-mam f £ Čt »i PROSVETA SLOVENSKE NAfcODNE PODPORNE JEDNOTE DnMM te w Mif a. A«t OffiM of I leto-ybar xxn. Chicago, III., torek, 23, aprila (April 23), 1929. tUbMriptioa KM 8TEV.-NUMBER 96 lijoiski taraoi vrgli rokavico __ JLiS'JL^l-8 ~ ■ ■■■ organizaciji Prlpr»rUa|0JJ0aa dolgotrajne Elizabethtoa, Tina. —Pet tisoč rajonskih delavcev, zaposlje-nih pri tvrdkah American Glanz-itoff kompanijl in American Be-meberg korporaciji zopet stavka, ker so rajonski gospodarji prelomili svojo besedo. Zdi se, ds se obe tvrdki pripravijsta za dolgotrajno bitko, ki ne bo končana v enem tedna ali pa enem mesecu. Kajti milica je bila pozva-takoj na pozorišče, ko je Avtaim delavcem propo-misliti m unijo Gorje onemu, ki je osamljen kot pristal delavske strokovne or-• ganizaclje. Detroit, Mich. — Nsd delavci v avtnih tovarnah Oakland in Pontiac kompanije, ki sta podružnici General Motor kompa nije visi vedno odslovitev, ako __jih zasačijo, da jim po glavah ? ^LS^TI^ .biroje misli o ustanovitvi organi- ^ zacije avtnih delavcev. Lokalni no nemškega rajonskega sindikata. Ko je dr. Motharurf, diktator nad obema tovarnama, odslovil v soboto pritožbinski odbor, pa še devetdeset organiziranih delavcev in dšlavk, je v pondeljek zjutraj sledila stavka. Ta diktator je torej direktno izzval stavko, ker je očitno snedel besedo in obljube, za katere se je zavezsl, da jih bo spolnjeval. Podpredsednik organizacije tekstilnih delavcev United Textile Workers je odobril stavko v imenu organizacije in takoj prevzel vodstvo stavke. Pritožbinski odbor je skušal skozi zadnje tri tedne konferira-ti z vodstvom obeh tovaren, da opomnijo vodstvo, da se naj ravna po sporazumu* ki se je dosegel na skupni konferenci za-nikov tvrdk, delavcev in zastopnika governerja. Ampak vodstvo ni hotelo nič slišati o kakšni konferenci, ker so južni tekstilni tovarnarji dajali potuho in vzpodbujali rajonske barone, naj se delsvcem ne privolijo koncesije, ker so se bali, da se osnuje močna organizacija tekstilnih delavcev. veHk jona, sta Mi pri* volji poviftat sprva mezdo od 1£ do 20 odstotkov. Toda pritisk južnih tekstilnih tovarnarjev js prisilil tvrdki, da nista 'držali obljub. Dr. Mothururf je izročil tovarni milici in naznanil, da ostaneta a.S ttJgns&tt t ► odi« pritisk Sonori, ker ve, kako izpade. Mežico CHy, 22. apr. — Nov način utlhotapljanja municije za katoliške kristeriste v državi Jalisco so odkrili zsdnje dni, ko sts bili prijeti dve postsvni Me-zaprti zs nedoločen čas. Kelley, hičanki, ki sts hoteli stopiti v MSije, je vlak, ki je peljsl v Guardalaje-ro. Ženski sts Imeli v modercu všitih 2000 nsbojev zs puške. podpredsednik organizacije odgovoril: Nam je to dobro došlo. V milici služi mnogo stavkar-jev in njih sorodnikov. Milica se bo izpremenila v državno policijo pod poveljstvom generalnega adjutanta Boyda. Ta je izjavil, da bo gledal nato, da se zakoni spoštujejo, izvede sodnijsks prepoved in ščiti lastnins. Sodnijsks prepoved se je zahtevala, ko je bila zadnja stavka končana. Predsednik Mothwurf naznanja, da veliki tovarni ne marata "neti opraviti z organiziranimi delavci, da ne priznata pritožbin-»kega odbora, ker aestoji is organiziranj delavcev in da kompa-nija ni nikdar sprejela oAdJelno sporazuma. Alfred Hoffman, organizator za pletenlnarske delavce, izjavlja. da je stavka tu ia da bo trajala, dokler ne zmagujejo de-'»vci. Hoffman