvideni povprečni OD v SR Sloveniji za oktober - 11.500.000 din čas dnevni faktor znesek (povp. OD) obresti 1 dan 1,00938831 11.500.000 din 108.000 din r 216.900 dinjl 2 dni 1,01886477 11.500.000 din J? PREPRIČANI SMO, DA SE ZA TAK ZNESEK SPLAČA PRIHRANITI ČAS IN ŽIVCE! PODALJŠAJMO »MESEC BREZ VRST« ČEZ CELO LETO! Temeljna banka Gorenjske Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja PRVI ŠTRAJK V KRANJU BREZ PRISEGE NE GRE »IKA« — tovarna pletenin in trikotaže zaposluje 100 kvalificiranih delavk. Lastnik tovarne Adamič plače znižuje, kolektivno pogodbo je zavrnil kot nesprejemljivo. Od 26. septembra dalje štrajkajo vse delavke. Pogajanja je vodil sreski podnačelnik Mahnič. Dne 4. oktobra 1934 so končno dosegli sporazum. Adamič je moral povišati plače in podpisati kolektivno pogodbo. Naslednji dan je delo zopet normalno steklo. To je prva in uspela stavka delavk v Kranju. KRALJA ALEKSANDRA NI VEČ Ob smrti kralja Aleksandra je bila 10. oktobra 1934 žalna seja občinskega odbora. Županje v svojem govoru med drugim dejal tudi: »Deveti oktober 1934 bo kot nesreča na Kosovem polju ostal večno v spominu...« Na seji so predlagali, da se na Glavnem trgu postavi veličasten spomenik. NA BRDU BO BOLNICA Na seji občinskega odbora dne 10. oktobra 1934 pa je odbornik dr. Dolar dejal, da se dragih spomenikov ne postavlja. V spominu na kralja Aleksandra naj se odkupi grad Brdo in prične z gradnjo osrednje gorenjske bolnice. Ustanovili so odbor, ki ga je vodil Maks Fock. Ustanovljen je bil poseben sklad, v katerega bi se stekali prispevki gorenjskih občin in tovarn. V tem pa je knez namestnik Pavle Brdsko graščino kupil za svojo rezidenco! Plemenita zamisel kranjske občine je tako propadla za vedno. Časopis Gorenjec je v štev. 44 dne 1. decembra 1934 objavil RAZGLAS občine Kranj, ki poziva: »Vsi, na teritoriju občine Kranj bivajoči rezervni, upokojeni in v ostavki se nahajajoči oficirji in vojaški uradniki se obveščajo, da se bo vršila ustna prisega Ni. veličanstvu Kralju Petru II. v nedeljo, 9. decembra 1934.« ČASOPIS »GORENJEC« PONOVNO IZHAJA Lokalni časopis Gorenjec jer začel izhajati 1. 1900. Koje Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, je še poročal o bojih na Soški fronti. Za temje bil prepovedan. Po 16 letih je 2. februarja 1934 izšla prva številka. Obdržal je naslov, le lastniki so drugi. Kakšen bo po vsebini pa se še ne ve. REGULAČNI NAČRT NEURADNO PRIKAZAN Avtor, prof. Vurnik je 20. julija 1934 na vrtu hotela »Stara pošta« razlagal številnim Kranjčanom osnutek prvega regulačne-ga načrta mesta Kranj in ožje okolice. Od tega prvenca urbanistične zasnove Kranja so nekatere zamisli še danes, po 56 letih še vedno aktualne. Takrat je bilo načrtovano: 1. Stari del mesta se mora ohraniti. Vsa industrija se mora locirati na zahodni del mesta, na vzhodni del pa stanovanja in j»' vne zgradbe. 2. Mesto se poveže z mostovi čez Kokro in sicer z mostom na Podrtini ter z mostom med tovarno Vulkan in pokopališčem- 3. Tranzitna cesta naj se dela pod Jelenovim klancem v smeri od mostu čez Savo do Fidra na Zlatem polju. Varianta pa je viadukt, da bi ublažili vzpon na Gaštejskem klancu. 4. Bolnica se naj gradi na levi strani Kokre v Čirčiškem gozdu. 5. Letno kopališče s športnimi objekti se locirajo na Majdi-čevem otoku. 6. Predvideva se graditev železniške proge Kranj — Kamnik. Južno od železnice se rezervira prostor za prvo letališče! — Leta 1935 — PREIMENOVANJE ULIC IN TRGOV Na Silvestrovo zvečer so začeli po Kranju nabijati table Z novimi imeni ulic in trgov v mestu. Januarja 1935 so bile že veljavne za celo mesto. Preimenovanje je doletelo tudi nekatera naselja izven mesta. Tako so vas Britof pri Kranju nameravali pt& imenovati v »Groblje«. Pa ni uspelo, ljudje so bili odločno proti- ŠE EN ČASTNI OBČAN Na seji občine 18. januarja 1935 so proglasili za častnega občana nadučitelja Janka Zirovnika. Bil je predsednik čitalnice, v Glasbeni šoli je vodil petje. Kot nadučitelj pa je širil vrtnarstvo v Begunjah in Šentvidu. Sedaj je upokojen, živi v Kranju in predseduje sadjarsko-vrtnarskem društvu. Torek, 31. oktobra 1989 / KULTURA 7. STRAN ®®m@KIcJJ©IEIIGLAS Petdeset let Loškega muzeja MODERNA OPREMA TUDI MUZEJEM Škofja Loka - Okoli 25.000 obiskovalcev letno se sprehodi skozi zanimive in bogate zbirke Loškega muzeja. Prav gotovo je to številka, ki kaže na nenehno zanimanje za kulturno dediščino, ki jo hranijo v tej ustanovi. Prav za svoj polstoletni jubilej pa so v Loškem muzeju uspeli urediti in odpreti muzejsko pedagoško delavnico. S tem so se uvrstili med redke slovenske muzeje, ki svoje bogastvo lahko prikazujejo tudi s pomočjo sodobne tehnike. Praznovanje ob jubileju so razen z otvoritvijo sodobne male dvorane v okroglem stolpu združili tudi z občnim zborom Muzejskega društva Škofja Loka - ustanovitelja Loškega muzeja. Ime pedagoška delavnica morda prav natančno ne pove veliko o'novi pridobitvi muzeja. V prenovljenem stolpu, ki ga muzej po novem znova lahko uporablja v svoje namene, so namreč uredili prostor, kjer bodo lahko z najsodobnejšo video opremo obiskovalcem pokazali muzejske zbirke. Gre za videoprojektor s primerno velikim ekranom, da lahko okoli 50 obiskovalcev hkrati udobno sede uživa v krajšem videopos-netku o zbirkah v muzeju. Za zdaj imajo na voljo le 40-mi-nutno verzijo, ki je bila pred časom narejena za prikazovanje na ljubljanski televiziji v okviru oddaj o slovenskih muzejih. Pripravljajo pa tudi scenarij za polovico krajšo verzijo. To bo film o muzejskih zbirkah, posebej pa bodo na voljo v pedagoške in druge namene krajši filmi o posameznih značilnostih - cehih, mestu, skratka za vsako zbirko posebej. Šolskim skupinam, ki se "na licu mesta", to je v muzeju samem seznanjajo z zgodovino, bodo na ta način lahko ponudili zanimive programe. Takšna muzejska dejavnost ni nekaj novega, bo pa seveda drugačna, saj bo stopila v korak s časom. Ni namreč nepomembno, da je več kot polovica obiskovalcev Loškega muzeja Prav šolska mladina. Ta navadno prihaja v skupinah (kulturni dnevi), kar seveda pomeni, da frem muzejskim sodelavcem, ki jih vodijo po zbirkah, ni ravno lahko. Že doslej pa so predvsem za šolarje iz Škofje Loke Pripravljali ure zgodovine; z novo opremo in muzejsko učilnico bo zgodovinska ura lahko drugačna, še zanimivejša. Vse doslej je bila zima za te vrste muzejsko dejavnost dobesedno mrtva sezona: muzejska delavnica ali učilnica v obnovljenem okroglem stolpu pa bo ogrevana in seveda uporabna tudi pozimi. Toda, če se je Loški muzej s sodobno opremljeno muzejsko delavnico pridružil Pleter- Obnovljene zbirke - Petdesetletnico je Loški muzej dočakal s temeljito obnovljenimi zbirkami, starim so dodali še nekaj novih, obnova gradu teče že nekaj časa, prenavljajo se ostali objekti, kot so Škoparjeva hiša, grajski drevored. Pedagoška delavnica - V obnovljenem okroglem stolpu je Loški muzej odprl moderno opremljeno dvoranico z videoprojek-torjem; v njej se bodo obiskovalci s filmom seznanili z muzejskimi zbirkami. jam in Stični, ki tudi imata podobno opremo, pa to še ne pomeni, da bo poskrbljeno že takoj zdaj tudi za vse druge obiskovalce. Pri tem bodo seveda prikrajšani tuji turisti, saj zanje še nimajo pripravljenih programov v tujih jezikih. Seveda pa je treba vedeti, da je seznanjanje z muzejskimi zbirkami s pomočjo sodobne tehnike lahko imeniten pedagoški dosežek, za vse ostalo pa le kot dopolnilna informacija pred ogledom zbirk. Trenutno si bodo pomagali s kopijo filma Slovenija moja dežela z besedilom v treh tujih jezikih, ki so jo pripravili na oddelku za turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije; po želji jo bodo zavrteli obiskovalcu. Strokovno vodstvo po muzeju pa seveda ostaja. S to osnovno sodobno opremo pa se zdaj odpirajo za muzejsko delo tudi novi načini dela. S kamero (če bodo enkrat uspeli tudi zanjo dobiti denar) bo možno na terenu zbirati dokumentarno gradivo in ga seveda hraniti v arhivu kot dodatno dokumentacijo. Skratka, so na začetku poti ustvariti material za.izobraževanje, dokumentacijo in drugo, kar muzeologija v svetu že nekaj časa pozna, pri nas pa si novosti šele utirajo pot. Novoodprta muzejska pedagoška delavnica bo tudi nadvse primeren prostor za najrazličnejša predavanja, prireditve v okviru Muzejskega društva Škofja Loka in podobno. Ne nazadnje bo to tudi dodaten galerijski prostor ob sedanji galeriji namenjen manjšim likovnim razstavam. Ko bo prišla še nova galerijska oprema, se bodo v tem prostoru vrstile razstave od panjskih končnic, slik na steklo, stare razglednice Škofje Loke, nove muzejske pridobitve, razstava iz konser-vatorske delavnice in podobno. Skratka, to bo priložnost za sproten prikaz muzejskega dela, ne delavnica zaradi delavnice, pač pa prostor, ki bo dokazoval, da Loškega muzeja nikakor ne gre šteti med muzeje, ki svoje dejavnosti ne znajo ali ne zmorejo posodobiti niti drugače povedati, da jih ne smemo šteti med tako imenovane "mrtve muzeie". Lea Mencinger Foto: Franc Perdan Nove knjige ZELENOZELENA KNJIGA O NARAVI Knjiga Mančine lovske dogodivščine nikakor ni prva knjiga izpod peresa Franca Šetinca in tudi ne prva namenjena mladini. Z ilustracijami Iveta Šubica jo je Prešernova družba predstavila konec tedna na tiskovni konferenci v Poljanah. Razlogi, da se znani politik, ki je nedavno tega napisal {udi uvod h knjigi Nadire Vllasi, loti lovskih zgodb in to za mladino, so gotovo številni; med njimi gotovo ni najmanj Pomemben ta, da je junakinjo v zgodbah navdihnila avtorjeva vnukinja. Toda okvir vseh zgodb je vendarle le osnova za tisto, kar je hotel Franc Šetinc prijazno in v tekočem jeziku Povedati otrokom in tudi malo večjim otrokom. Naravo je treba spoznati, če naj bi jo imeli radi. Nič zato, če je avtor "za podlago" uporabil zeleno lovsko bratovščino in zanimive ter zanje značilne navade: osnovni namen lovstva je vendarle varovati naravo. Zato so pravzaprav narava in divjad v njej [esnični junaki te knjige. Zgodbice, dvajset jih je, so tako rekoč vse "zeleno" obarvane. To pa je v času, ko smo uspeli že marsikje v naravi porušiti ravnotežje do te mere, da gre že za nepopravljivo škodo, prava knjiga za "prebujanje zavesti. Ob Šetinčevi knjigi je Prešernove družba predstavila tudi kaseto in knjižico Petje naših ptic avtorja Janeza Gregon-Ja- Zakaj knjižica o pticah? Pri Prešernovi družbi menijo, da Je zanimanje za vse, kar je v zvezi z naravo, prav zdaj "v zraku". Kar poskusite dobiti v knjigarni kakšno knjigo o naših Pticah; jih ni, so razprodane. Kaseta pa je nekaj, kar doslej še nismo imeli: ornitolog Janez Gregori je izbral posnetke 3*. Ptic, napisal poljudno besedilo in s sodelavci pripravil nekakšen učbenik, prijeten in droben, s katerim nam bo branje" narave razumljivejše. Kaseta in knjižica sta izšli v nakla-dl deset tisoč izvodov. L. M. Kranj - Nabito polna dvorana Prešernovega gledališča je komaj lahko sprejela vse, ki so hoteli prisluhniti glasbenemu programu učencev Glasbene šole Kranj. Za svoj praznik 80-letnico obstajanja in delovanja šole so se vsi nastopajoči seveda še posebej potrudili. Tako velik odziv občinstva, ne glede na to, da je bilo med njimi zelo veliko staršev, prav lahko pomeni, da je kranjsko občinstvo željno glasbenih nastopov. Z novimi načrti - z glasbo tudi izven šolskih zidov - se kranjska Glasbena šola podaja v novo desetletje svojega delovanja. Na svečanosti, ki je potekala pod pokroviteljstvom Ivana Torkarja, predsednika skupščine ob čine Kranj, so kranjske glasbenike pozdravili tudi njihovi glasbeni kolegi iz Zemuna. - L. M. -Foto: F. Perdan KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše v okviru prireditve Fotografski trikotnik razstavljajo koroški fotografi. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava jugoslovanske pejsažne fotografije Pokrajina 89. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Marko Tušek. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Marka Rolca, člana Dolika. V galeriji Kosove graščine razstavlja karikaturist Ane Va-silevski iz Skopja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled likovna dela z letošnje slikarske kolonije. Razstavljajo akad. slikarji: Martin Avsenik, ČrtomirFrelih, Brigita Požegar - Mulej, Nataša Pi-čman in Zdenka Žido. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, je na ogled razstava slik iz zbirk Loškega muzeja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja Andraž Šalamun. V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Ex tempore Loka 89. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele arhitekt Niko Lehrmann. SORICA - V Zadružnem domu so na ogled fotografije Mire Trlep na temo Arhitekturne zanimivosti Sorice in okolice. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikarka Mira Mi-kuž. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled akvareli Aladi-na Lanca. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled dela iz zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina. VELIKO PRIZNANJE KONRADU PETERNELJU Žiri - Sredi oktobra letos je žirovski slikar Konrad Peter-nelj odprl razstavo svojih likovnih del v Mestni hiši v Bruslju. Ob tej priložnosti je slikar prejel tudi zlato kraljevo medaljo Petra Paula Rubensa. Razstava je med belgijskim likovnim občinstvom vzbudila veliko zanimanje. Prav to in pa priznanje za kakovost uvrščata Konrada Peternelja v krog najvidnejših ustvarjalcev na omočju Evropske gospodarske skupnosti. - N. P. RAZSTAVA BARVNIH DIAPOZITIVOV Radovljica - Foto kino klub Radovljica prireja decembra 9. razstavo barvnih diapozitivov (6x6 cm) in 1. razstavo barvnih diapozitivov (4x4 cm). Razstavo, za katero sprejemajo prijave in diapozitive do 3. novembra, bodo odprli 15. decembra. Tema za obe razstavi, posvečeni 200-letnici prve uprizoritve Županove Micke, 150-letnici fotografije in 100-letnici prvega slovenskega foto kluba, je svobodna. Format za 9. razstavo je 6 x 6 cm in izvedenke v okvirjih z zasteklitvijo 7x7 cm. Za 1. razstavo pa je format 24 x 26 mm in izvedenke v okvirjih z zasteklitvijo 5x5 cm. Vsak avtor lahko predloži do šest diapozitivov za vsako razstavo. Za kolekcijo se ocenjujejo tri dela. Oprema diapozitivov mora biti po pravilniku Foto zveze Jugoslavije, obvezna je tudi izpolnjena prijavnica. Diapozitivi, ki ne bodo ustrezali pravilniku, ali pa so bili že na razstavah v Radovljici, bodo izločeni. Podeljene bodo tudi nagrade za posamezna dela in kolekcije po pravilniku Foto zveze Jugoslavije, vsak avtor pa dobi tudi katalog. V Linhartov spomin bo podeljeno tudi posebno priznanje za najboljše delo na temo gledališča. Dela in prijavnice sprejema Foto kino klub Radovljica, 64240 Radovljica, p.p. 54. Lojze Kerštan Kranj - V galeriji Prešernove hiše je v počastitev 150-letnice rojstva fotografije zanimiva fotografska razstava, ki sodi v okvir sodelovanja med Slovenijo Koroško in Julijsko krajino -3. fotografski trikotnik. Gre za razmeroma mlado prireditev, saj se tokrat koroški fotografi s'fotografijami prvikrat predstavljajo v Sloveniji. Lani so se v Miljah pri Trstu na podoben način predstavili kranjski fotografi. Prireditev, ki se je rodila na pobudo direktorja Mestne galerije Beljak in vodje kulturnega urada Adolfa Schererja, se je tako uvrstila v vrsto kulturnih prireditev, ki so že doslej povezovale sosednje dežele. - L.M. -Foto: F. Perdan _/ ureja LEA MENCINGER V Mladinski knjigi zamenjujejo nova Prva berila Čitanke razpadajo v rokah prvošolčkov Kranj, 25. oktobra - Po dolgih letih je letos Mladinska knjiga razveselila prvošolčke, še bolj pa njihove učiteljice, z novim Prvim berilom. Papir v čitanki je kvaliteten, prav tako tisk, ilustracije Marjance Jemec-Božič naravnost prevzamejo, skratka, enkraten izdelek, ki pa ima, žal, "drobno" napako. Čeprav je v rabi šele mesec dni, berilo razpada v rokah prvošolčkov. Zakaj? Kot v odgovoru na odprto pismo ele-mentark iz Slovenske Bistrice pojasnjuje direktor Založbe Mladinske knjige Borut Ingolič, je za slabo vezavo kriva tiskarna. Učiteljice in starše pa najbrž prav malo briga, kdo je kriv. Naj zaradi malomarnosti založnika kupujejo nov izvod, ki navsezadnje niti ni poceni (septembrska cena 215 tisoč dinarjev), hkrati pa tvegajo, da jim bo tudi ta razpadel v rokah? Stari učbeniki so bili res vsebinsko stari, a so se listi vsaj držali skupaj! DBorut Ingolič pravi, da je bilo slabo zvezanih (slab nanos lepila) okoli 1500 od skupaj 32.000 izdanih učbenikov. Številki hočeš nočeš moramo verjeti, obenem pa smo lahko tudi malce nejeverni Tomaži; berila namreč ne razpadajo samo v Slovenski Bistrici, ampak tudi na Gorenjskem. V podružnični osnovni šoli Lu-cijana Seljaka na Orehku pri Kranju, denimo, je učiteljica Marija Hafnar naštela kar pr/ecej imen učencev (tudi zelo pridnih deklic), ki razočarani in nemočni gledajo svoje Prvo berilo. Dejala je, da je že nekaj staršev po svoje iskalo pomoč pri raznih knjigovezih, ki so knjige na novo zlepili. Gotovo pa ni samo skrb (in strošek) staršev, da popravljajo napako tiskarne Mladinske knjige. To je v svojem opravičilu potrdil tudi Borut Ingolič ter pozval osnovne šole in knjigarne, naj vse izvode Prvega berila, ki jim je popustila vezava, vrnejo v skladišče Mladinske knjige, da jih bodo popravili. Bodo torej otroci ostali nekaj časa brez svojih beril? Kako se bo "popravilo" odvijalo v praksi, smo vprašali Mileno Egart iz knjigarne Mladinske knjige v Kranju. Povedala je (danes, v sredo), da je tiskarna natisnila nove izvode učbenikov, ki jih pričakuje- jo v enem, dveh dneh. Starši naj razpadle knjige prinesejo v knjigarno, kjer bodo dobili nove. Če odštejemo slabo voljo in nepotrebne potne stroške bo torej napaka tiskarne Mladinske knjige rešena na dokaj eleganten in posloven način. H. Jelovčan Jerica in Jože Antolin Socialna politika in sindikat Pokojnina 230 milijonov — stanovanjski stroški 213 milijonov Jesenice, 23. oktobra — Občinski sindikalni svet Jesenice je podprl pobudo Društev Invalidov z Jesenic in Nove Gorice, da se morajo invalidom ustrezneje odmerjati pokojnine. Pritožba jeseniškega in* valida, ki je 27 let delal v Železarni, zdaj pa so mu naračunali za 230 milijonov akontacije. Samo stanovanjski stroški so mu ta mesec znašali 213 milijonov dinarjev. mu mogli več prenašati birokratskega odnosa služb, ki to več niso, ampak bomo morali poskrbeti za trdnejšo in učinkovito socialno politiko« D. Sedej Krizantema ni le za na grob Dorfarje, oktobra - Menda pri vrtnarjih ni lepšega, kot konec oktobra pogled na dolge grede cvetočih krizantem. Tako čistih barv, kot jih imajo prav krizanteme, nima nobeno cvetje, pravijo poznavalci. Jeričine in Jožetove so vseh barv, od snežno belih pajkovk in pomponetk, preko sončno rumenih veli-kocvetnih krizantem do temno lilastih cvetov marjetk in krizantem lončnic. Cela paleta barv, ki se žlahtno prelivajo z grede na gredo. Topla jesen jih je naredila še lepše. V Dorfarjih, prav v ovinku, kjer ostro zavijete proti Crn-grobu, takoj na levi ugledate nekaj rastlinjakov, ki trenutno pokrivajo pravo bogastvo cvetja. Krizanteme vseh barv so tik pred razcvetom. Tu je pri Jerici in Jožetu Antolin, ki se že nekaj let ukvarjata z vzgojo cvetja. Zaradi nenavadno toplega oktobra, je treba grede senčiti, sicer bi se cvetovi prehitro odprli. Saj jih vendar vse leto vzgajajo in tempirajo prav za 1. november, dan mrtvih, ko na grobovih mora kraljevati krizantema. Tako je v nas zakoreninjeno. Krizantema je za nas cvet žalosti. Pa vendar je v svetu drugače. Krizantema je drugod cvet kot vsak drug. Morda še bolj cenjen, ker je hvaležen in v vazi dolgo drži. Krizantema tam sodi v šopek za rojstni dan, za materinski dan, v ikebano, v gumbnico kot prijazen cvet pozornosti. "Krizantema je cvet, ki se ga da voditi, vzgajati vse leto," mi pripovedujeta Antolinova. "Ni meseca v letu, ko ta roža ne bi mogla cveteti. Vrtnarji to dobro vedo in zunaj to prednost krizanteme znajo izkoristiti. Udomačena je tudi kot lončni- ca, nizka, kot na primer azaleja ali podobna roža." Tri leta je tega, kar ima Jerica Antolin prijavljeno vrtnarijo kot obrt. Sicer je profesorica nemščine in italijanščine, svoj čas je delala kot prevajalka v Savi, mož, prav tako jezikoslovec, pa dela kot komercialist v Donitu. Začela sta z malim, kot se navadno začne vsaka velika reč. Jože je Prekmurec, doma s kmetije in je iz čistega veselja za domačo vzgojo sadik zelenjave postavil prvi mali plaste-njak. Poleg zelenjave je nasadil tudi nekaj krizantem. No, iz malega je zraslo veliko in pred tremi leti se je Jerica odločila, da bo pustila službo in se ukvarjala samo z vzgojo cvetja in lončnic. Škofjeloški občinski možje menda še niso tako hitro izdali obrtnega dovoljenja, kot tu. Samo pogledali so predložene papirje, si ogledali grede, se usedli k mizi in kar na licu mesta navdušeni izdali dovoljenje za obrt. "Marsikaj sva že spoznala v teh desetih letih, kar se ukvarjava z vrtnarjenjem in v zadnjih treh, kar tudi poslovno vrt-nariva. Vrtnarji bi se morali povezati in si razdeliti delo. To, da vsi vse vzgajamo in vsi vse prodajamo, ni dobro. Vsak bi se moral posvetiti eni, največ dvema kulturama, da bi bil pri tem res kar najbolj popoln. Zakaj se ne bi eni posvetili le se-jančkom, drugi sadikam, tretji lončnicam, četrti rezanemu cvetju. Tudi tu bi moral delovati trg. Le dogovoriti bi se morali, kaj bo kdo gojil, prodajamo pa potem lahko vsi vse. Takrat bomo res lahko nudili kvalitetno in hkrati poceni blago. Tole pa je "grajzlanje", ni specialnosti, ni zaupanja, ni kvalitete. Zunaj so si vrtnarji prav s specializiranjem za posamezne vrste cvetja pridobili svetovni sloves." Tako pač je in dokler se ne bodo dogovorili, bosta tudi Antolinova primorana vzgajati marsikaj, od zelenjavnih sadik in bršlink za na okna do pri-mulc, ciklam, božičnih zvezd, mačeh in krizantem. Vendar, njuna posebna ljubezen so prav krizanteme. Potrudila se bosta, da jih bosta kot lončnice imela vse leto. Za spomlad pa najavljata viseče vrbene, ki se spet uveljavljajo kot rože za na okna. D. Dolenc Ob vsesplošni ekonomski preobrazbi naše družbe se v različnih bolečih oblikah kaže, da nimamo pravega socialnega programa. Zanimivo je, da se tisti, ki jim raznorazne institucije in strokovne službe zaradi togih predpisov in birokratskega odnosa ne morejo ali nočejo pomagati, vedno bolj obračajo po pomoč občinske sindikalne svete. S socialnimi problemi se vedno bolj srečujejo tudi na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah. TOZDu gostinstvo Jesenice, kjer imajo delavci sramotno nizke osebne dohodke, so pomagali tudi tako, da so namenili dotacijo za nakup ozimnice, enako tudi delavcem SCT ELI M in Iskre na Blejski Dobravi. Pred nedavnim pa so pismeno podprli pobudo društva invalidov iz Nove Gorice in Jesenic, da posredujejo pri Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, saj zakon povzroča invalidskim upokojencem hude socialne probleme. Poglejmo primer: Pri občinskem sindikalnem svetu se je oglasil invalidski upokojenec, ki je 27 let delal v jeseniški železarni: Zdaj je prejel začasni upokojitveni sklep, po katerem dobiva mesečno 230 starih milijonov akontacije, predložil pa je listek, iz katerega je razvidno, da bo samo ta mesec moral plačati za stroške stanarine 218 milijonov starih dinarjev! Od kod in kako? Na Centru za socialno delo mu niso mogli pomagati, pošiljali so ga od vrat do vrat. Vse to kaže, da bomo v sindikatih morali poiskati možnosti združevanja sredstev za pomoč članom sindikata,« pravi predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Marjan Drolc. »Delavcem bo treba pomagati in ne le govoriti o nekih programih brez materialne osnove, kar pa seveda že sodi v sklep razmišljanja o tem, kakšen bo sindikat v prihodnje. Ko ljudje prihajajo po pomoč, se izkaže, da sistem uresničevanja socialnovarstvenih pravic sploh ne funkcionira več. To utemeljujejo s pomanjkanjem denarja, vendar je dejstvo, da centri za socialne pomoči izgubljajo tla pod nogami. Omejujejo jih togi predpisi, pri, denimo, »mejnih« primerih pa popolnoma odpovedo. Sistem mora postati drugačen, saj gre za nerazumljive nesmisle. Tudi tehnološke viške rešuje vsaka služba po svoje, nihče pa ne vidi človeka v celoti, človeka, ki bi jmel vsaj osnovo za preživetje. Konkretni primeri pa kažejo na to, da dolgo ne bo- KERAMIČNE PLOŠČICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE _ mvedur VODOODPORNO LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE NIVEDUR odlikujeta preprosta priprava in nanašanje.[~ Nanašamo ga na izravnalne mase, ki jih tudi izdeluje ^IlUflfCINKARNA CELJE NIVEDUR uporabljamo za lepljenje: — na zunanje fasade na notranje fasade — v plavalnih bazenih Z NIVEDURJEM boste ploščice in druge obloge zagotovo lepo in trajno položili. I ■ I ■ Če želite dodatna pojasnila, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19 Želim informacije in svetovanje ime in priimek Torek, 31. oktobra 1989 / TA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN 1 @®ISSRWJgffiJIQLA8 NAREDIMO SI SAME Preproste vezenine 5 Okrasni vbodi Verižni vbod Ta vbod je zelo znan. Srečamo ga tudi pri beli vezenini, Prav tako kot prej opisani zan-čni vbod, oviti verižni vbod, cvetlični in še druge. Navadni verižni vbod, kakor tudi vse druge, šivamo od zgoraj navzdol. Nit potegnemo na površino blaga, vbodemo tik izhodiščne točke in v kratki razdalji navpično navzdol ter potegnemo šivanko iz blaga. Ki it leži v joku pod šivanko. Potegnemo Jo k sebi. Tako nastane verižici Podoben vbod. Nadaljnje vbode šivamo enako; na licu dela nastaja verižica, na narobni strani pa stični vbod. Oviti verižni vbod. Ko naredimo dovolj dolgo črto navadnih verižnih vbodov, izvlečmo šivanko, jo primemo za konico in z njenim ušesom sežemo pod vsak verižni vbod, nit rahlo zategnemo in tako dobimo sliko vrvice. Odprti verižni vbod delamo kot navadni verižni vbod, le da vbadamo levo od izhodišča in to izven zanke. Ujemajoči se verižni vbod je sestavljen iz menjajočih se desnih in levih verižnih vbodov. Točka vboda se krije z izhodiščno točko prejšnjega vboda. Narobna stran kaže dve vzporedni navpični vrsti stičnih vbodov. Listna vitica je sestavljena iz posameznih verižnih vbodov, ki se izmenjavajo v levo in desno. Vsakega izmed vbodov pritrdimo s kratkim diagonalnim vbodom, ki je vez k naslednjemu lističu. Cvetlični vbod imenujemo posamezni verižni vbod, s katerim oblikujemo zvezdice, cvetove in lističe. Vsak vbod pritrdimo z majhnim prečnim vbodom. POSKUSIMO ŠE ME PRAV JE, DA VEMO Volnene odeje lahko stepemo ali iz njih prah izsesamo s sesalnikom, nato jih pokrtačimo v smeri, kot ležijo vlakna. Pranje doma je tvegano; če se le odločimo zanj, tedaj peremo v skoraj hladni vodi. Odej ne ožemamo, temveč le rahlo stisnemo. Najmanj trpi njihova kvaliteta pri kemičnem čiščenju. Odeje iz sintetičnih tkanin negujemo kot volnene. Peremo jih kot sintetične tkanine. Moški so kot mesec maj, kadar snubijo, a december v zakonu. Shakespeare Domači zdravmK Ko pride angina Navadni in oviti verižni vbod Odprti in ujemajoči se verižni vbod listna vitica "Kadar moram ostati zaradi angine v postelji - to se namreč primeri tudi meni," je v svoji knjižici Narava ima vselej prav zapisal francoski zeliščar M. Messegue, "se zdravim z zeliščno mešanico, ki me je je naučil pripravljati moj oče. Zanjo uporabljam očetove najljubše rastline, kijih imam vedno pri roki: ščepec žaj-blja, ščepec timijana, ščepec kopriv (na liter vode). Vsak dan popijem dve skodelici tega čaja in včasih že to zadostuje, da kmalu okrevam." Peteršiljev krompir (prikuha) 3/4 kg kuhanega krompirja, 4 do 5 dag olja, masla ali margarine, 2 dag moke, 1 žlička sesekljane čebule, 1/2 I juhe iz kocke, 1/8 1 smetane, sol, malo muškatnega oreška, precej zelenega peter-šilja. Iz maščobe, moke in sesekljane čebule naredimo svetlo pre-žganje, ki ga z juho gladko razkuhamo. Primešamo smetano, začinimo in kuhamo pet minut. Vložimo olupljen, na rezinice ali kocke narezan krompir. Primešamo sesekljan zelen peteršilj in kuhamo 8 do 10 minut. Ponudimo. To jed pa lahko skuhamo tudi tako, da damo kuhani krompir (v kockah) v mešanico juhe in vode. Zgostimo ga z razkuhanim prežganjem. Primešamo smetano in sesekljan zelen peteršilj. Svinjske zarebrnice z majaronovo skorjico 4 lepe nemastne zarebrnice, sol, poper, 1-2 šopka majarona, približno 4-5 žlic moke, 2 jajci, 10 do 15 dag drobtin, 5 dag olja, 2-3 dag masla, 1 limona. Zarebrnice prav nalahno potolčemo in ob robu večkrat plitvo zarežemo, da se rob mesa pri peki ne viha. Po obeh straneh solimo in popramo. Z vejic posmukamo majarovnove listke, nekaj jih shranimo, večino sesekljamo. Na tri krožnike pripravimo moko, razžvrkljani jajci in drobtine za paniranje. Jajcema primešamo sesekljan majaron in malo popra. Zarebrnice povaljamo najprej v moki, nato v jajcih in nazadnje v drobtinah. Majaron po mesu s prsti malo razporedimo, da je meso bolj enakomerno začinjeno. Zarebrnice vložimo v srednje toplo olje in pečemo približno 7 minut na vsaki strani. Ves čas maščoba ne sme biti preveč ogreta, da se skorjica ne začne žgati. Pečene zarebrnice poberemo iz ponve in jih zložimo na pogret servirni krožnik. V povsem sveži kozici stopimo in malo pogrejemo maslo in ga pokapamo po zarebrnicah, ki jih garniramo z majaronovimi listki (prihranjenimi) in limoninimi rezinami. Pozimi, ko nimamo na voljo svežega majarona, uporabimo suhega. MORDA NISTE VEDELI tuopi . Prvi, ki je preplaval Rokavski preliv, je bil angleški kapitan ^atthevv VVebb (1848 - 1883). Poročali so, da je "šel v vodo" 24. avgusta 1875 v Dovru na angleški strani in se usmeril proti Calai-s". Po 21 urah in 45 minutah je prilezel na kopno pri Cap Gris Ne-.j v Franciji. Menijo, da je zaradi morskih tokov preplaval kar 61 "ometrov, čeprav je Rokavski preliv na najožjem mestu širok do-Dr"> 33 kilometrov. Kapitan VVebb je utonil osem let kasneje, ko ie skušal preplahi brzice pod Niagarskimi slapovi. Stari običaji Včasih so se fantje po končanem delu, na primer; košnji, lickanju koruze, zbrali skupaj, povabili dekleta, našli harmonikarja in zaplesali ter pozabili na vse tegobe. Vaška posebnost je bilo tudi petje podoknic. To je že šlo v pozabo. Zbrala se je skupina fantov, šli so do določene hiše, zapeli in peli toliko časa, da se je dekle oglasilo. Tudi ženske so se zbirale ob večerih, klekljale in obenem pele. Druge žene pa so pletle ali kva-čkale. Moški so imeli to navado, da so pletli koše, izdelovali grablje in nasajali razna orodja. Tudi ob delu so se imeli lepo. Kati Kavčič, 4. r. OŠ So-vodenj Po kostanj V soboto sem šel z očkom in mamico v gozd. V gozd smo šli nabirat kostanj. Ob robu gozda ga ni bilo več, saj so že vsega pobrali. Zato je očka predlagal, da gremo globlje v gozd. Ko smo že nekaj časa hodili, sem opazil, kako se na jasi v gozdu pase srna. Ko nas je zagledala, je zbežala. Potem pa je mamica zagledala veliko kostanjev. Pridno smo jih nabirali in vrečka je bila kmalu polna. Potem smo se vsi veseli vrnili domov, kjer je mamica kostanj skuhala. Mitja Drekonja, 2. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor rtilif 11 PLOČEVINA, KI VAS BO PREŽIVELA REZERVIRANO ZA ZVEZDE Živjo! Nov lomilec dekliških src v Ameriki je fant s slike: Ric-hard Marx. Rodil se je 16. septembra 1963 v Chicagu jazz pianistu Dicku Marxu in pevki Ruth. Na glasbeni sceni se je pojavil leta 1987, ko je žel uspehe s skladbo Should 'veknovvn better. Dokaj uspešne so postale tudi naslednje skladbe: Endless summer nights, Hold on to the nights, Don't mean nothing. Takrat je izdal tudi svojo prvo LP ploščo z naslovom Richard Marx. Letos spet navdušuje z novo LP ploščo Repeat offender, na kateri se kar vrstijo uspešnice, kot so Satisfied, Right here \vaiting in najnovejša Angelija. Richard je od 8. januarja letos poročen z igralko Cvnthio Rhodes (Dirty dancing), s katero živi v vili v Los Angelesu. v prostem času, ki ga ima zelo malo, Richard rad fotografira, gleda filme in obožuje hitre avtomobile. Za vse, ki bi mu radi pisali, pa prilagam še naslov: Richard Marx, 2519 Carmen Crest, Los Angeles, Ca. 90068, USA. ZDAJ PA ŠE nekaj novic. Bruce VVillis bo posnel drugo nadaljevanje akcijskega filma Die hard. Pripravlja pa se tudi na svoj drugi album. Nova zvezda rapa je Sidnev Voungbjood, ki osvaja poslušalce z uspešnico If only I could. Patrick Swayze je posnel svojo drugo pesem z naslovom Raising heaven (in Hell tonight). Janet Jackson je svojemu bratu Michaelu za 20.000 zahod-nonemških mark kupila črnega panterja. Do naslednjega torka pa čao, Marjeta Kaj me razveseli? Vesela sem, kadar imam rojstni dan, kadar gremo k atu na Slap, kadar pride stric na obisk, če kdo pove smešno besedo, kadar je v šoli zabavno, kadar tovarišice ne sprašujejo... Vesna Jerman Razveseli me, če v šoli dobim dobro oceno, če odpade kakšna ura, če me čez nedeljo pustijo pri mami, če sem sama doma, Če nas kdo obišče, če gremo na morje... Saša Benedik Razveseli me, kadar na šolski deski piše, da bo tega in tega dne planinski izlet. Zelo se tudi razveselim, kadar pride prijatelj pome, ko se moram učiti. Benjamin Prelog Razveseli me, ko končam težko matematično nalogo, ko pride sestrična na obisk, ko so počitnice in lahko počnem, kar hočem. Katarina Turk Učenci 6. c r. OŠ heroja Bra-čiča Tržič Vrabček v šoli Skozi okno vrabček prileti, pogleda, kaj v šoli s godi. Učenci brž začnejo klepetati, tovarišica pa obupovati. Ves pouk na luči je sedel in pravilne odgovore nam pel. Mi pa govorice nismo razumeli, odgovore napačne smo imeli. Tina Vajdič, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (s^sss^ssssmM 10. stran Trener kegljačev Triglava Vinko Šimno- vec _____ Republiški prvak se bo boril za obstanek Kranj, 23. oktobra — Lanski republiški kegljaški članski prvak KK Triglav se bo v letošnji sezoni boril za obstanek v ligi. Članska moška in ženska kegljaška republiška liga se začne 4. novembra. Obe ligi sta se z osmih ekip povečali na deset. Člansko vrsto Triglava je zapustilo šest standardnih igralcev. V novo prvenstveno sezono bodo člani Triglava startali s pomlajeno ekipo. Njihov trener je Vinko Šimnovec. Za članski vrsti kegljaškega kluba Triglav iz Kranja je bila minula sezona uspešna kot že dolgo ne. Članska moška ekipa je osvojila republiški naslov, članice pa so bile tretje. Za Triglav je igral tudi dvakratni mladinski svetovni prvak Brane Benedik, ki je nastopil kot republiški prvak na kvalifikacijah za prvo zvezno moško kegljaško ligo. Za dve mesti v tej ligi so kegljali v Zagrebu. Triglavani so bili le trideset kegljev prekratki za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Zvezna ligaša sta postala Poštar iz Splita ter prvak Bosne. V prvem kolu, 4. novembra, v desetčlanski novoustanovljeni republiški ligi Triglav na domačem kegljišču gosti ekipo Radenske. Članski trener Vinko Šimnovec ima pomlajeno ekipo, ki se bo borila za obstanek v ligi. Triglav je ostal v novi sezoni brez šestih standardnih igralcev. # Zakaj povečanje lige? »To je vsekakor razumljivo, saj je slovensko moško kegljanje vedno v vzponu. V lanski sezoni smo bili republiški prvaki. Na kvalifikacijah v Zagrebu za vstop v prvo zvezno ligo pa smo bili le za trideset kegljev prekratki. Za novo sezono smo se pripravljali po že ustaljenem redu.« • Lanski republiški prvak je ostal brez šestih standardnih igralcev. Kdo je odšel? »Startali bomo s pomlajeno ekipo. Odšli so dvakratni mladinski prvak Boris Benedik. Odšel je k Gormoščici v Zagreb. Kapetan ekipe in starosta kegljačev Triglava Milan Jereb je pristopil k Savi, Tone Šemrl k Donitu (Medvode), Brane Jurkovič je odšel v matični klub S. Jenko Podreča, Cveto Zalo-kar k Ljubelju (Tržič), medtem ko je Tone Česen prenehal z aktivnim kegljaškim športom. Tako smo ostali s pomlajeno ekipo. S to ekipo se bomo borili za obstanek v ligi. Za ekipo bodo kegljali Boštar, Sajovic, Cvirn, Potočnik, Karun, Hafnar, Vane Oman in mladinci Marko Oman, Vehovec, Damjan Hafnar, Tomaž Oman in drugi.« • Težave v klubu? »Težave so predvsem zaradi dotrajanega starega kegljišča. Prevečkrat odpove. Kmalu bo treba razmisliti o gradnji novega kegljišča ali povečanju starega na šest stez. Za prvaka so glavni favoriti Donit, Tekstilna (Ajdovščina) in EMO (Celje). Boj za prvaka bo težak in še težji boj za obstanek. Ta republiška liga je resnično izenačena. Mi se bomo s pomlajeno ekipo potrudili, da v ligi ostanemo.« D. Humer Foto: F. Perdan Gorenjske ekipe v ligaških tekmovanjih Remi Jeseničanov in zmaga Kranjčank Kranj, 30. novembra — V tem kolu prve zvezne hokejske lige, druge ženske rokometne ter v republiških ligah so Gorenjske ekipe tokrat odnesle skoraj ves izkupiček. V prvi hokejski ligi so Jeseničani v igri z Medveščakom Gortanom doma iztržili točko. V drugi ženski rokometni ligi so se Kranjčanke tokrat z gostovanja v Ajdovščini vrnile z zmago. V moški košarkarski republiški ligi je Triglav premagal doma Comet, v ženski ligi je odeja Marmor doma premagala Slovan, med tednom pa na Jesenicah domačinke. Ekipa Kranja je tokrat v dvorani na Planini izgubila z Ilirijo. V moški odbojkarski slovenski ligi je Bled v gosteh dobil igro v Šempetru, v ženski ligi pa je kranjski Triglav osvojil prve točke v zmagi nad Fužinarjem. V drugi ženski ZOL je Bled izgubil v Poreču. HOKEJ NA LEDU — V derbiju kola so Jeseničani doma iztržili točko v igri z Medveščakom Gortanom. Izid — Jesenice : Medveščak Gortan 2 : 2 (2 :, 0 : 1, 0 : 1). Strelca za Jesenice — Tušar in Hafner. Po sedmih kolih sta na vrhu lestvice Medveščak Gortan in Jesenice, ki imata po enajst točk. V jutrišnjem kolu Jeseničani gostujejo pri Crveni zvezdi. ROKOMET — Druga zvezna ženska rokometna liga. Izid — Mlinotest : Kranj 21 : 24 (9 : 11). Kranj — Jakupovič, Jelenič 4, Orehar 4, Valant, Bratovž, Bajrovič, Olič 1, Žontar 5, Jeruc 3, Mežek, Gradišar 7, Lenič. V tem kolu so se Kranjčanke iz Ajdovščine vrnile z zmago. Bile so v vseh pogledih boljši nasprotnik, saj so imele vodstvo skozi vso tekmo. Na lestvici vodi Kranj, ki ima skupaj s Trešnjevko osem točk. V moški republiški ligi je Termopol v gosteh premagal Prule. Izid Prule : Termopol 13 : 17 (6 : 7). Termopol — Peternel, Zor-man 7, Rehberger 4, Sokolov 1, Pokom 1, Nikolič, Dolinar 1, Za-vršnik, Ramovš, Cvetanovič 2, Komočar 1, Marolt. Na lestvici vodi IUV Usnar z dvanajstimi točkami, Termopol je z osmimi točkami peti. Rokometašice Alplesa so bile v tem kolu proste. Vodi Burja Centrocoop, ki ima skupaj z Branikom deset točk, Alples pa je s petimi na osmem mestu. KOŠARKA — Republiška moška liga — Triglav : Comet 90 : 73 (40 : 34). Triglav — Sušič 21, Kastigar 9, Vujadinovič 10, Omahen 15, Jeras 4, Roman Horvat 15, Robi Horvat 4, Kern 6, Kolar 6. Veliko boljša igra Triglavanov je prispevala k zmagi domačinov. Na lestvici vodi Mineral Slovan, ki ima skupaj s Celjem in Heliosom po osem točk, s sedmimi točkami je Triglav četrti. ureja JOŽE KOŠNJEK Torek, 31. oktobra 1989 Padalstvo V nakelskem derbiju neodločeno - V zadnjem kolu območne nogometne slovenske lige je bil v nedeljo v Naklem derbi vodečih ekip Nakla in Primorja. Tekma je bila končana neodločeno 1 : 1, zadetek za Naklo pa je dosegel Bohinc. Po tem kolu imata Primorje in Svoboda 14 točk, Naklo pa je takoj za njima s 13 točkami. Igra v Naklem je bila kakovostna,.ob igrišču pa je bilo veliko gledalcev. Še izidi drugih gorenjskih predstavnikov v tej ligi: Svoboda : Britof 3 : 0, Triglav : Tabor 0 : 0 in Jesenice : Bela Krajina 1 : 1. J. K., slika F. Perdan Streljanje S puško in pištolo za kranjske prvake Kranj, oktobra - Občinska strelska zveza Kranj je organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo. Udeležba je bila slabša kot navadno, saj so zaradi pomanjkanja streliva lahko nastopili le najbolj izkušeni, ki so se spomladi izkazali tudi v streljanju z zračnim orožjem. Članice tokrat niso tekmovale, ostale kategorije pa so bile zastopane. REZULTATI - malokalibrska puška: člani ekipno: 1. SS Iskra 732, 2. SS Tone Nadižar 661, 3. SD Franc Mrak 643, posamezno: 1. Jure Frelih (Iskra) 247, 2. Božo Malovrh (Iskra) 244, 3. Franc Čeme (Iskra) 241; mladinci ekipno: 1. SS Tone Nadižar 584, 2. SS Tone Nadižar 442, posamezno: 1. Boštjan Jalen (Tone Nadižar) 205, 2. Uroš Zupan (Franc Mrak) 201, 3. David Kovic (Tone Nadižar) 200; mladinke posamezno: 1. Alenka Kavčič 188, 2. Ema Turnšek 142 (obe Tone Nadižar); pionirji ekipno: 1. SS Tone Nadižar 515, 2. SD Franc Mrak 503, posamezno: 1. Urban Vitez (Tone Nadižar) 189, 2. Gorazd Umnik (Franc Mrak) 186, 3. Marko Malovrh (Tone Nadižar) 163; pionirke ekipno: 1. SS Tone Nadižar 547, posamično: 1. Andreja Malovrh (Tone Nadižar) 219, 2. Helena Malovrh (Franc Mrak) 216, 3. Darinka Žarn (Tone Nadižar) 189; pištola drulov: ekipno je bila prva sekcija Iskra s 684 krogi, posamično pa Vinko Frelih 236, Franc Čer-ne 227, Jure Frelih 221 (vsi Iskra) in Zdravko Žižmond (Tugo) 213. B. Malovrh Zivlakovičeva in Dolčič Tržič, 27. oktobra - Strelska družina Anton Štefe - Kostja je na strelišču na Cimpru odlično izvedla občinsko prvenstvo Tržiča v streljanju z malokalibr-skim orožjem. Tekmovalo je nad 70 strelk in strelcev. Med ženskami je občinska prvakinja Marjana Zivlakovič (Skupščina občine) s 27 krogi, sledijo pa ji Dragica Kos (Peko Obutev II) 25, Angelca Krevs (Društvo upokojencev) 24, Olga Ahačič (Peko DSSS) 23, itd. Med moškimi pa je bil vrstni red naslednji: 1. Brane Dolčič (Obrtno združenje) 40, 2. Janez Jane (Cevarna Rog) 38, 3. Lado Brejc (DU) 38, 4. Marjan Za-pJotnik (Lepenka) 37, 5. Ivo Bergant (DU) 37, itd. J. Kikel V Tržiču Občinska odbojkarska liga Tržič, 27. oktobra - Odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič bo organiziral v prihodnjih mesecih občinsko odbojkarsko ligo. V kakovostnejši A ligi bodo letos igrali Prosveta, Podljubelj A, Blue Racers, Podljubelj B, Karantanci, Peko, Koprive B in Tibhar. Vsi morajo svoje sodelovanje potrditi do četrtka, 2. novembra, do 18. ure, ko je zadnji jok za prijave drugih ekip, ki bodo igrale v skupini B. Ta dan ob 18. uri bo žrebanje in dogovor vodij ekip o poteku tekmovanja. Tekmovanje se bo začelo v sredo, 8. novembra: za A ligo v šoli v Križah, za B ligo pa v šoli na Zalem rovtu. Tekmovanje v A ligi bo zaključeno s play offom štirih najboljših, v B ligi pa bo tekmovanje odvisno od števila ekip. Prijavnina za A ligo znaša 2,3 milijona dinarjev, za B pa manj, ker bodo tekme sodili sami. Dosežki sindikalnih ekip bodo upoštevani v de-lavskošportnih igrah. J. Kikel Kranjski planinci v neznano Kranj, 30. oktobra - Planinsko društvo Kranj organizira tudi letos izlet v neznano. Izlet bo v soboto, 4. novembra, odhod pa bo ob sedmih zjutraj izpred hotela Creina. Hoje bo približno za tri do štiri ure. Prijave sprejemajo v pisarni društva do četrtka, 2. novembra. Izlet bosta vodila Meta Šparo-vec in Milan Šinkovec J. K. Namizni tenis Solidne uvrstitve Merkurja Kranj, 27. oktobra - Najboljši slovenski namiznoteniški igralci so pretekli teden igrali na raznih preglednih turnirjih. Med udeleženci so bili tudi igralke in igralci Merkurja iz Kranja. Najmlajši so tekmovali v Novem mestu in na Ptuju. Pionirji so igrali v Novem mestu. V skupini A je bil Bernard (Merkur) tretji in v skupini B Klevišar četrti. Pionirke so nastopile na Ptuju. V skupini A je bila Fojkarjeva (Merkur) druga, v skupini C pa je bila Živa Štrukelj (Merkur) tudi druga. Ta kranjska pionirska četverica se je tako uvrstila med deset najboljših v Sloveniji v svojih kategorijah. Člani pa so igrali v Ljubljani. Kranjčani so igrali v drugi skupini, v kateri je bil Marko Jovič tretji, Janez Maček peti in Robi Jeraša deveti. Škoda, da zaradi bolezni ni nastopil najboljši Kranjčan Zoran Ga-šič. Na teh turnirjih so igrali tudi Jeseničani. Med deset najboljših v svojih skupinah sta se uvrstili Cenčkova in Lavtižarje-va, kar je uspelo tudi Merkur-jevi igralki Porentovi. J. K. Leščani zmagali v Novem Sadu Lesce, 25. oktobra - Kot nam je sporočil Branko Hrast z Alpskega letalskega centra v Lescah se je mlada ekipa padalcev iz Lesc odlično držala na mednarodnem padalskem tekmovanju v Novem Sadu, kjer je tekmovalo 60 padalcev iz 12 jugoslovanskih in dveh madžarskih klubov. Lesko ekipo so pod vodstvom trenerja Draga Bunčiča sestavljali mladi padalci Borut Erjavec, Matjaž Pristavec, Senad Salkič in Roman Karun. Za favorite so veljali padalci Novega Sada, Zagreba in Prijedora, vendar so jih Leščani presenetili. Po petih serijah so nabrali 49 kazenskih centimetrov, Prijedor na drugem mestu pa je imel 86 centimetrov. Zmagal je Salkič, peti je bil najmlajši Leščan Roman Karun, ki je opravil doslej 400 skokov, Pristavec je bil sedmi, Erjavec pa deseti. J. K. Avto moto šport Pintar drugi na šibkejšem motorju Kranj, 26. oktobra - V Skednju pri Slovenskih Konjicah je bila zadnja dirka motokrosistov v kategoriji do 125 cem za republiško prvenstvo. Proga je bila težka in razmočena. Zmagal je Kampuš (Unior Lenart), 5. je bil Aleš Kunčič (AMD Tržič), ?. Matjaž Perčič (AMD Kranj), 13. in 16. pa sta bila člana AMD Zi-ri Dominik Košir in Maksimilijan Božnar. Kunčič je imel v prvo vožnji izredno smolo. Na startu mu je odpovedala svečka, zamu-dil je dva kroga, pa. je bil vseeno sedmi, v drugi vožnji pa je bil tretji. Zadnjo dirko so imeli tudi najmlajši motokrosisti. Mitja Kavčič iz Škofje Loke, član AMD Kranj, je bil sedmi v kategoriji do 50 cem brez menjalnika, v kategoriji do 60 cem z menjalnikom pa je bil član AMD Tržič Aleš Rozman tretji. V Rovinju pa je bila pozivna dirka najboljših jugoslovanskih dirkačev. Tekmovala sta tudi Janez Pintar in Darko Katraš-nik. Pintar je bil v kategoriji do 175 cem drugi za Hmeljakom, čeprav je dirkal na 80 kubičnem motorju Eberhardt. Katrašnik pa je bil peti v kategoriji do 250 cem na motorju kawasaki. M. Jen-kole L OD' TEKME DO TEKME Namiznoteniško prvenstvo Godešiča - Športno društvo Kondor z Godešiča je organiziralo v počastitev krajevnega praznika namiznoteniško prvenstvo Godešiča za člane in pionirje. Tekmovalo je kar 20 pionirjev, udeležba članov pa je bila slabša. Med pionirji so bili najboljši Matej Križaj, Thomas Lenarčič, Uroš Bertoncelj in Aleš Pintar, med člani pa Peter Bertoncelj, Janez Starman, Kocjan Novine in Jože Hafner. J. Starman Dvoboj atletov Radovljice in Tržiča - Atleti Radovljice in Tržiča so se tudi letos zbrali na tradicionalnem dvoboju, ki ga je tokrat odlično organiziral odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič. Tekmovali so v petih disciplinah, ponovno pa so zmagali Tržiča-ni, ki so zbrali 5796 točk, Radovljičani pa so jih 4189. V posameznih disciplinah so bili najboljši: 100 metrov: 1. Iztok Seliškar 11,93, 2. Marko Tadel 12,29 (oba Tržič), 3. Primož Markelj (Radovljica) 12,52; 1500 metrov: 1. Ivo Oljačič 4:21,27, 2. Jože Bohinc 4:26,67, 3. Andrej Šmid 4:39,56 (vsi Tržič); skok v višino: !• Marko Tadel 170, 2. Robert Uzar 160 (oba Tržič), 3. Primož Markelj (Radovljica) 150; skok v daljino: 1. Marko Tadel 638, 2. Iztok Seliškar 636 (oba Tržič), 3. Iztok Omerza (Radovljica) 626; suvanje krogle: 1. Janez Laibacher (Tržič) 10,57, 2. Matej Jovan (Radovljica) 10,02, 3. Rudi Hafner (Tržič) 10,01. J. Kikel Vaterpolo Triglavu žreb ni bil naklonjen Kranj, 27. oktobra - Tekmovanje v I. zvezni vaterpolski ligi se začenja decembra. Vaterpolisti kranjskega Triglava, novinci v ligi, končujejo s pripravami. Konec tega tedna odhajajo na Češkoslovaško, v Košiće, kjer bodo sodelovali na močnem mednarodnem turnirju, na katerem bosta igrala med drugimi tudi dva češkoslovaška prvoligaša in znano moštvo Kaunas iz Sovjetske zveze. Sicer pa žreb Kranjčanom m bil pretirano naklonjen. V p\' vih treh kolih bodo igrali z najmočnejšimi moštvi naše prve. zvezne vaterpolo lige. Najprej v Zagrebu z Mladostjo, nato v ljubljanskem bazenu s Partizanom, v tretjem kolu pa jih čaka gostovanje pri Jugu v Dubrovniku. J. K. Smučarski skoki 130 skakalcev na zaključni tekmi Kranj, 29. oktobra — Izred- Pionirji do 11 let (22-m ska-na udeležba mladih skakalcev kalnica): 1. M. Eržen (ID Trije bila glavna značilnost zaklju- glav) 176,7 (19 - 19), 2. Merhar čne tekme sezone treningov in (Dolomiti) 165,8 (18,5 - 19), 4-tekmovanj na plastičnih ska- K. Eržen (Tržič), 5. Kumer (Al; kalnicah v skakalnem centru pina), 7. Brzin (Tržič) gorenjsk' na Gorenji Savi. Gorenjski ska- pokal: 1. Janežič (ID Triglav), kalci pa so se pomerili še v fi- 2. K. Eržen (Tržič), 3. M. Eržen nalu tekmovanja za prvi go- (ID Triglav), 4. Brzin (Tržič) 5-renjski pokal na plastičnih ska- Kumer (Alpina); pionirji do M kalnicah. let (45-m skakalnica): 1. Radelj Rezultati-pionirji do 9 let (EL Ilirija) 189,0 (43,5-44), 2-(12-m skakalnica): 1. Mohorič Grosar (Tržič) 188,9 (41,5 - 42), (ID Triglav) 173,7 (10,75 - 11), 3. Stegnar (Tržič) 176,0 (39/ 2. Mandeljc (Žirovnica) 168,6 41), 5. Rakovec (ID Triglav), o-(10, 5-10, 5), 3. Kobal (ID Tri- I. Cuznar (ID Triglav), 7. Ver-glav), 160,8 (9,75 - 10,25), 9. Ja- tnik (ID Triglav), 8. Blažun (iP !?rf5vID Trig-1\V-' ,0-.Rfvni,k Triglav). 9. Eniko (Alpina) i" (J?nSl ir8??^- Kumer (Alpina); gorenjski po- hnZtm t?1VTC?^2' ^t°" kal '■ Grosar in Stegnar (oba honč (ID Triglav), 3. Sire (Tr- Tržic^ 3 Rakovec nrf Trielav • žič), 4. Kobal (ID Triglav), 5. h Kakovec (,u lr'gld/ Majstorovič (Tržič). J- Javorn* Torek, 31. oktobra 1989 /RAZVEDRILO, 11. stran (^YmmmWXXLAS Zasebno nimam nikoli nobenih ideoloških zadržkov, če se mi na prodajnem pultu nudi blago, ki je dobro in cenejše, a prihaja iz drugih republik. Tovrstni bojkot je navaden lari - fari, kajti tudi Srbi bi kupovali Radensko in Gorenjeve pralne stroje, če ne bi bili tako salamensko dragi. In tako se mi je oni dan spet zljubilo, da se načitam. Pred trafiko gruntam v tipično gorenjski maniri: slovenske revije po pet, šest starih milijonov, zraven pa beograjski revialni tisk, zaradi širšega jezikovnega področja in visokih naklad domala polovico cenejši. Bomo pa, dokler se ne odcepimo, malo pobrkljali po vzhodni inačici jugoslovanskih političnih mnenj in razgledov. Tako padem v Dugo, nekoč ugledni štirinajstdnevnik, pisan v latinici. Žal mi je, da ni v cirilici. Cirilica je tako fletna, tako berljiva, zraven pa so že zdavnaj pogruntali, da je to pisava, ki je najmanj nevarna za oči. V redu - bomo pa tolkli latinico, ki jo je one dni najbolj napadala prav slavna Duga, ne da bi pomislila, da se sama tiska v pisavi, ki jo tako vehementno napada. Ampak to so že druge, bolj pronicljive stvari! Mislim, daje v zadnji Dugini izdaji vsaj polovico tekstov, ki so namenjeni Slovencem. Kakšna čast! A bolj ko bereš, bolj ležeš vase: ti tipi od srbskih novinarjev in njihovi intervjuvanci nas zagrizeno sovražijo, v dno svoje duše. Po ustavnih dopolnilih smo zanje postali izdajalci, prodane duše, izkoriščevalci vsega juga. Lumpje, skratka. Vredni manj kot od zadnje podgane zadnja podrepna uš! Vsi Slovenci, da ne bo pomote. Udrihajo po slovenskem narodu, ne samo po slovenskih voditeljih! Evo samo nekaj slovenskih grozodejstev, svobodno po Dugi. Pišejo: Slovencem nikoli ni nič prav. Če jim mi (Srbi), rečemo, naj gredo iz Jugoslavije, vihajo nos; če jim mi (Srbi) pravimo, naj ostanejo, vpijejo, da nočejo ostati v bratskem obje- TEMA TEDNA SLUŽKINJE mu! Kaj torej sploh hočejo? In dalje: pred vojno je bila Slovenija najmanj razvita. Sledi nesporni, neovrgljivi argument: »Cel Beograd je bil poln slovenskih služkinj, ki so prihajale iz revne Slovenije, dravske banovine. Po vojni pa so slovenski funkcionarji (vedno jih je v državnem in partijskem vrhu kar mrgolelo) z intrigami in z goljufijami počasi postajali najbolj razvita republika. Pokradli so nam denar za nuklearko v Krškem, kradli surovine z juga in ...bogateli. Čimprej naj izginejo, ampak... Ampak prej, dragi moji, bomo poračunali: dolgovi so nam ja skupni, Krško nam boste plačali, z NAŠIMI žrtvami, ki so padle za VAŠO svobodo, pa... ČASTIMO!« In v tem stilu in smislu naprej, vse do totalne diskvalifikacije slovenskega naroda. Nič med vrsticami, vse na bojeviti nogi kakšnega mitinga: Hočemo orožje, Ubit ćemo Vllasija, Druže Slobo, samo reci, letet ćemo kao meci... V zadnji Dugi manjka samo še tisti duhovni preblisk nekega srbskega funkcionarja, ki nam je bil že povedal, da smo lakaji, ker se udinjamo Evropi. Odcepitvene barabe, lakaji, služkinje - tako nam pravijo tisti, ki so, dokler so, tako hudirje-vo samozadostni. Moja lakajska in služabniška zavest bi morala biti zdaj čisto na tleh. A kaj, ko se požvižgaš na vse vesti in zavesti, na vsa lakajstva in služabništva tega sveta, če si eksistenčno na tleh. Iz črnega tunela pa je kljub proklamirani »Evropi zdaj« videti še presneto malo svetlobe. Kar nekaj petkov bomo hočeš nočeš še naprej lakaji in služkinje kar samemu sebi, saj se evropskim ekonomistom kažemo kot otroški vrtec, evropski politiki pa kot eksemplar, kako sredi Evrope v 20. stoletju tolčeš po obubožanem narodu s plemenskim pravom. D.Sedej ——^Akcija; kje je ceneje Liker KIVI - v diskontu najdražji! Pogledali smo v nekaj trgovin in ugotovili, da so cene dražjih žganih pijač zelo različne. Pri pollitrski steklenici lahko prihranite že devet starih milijonov. Kje je najceneje: v Celovcu in v Beljaku! Zakaj bi reševali državo, rešujte sebe. Nekaj časa je že od tedaj, odkar nas je bralka Olga L. iz Lesc opozorila: »V diskontni trgovini v Lescah (za poslovalnico Murka) sem med drugim kupovala tudi liker, KIVI. Zanj sem odštela okoli 340 starih milijonov. Ko pa sem se mimogrede oglasila še v bližnji trgovini Pred železniškimi zapornicami v Lescah, sem naravnost zgroženo ugotovila, da je isti KIVI tam domala osem starih milijonov cenejši! Se pravi, da v diskontnih trgovinah blago sploh ni cenejše, celo nasprotno: dražje je!« Minulo soboto, 28. oktobra, natanko štirinajst dni kasneje smo stvar preverili. In še več: izbrali smo si nekaj artiklov, Prepisali cene in jih primerjali. Oglasili smo se v štirih trgovinah, izbranih čisto po naključju: v diskontu v Lescah, v delikatesi pred zapornicami v Lescah, v radovljiških Živilih (nasproti bencinske črpalke), v diskontni trgovini na Plavžu in v trgovini v novi stolpnici na Plavžu, poleg ekspoziture Ljubljanske banke. Razumljivo je, da vseh artiklov ni bilo v vseh trgovinah, a vendarle smo dobili vsaj približno sliko. Naša bralka je imela prav. Če je kupovala KIVI, bi bilo veliko bolje, ko bi se oglasila v delikatesi, kajti v leškem diskontu stane 338.000 dinarjev, medtem ko je v bližnji trgovini 261.000 dinarjev! Če pa bi ga kupila v trgovini na Plavžu, bi zanj odštela sedem starih milijonov manj, v diskontu na Plavžu pa celo devet milijonov manj! Slabše bi se ji godilo, če bi izbirala na policah radovljiških Živil, kjer stane li-kerček celo 352.000 dinarjev. V tej trgovini so nasploh cene žganih pijač dražje kot drugod. Trgovina je najbrž bolj obiskana, zaloge hitro poidejo, zato cene poskakujejo: medtem ko stane sadjevec kartuzije Pleterje v diskontu v Lescah 280.000 dinarjev, je v diskontu na Plavžu jurja dražji, v Živilih pa za tri milijo- ne dražji! Pri, denimo, rumu ALKO nismo opazili večjih razlik: jurja ali dva. Nasploh so razlike v ceni litrskih žganih pijač med diskontoma in trgovinami minimalne. Leškemu diskontu v dobro pa je treba tudi povedati, da prodaja, denimo, Gorenjkino lešnikovo čokolado za tri jurje ceneje, kot je njena cena v trgovinah. A ne v vseh, kajti tudi v Živilih v Radovljici stane 71.000 dinarjev, se pravi, da je le tristo starih jurjev dražja kot v diskontu, a v trgovini v Lescah jo prodajajo že za 107.000 dinarjev. Če je steklenica olja povsod drugod okoli 78.000 dinarjev, ga v diskontu prodajajo po 74.000 dinarjev. Pri desetih steklenicah ali »kišti« ste torej prihranili štiri stare milijone! Presenetilo pa nas tudi je, da stane liter LIKVI-ja fresh za pomivanje posode v trgovini na Plavžu 105.000 dinarjev, v diskontu na Plavžu 101.000 dinarjev, v diskontu v Lescah pa sta dve plastenki po 205.000 dinarjev. Res minimalno diskontno znižanje! Ko smo primerjali še nekaj drugih cen, recimo, petkilo-gramskega Mixala TAED, kozarca kumaric, napolitank, sardin, so bile, jasno, v ceni povsod večje ali manjše razlike. Ozimniške kumare ETA (pakirane po štiri) se vam v leškem diskontu že splača kupiti (256.000 dinarjev), kajti posamezni kozarci kumaric danes stanejo že do 129.000 dinarjev (v diskontu na Plavžu), 115.000 dinarjev (v Živilih v Radovljici ), medtem ko smo v trgovini na Plavžu naleteli na staro ceno Etinega kozarca: 99.000 dinarjev. Približno toliko pa stanejo vložene kumare proizvajalcev iz drugih republik. Nesporno smo ugotovili, da se vam pri nakupu prehrambenih in drugih artiklov, ki so dražji (Mixal, KIVI), že splača pogledati v več trgovin, saj je ponekod še stara zaloga. Pri vsakdanji nakupovalni košarici pa je domala že vseeno: medtem ko boste pri nekaterih rečeh prikrajšani, boste pri drugih prihranili. Ko bi imeli vsaj toliko denarja, da bi tako kot povsod po svetu lahko kupili mesečno »fasen-go«, bi nam bili vsi diskonti dobrodošli. Šele tedaj, ko bi lahko kupovali zaboje piva, vina, olja, vreče moke in sladkorja, bi bil prihranek res vreden omembe, tako pa... Tako pa vemo, kje je najceneje. V Celovcu in Beljaku. Vse ali domala vse! In zakaj, če imate možnost, ne bi vendarle skočili tja čez in se pridružili mnenju Mladine, ki pravi: dovolj dolgo smo reševali državo, zakaj ne bi za spremembo reševali še sami sebe! D. Sedej Papagaj Marija je kupila papagaja, ki je vztrajno molčal. »Halo, halo!« ga je učila dan na dan. Po tednu dni se je papagaj vsega tega učenja naveličal. Ko je spet silila vanj, se je nenadoma zadri: »Zasedeno!« Male gorenjske vasi Hudo Piše: D. Dolenc Le pri Volbenku še diši domači kruh . Le tri čiste kmetije so danes na Hudem: pri Pušavcu, v°lbenku in pri Zasku, kmetije Pa so pri vseh, razen pri treh £°vih hišah v vasi. Izrazito krnečka vas pač, kjer se ljudje rono držijo zemlje. Včasih, se ^Pominjajo pri Pušavcu, so bili Mlečki gospodarji že v soboto ^Poldne ob treh prosti pa vse ^olbenkova mama Vida na ltr^em še po starem, v peči peče do nedelje zvečer. Na vasi so stopili skupaj in se pogovorili o vsem. Danes ni nobenega počitka več. Pri vseh hišah delajo po vse dni, tudi ob nedeljah, kajti tovarna vzame svoj čas, kmetija doma pa zahteva svoje. Živino pasejo, poleti jo vodijo tudi v planine, na Bistriško planino, Kofce ali v Dolgo njivo. Žal pa je tudi Hudo ena tistih gorenjskih vasi, ki danes nima več nobenega konja. Na Popovem jih imata še dva gospodarja in kadar prideta Jošt ali Cotl s svojimi lepimi haflingerji skozi vas, so prava atrakcija za otroke. Za svoje potrebe kmetje pridelujejo krompir, koruzo, ječmen. Tudi vse več pšenice seje-jo. Le pri Volbenku pa še pečejo kruh doma. Zemlja je tod srednje kakovosti, vsa pa je skrbno obdelana. Lepo lego ima Hudo, ves dan je tu sonce. A je industrializacija grdo posegla tudi sem. Kakšnih 400 m zračne linije je do velikega smetišča tržiške občine pri Ko-vorju. Včasih, ko niso toliko pazili, se je smetišče pogosto vžgalo in v vas se je kadilo, da so se ljudje bali, da bi se v vasi kaj ne vžgalo. Ogorki s smetišča so prileteli vse do sem. Zdaj je bolje, smetišče zasipajo in pazijo, da ne pride do ognja, toda, trdijo Hujani, zrak tod ni več tak, kot je bil nekoč. Kostanji - velikani Včasih je vas slovela po češnjah, danes pa slovi le še po starih kostanjih. Tako veliki in mogočni kostanji so tu zrasli, da so prava slovenska znamenitost. Nekaj jih še skriva gozd, eden od njih, Volbenkov, pa danes stoji sredi travnika. Tu so gozd izkrčili, da so pridobili obdelovalno zemljo in ta velikan je ostal sam samcat na čistini. Celo z vrha Dobrče se Tako mogočen in visok je Volbenkov kostanj sredi travnika, da ga je videti prav z vrha Dobrče. Takole izgleda kostanjevo deblo od blizu. Vsaj še pet takšnih bi moralo priti, kot sta Pušavceva Tina in Volbenkov Iztok, da bi ga objeli okrog in okrog. - Foto: D.D. opazi njegova mogočnost. Drevo je sicer že trhlo in votlo, v njegovem deblu se je naselila sova, ki jo vaški otročaji kaj radi dražijo. Samo po deblu udariš, mi je pokazal Volbenkov Iztok, pa zgoraj priplahuta ven. Tudi tega mogočneža je, kot vse kostanje tod okrog, napadel rak. A stari kostanji se mu upirajo, menda bolj kot mladi. Volbenkov samotar kljub vsej starosti in onemoglosti še vsa- ko pomlad ozeleni, tudi rodi Še, a vidno hira. Kakšnih 30 m je visok, premera pa ima 2,80 m. Nekoč je bil že zaznamovan za poseko, a ni bilo tako dolge žage, da bi ga zmogli. Ko se mu je ob neurju zlomila ena sama veja, pripoveduje Janez Aljančič, gospodar pri Volbenku, je bilo drv za celo prikolico. Kako dolgo neki bo še kljuboval? Le Še pol metra oboda ima, znotraj pa je drevo votlo, ugotavlja mladi Volbenk. Ne uničujmo kmetijske zemlje Hudo spada pod tržiško krajevno skupnost Kovor. V Kovorju je najbližja trgovina, tu so gasilci, cerkev, pošta, šola s štirimi razredi. Le visok klanec z novim naseljem Stagne loči Hujane od Kovorja. Prav je, da so tako lepo v breg postavili to naselje, menijo Hujani, toda z gradnjo so razbili cesto na Hudo, ki seje zdaj nihče noče lotiti. Slišali so celo, da mislijo v Tržiču novo cesto potegniti proti Hudemu, da bo lahko celo avtobus vozil skozi vas. S tem se Hujani ne strinjajo, kajti spet bo prizadeta kmečka zemlja. Ta cesta se z manjšimi razširitvami da speljati tako, da bo primerna tudi za avtobus, pravijo. Če so včasih s konjsko vprego zmogli klanec, ga bodo tudi avtobusi. Sicer se pa že dolgo potegujejo, da bi avtobus krožno vozil skozi vas. Avtobus vidijo le takrat, kadar se na cesti pod gorami udre kakšen plaz. Takrat napravijo obvoz čez Hudo. Tako pa morajo otroci peš v šolo, delavci v Kovor na avtobusno postajo. Le to cesto razširiti, obnoviti in asfalt potegniti vse do Brezij pri Tržiču, kamor vodi pot skozi Hudo, pa bo vse urejeno, pravijo vaščani. Z najmanj stroški in najmanj uničene zemlje. CVEK Iščejo se poročene tajnice Nasploh se meni, da šefi ljubijo mlade, neporočene in lepe tajnice. Vendar je neka anketa pokazala, da,se direktorji v Veliki Britaniji veliko bolj ogrevajo za zrele, poročene ženske in matere. DPravijo, da so poročene ženske veliko bolj učinkovite in da lažje vzdržijo vse pritiske. In tako talenti šestih milijonov Angležinj ostanejo neizkoriščeni, kajti po poroki ostanejo doma; PRI NAS JE VSAK DAN PRAZNIČNO V vili Moj mir na Bledu so vsak dan na steiaj odprta vrata vsem, ki Želite praznovati ali samo uživati ob dobri hrani in vrhunski kapljici. Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Našli vam bomo prostor za bogato obloženo mizo. Pripravili vam bomo tradicionalno kmečko pojedino, pečeno telečjo kračo, sirove ali orehove štruklje in za posladek blejsko grmado ali torto. Izbirali boste lahko tudi med klasičnimi jedrni z jedilnika in specialitetami na žaru. Natočili vam bomo izbrano Štajersko ali primorsko vino. Pripravljamo slavnostna in poročna kosila ter bankete za zaključene družbe; na voljo sta posebna soba ter soba za konference. Vila Moj mir, odmaknjena od mestnega vrveža, je idealen kraj tudi za daljše bivanje z izleti v okolico ali smučanje. Vsakomur, gostu ali naključnemu obiskovalcu priporočamo našo savno in trimski kabinet. Naši oskrbi so se med prvenstvom prepustili vrhunski jugoslovanski in švedski veslači. Dovolite, da poskrbimo tudi za vaše dobro počutje. Pričakujemo vas! wQ Štefk Vda Moj mir za vaš mir in gurmanski užitek. Vila Moj mir, Kolinska Matije Čopa 2 Bled tel.: (064) 77-833 PO KVALITETI NAS BOSTE SPOZNALI! Sava Kranj je dne 26. oktobra 1989 ob 12. uri odprla prenovljeno, sodobno opremljeno prodajalno v Kranju, Gregorčičeva 10. Vabimo vas na ogled in k nakupu, Ponudili vam bomo vse, kar izdelujemo v Savi Kranj pa tudi vrsto drugih izdelkov, ki sodijo zraven. SOAXX Urcuvi 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6, Jugoslavija tel.: 064-25-461, 25-561 telex: 34516 Sava yu, telefax: 38 64 21095 RESTAVRACIJA REGATNI CENTER BLED železniško gospodarstvo Ijubljana ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD za transport Ljubljana Moste, n. sub. o. Ljubljana, Kajuhova 51 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju KUHARJA - dva delavca s končano IV. stopnjo strokovne izobrazbe Dela in naloge bosta kandidata opravljala v počitniškem domu v Kranjski gori. Kandidata sprejmemo za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD za transport Ljubljana Moste, Kajuhova 51, Ljubljana. DNEVI K UHINJE X VIII. STOLE TJA — po izvirnih dunajskih receptih iz leta 1768 DAJTE DUŠKA SVO/IM GURMANSKIM UŽITKOM Odprto vsak dan, razen torka, od 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 12. ure, tel.: (064) 77-277 RE&TAVRACIJA REGATNI CENTER BLED BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD GH Toplice Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: NATAKAR za nedoločen čas v bifeju TRST pogoji: — gostinska šola IV. ali V. stopnje, smer strežba, tehnik strežbe — pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina) — 1 leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — tečaj higienskega minimuma — delo je deljeno, oziroma izmensko PRODAJALKA SLAŠČIC za nedoločen čas v kavarni BISTRO pogoji: — IV. ali V. stopnja srednjega izobraževanja, smer strežba, prodajalec — pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina) 1 leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — tečaj higienskega minimuma — delo poteka v izmenah Kandidati naj vloge v roku 8 dni od dneva objave pošljejo na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD GH Toplice, 64260 Bled, c. svobode 12, s pripisom: komisiji za delovna razmerja ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 1. 11. 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu KRANJ in ŠKOFJA LOKA, in sicer: — priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu 20.000 din — žeton 15.000 din — riložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4 do 10 let, prtljaga, živali) 10.000 din — mesečna vozovnica za eno progo 500.000 din — mesečna vozovnica s prestopom 530.000 din — mesečna vozovnica za vse proge 560.000 din — mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 260.000 din — dijaška mesečna vozovnica 260.000 din — letna vozovnica za vse proge 4.900.000 din KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ — z n. sol. o. TOZD KOMUNALA TOZD VODOVOD, KANALIZACIJA OBVESTILO Vse porabnike komunalnih storitev obveščamo, da se s 1. U« 1989 povečajo cene: — odvoz komunalnih odpadkov za 45 %, — proizvodnja in distribucija vode za gospodinjstvo, odvajanje in prečiščevanje odplak za gospodinjstvo 50 %, — proizvodnja in distribucija vode za industrijo, odvajanje in prečiščevanje odplak za industrijo 55 %. Obenem vas obveščamo, da bomo komunalne odpadke s terena, ki ima redni odvoz v sredo, 1. novembra 1989, odvažali v soboto, 4. novembra. Za razumevanje se vam zahvaljujemo!- Požar na potniškem vlaku Globoko, 30. oktobra - Na mednarodnem potniškem vlaku, K je vozil na progi Ziirich - Beograd, je zjutraj, ko je peljal sko Globoko pri Radovljici, nenadoma izbruhnil požar. Ogenj je zaj vagon, poln potnikov, vendar v požaru nihče ni bil poškodovan, k so ljudi pravočasno preselili na varno. Ko so gasilci omejili ogenj' je posebna kriminalistična komisija raziskala okoliščine požara* so od ognja poškodovani vagon odpeljali v Ljubljano, kjer bodo d° končno ugotovili vzrok požara. Več o dogodku nam do zakljucK. redakcije od pristojnih pri Upravi za notranje zadeve v Kranju uspelo izvedeti. - Foto: F. Perdan ,______* Torek, 31. oktobra 1989 / KRONIKA 13. stran cmm^m glas Uporaba sile v milici Gumijevka ni način občevanja z ljudmi Moševčani in Vevčanci dobro vedo, kaj je policijska prisila, na svoji koži je pred časom enako preizkusil tudi član jugoslovanskega CK Boris Muževič. Vsi trije v javnosti znani Primeri so zbudili vrsto vprašanj, koliko je šele malih ljudi, ki se ne obračajo, kakor pričakujejo predstavniki oblasti, pa zaradi tega občutijo gumijevko. Na vprašanja o uporabi Prisilnih sredstev je tudi slovenska milica vse bolj odprta, mi pa smo se z nekaj tovrstnimi j^rašanji obrnili na gorenjske organe za notranje zadeve. Odgovarjala sta nam IVAN HOČEVAR, načelnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve v Kranju, in MILAN KAPUS, samostojni inšpektor za posebne naloge. Kakšno je mesto uporabe sile v pooblasti-jihjnilice? t »Pooblaščene uradne osebe v prime-r,h, določenih z zakonom, izvajajo proti osebam določene ukrepe in opravila, kadar za to obstajajo razlogi. Govorimo o Pooblastilih, ki so potrebna zato, da nekatera opravila sploh lahko izvedemo. Med Pooblastila spadajo tako opozorila, legitimiranje, navodila, ukazi, možnost vstopa v tuje stanovanje, kot tudi uporaba prisilnih sredstev. Pooblastila vključno s prisilnimi sredstvi so opredeljena tudi v posebnih aktih, kjer je določeno, v katerih primerih miličniki lahko uporabijo prisilno sredstvo, da izvedejo določeno nalogo. Z navodilom je določeno, da se uporablja najmilejše prisilno sredstvo. Sleherni miličnik je dolžan o uporabi prisilnih sredstev obvestiti predstojnika s pismenim poroči-'0rn. Starešina je poročilo dolžan analizi-^ti, preveriti, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v skladu z navodilom, ali so dejansko obstajali vsi razlogi, ki so dajali miličniku pooblastilo, da prisilno sredstvo uPorabi. Poročilo se pošilja na inšpektorat milice, kjer posebej zad džc i inšpektor Preverja upravičenost in zakonitost uporabe sile, pa tudi to, ali je bilo uporabljeno najmilejše sredstvo. Tudi z izobraževanjem in usposabljanjem mi'ičnike pripravljamo za pravilno uporabo ,