je brzojavil Hooverju, govemerju Hortomi vodilnim senatorjem, naj pomagajo. da se tujezemsks tvrd-Prisili pogajati se z delavci kolektivno. , Poizkusili bodo organizirati delavce tudi v Enkovi rajonski to-v«rni, ki js rsvno ns drugi strani ^'ča, izjavlja organizator Hoffman. r>v. Atlantic Citjr. — Policija js v n^rijo aretirala dva moška, ki "U na ulici dajala dseetdolar-novčanlce zs pstdoUrske. Zločin js bil, ker so bile deset-dolarska prsvs, ns ponarejene I ''olicijs ns vs, česa bi ju obto-*>la, toda saprla Ju je, da ju (*uva pred njuno lastno neumno! Mola ae pišete Maori-Shapiro in David Schiner, *« Naw Torka. Tarld sapirajs kaamtete. . r*risra4 22. apr. — Polici-J» j« s rotirala 22 turških ko-» listov v Stambulu ia Smirni razširjanja propagande.- organizatorji svare zaradi tega delavce v obeh podjetjih, naj bodo previdni pri agitaciji, kor vohuni, lizuni in tiholazcl pazijo na vsake besedo, ki jo. delavec izgovori, na kar sporoče delovodjem, kaj so slišali na svoja ušesa. Neki delavec, ki je ploakal govorniku opoldne pred tovarno, ko je govoril pred tovarno, je bil še tisti večer odslovljen. Nadaljne kapitulacije vstašev t Indijanski general zbežsl čes mejo. — Kako katoličanke transportIrajo strelivo sa kri-HteriHte. Nogaies, Ark., 22. apr. — General Urbalejo, rebelni vodja indijsnskih čet iz rodu Jaki, je danes prlbežal iz Sonore v Združene države. Svojo armsdico, ki šteje okrog tisoč mož, je pustil v Agua Prieti z naročilom, ALI JB KANADA RBB DEL ZDRUŽENIH DRŽAV? m ^mmm—mmm* Tako vprašuje laborlt Is Whml-pega. Ottawa, Kanada. — Ali je velika Kanada domena Združenih držav? To bi rad izvedel A. A. Heaps, laborlt iz Winnipega. " nižji zbornici je osvežil spomin na govor, ki ga je obdržavsl bivši pradsednik Coolidge in v katerem je rekel: "Oseba ia lastnins državljana sta dsl splošne domene naroda tudi v tuJesemstvu." Ako Združene drževe to vzpostavijo za princip, tedaj bo velik del Kanade del domene Združenih držav, Je komentiral Hesp. Za tem Je pa nadaljeval: "Ako predsednik republike rabi tsk jezik in če vidimo skcije Združenih držav v Nikaragvi In na Haitiju, tedaj bi jaz s sumom opazoval pogajanja s Združenimi državami za akupen razvoj ceke Sent Lorenca . . . Meni so Združene države Abrahama Lln-colna veliko bolj po godu, kot Združene države Calvin Coolid-Ra. Hada safts v Angliji. ! London, 22. spr. — Na An-gleškem že ni bilo šest tednov dežjs in spomlsdsnski setvi grozi uničenje. V Londonu je že tako malo pitne vode, da nameravajo upeljstl drtemj*-merkov. če ne bo še U teden dežjs. _____ Klici o repahHki v ftpaalJL Pariz, 22 spr — Iz Msdrids poročsjo, de eo bile včarsj v Vslenclji velike dijaške detnon-strscije proti diktaturi. Sts-dentje so ns ulicah klicali: Zi-vela španska republike! Stavbna industrija v Floridi m ožhrl Sej snemanj ai. da bo stavbinska industrija pognala krepko živ 1 jen je v tem Istu. Fla. — Organizirani delavci ne vidijo nobenih sns-menj, ds se letos stavbinska industrija zgodaj oživi. Trgovska zbornica vidi aeveda vse v krasni svitlobi in govori o zgradbi velikega hotela na Golf Beachu. Ampak tudi taki migljejl ne zvabijo stavbinskim delavcem zadovoljivega smehljaja. A. O. Wee-se, tajnik lokalne centralne delavske organizacije v Pensscoli, pravi, da je v letu 1926 delalo veliko organiziranih stavbinskih delavcev na hotelu, ampak tam ne bodo tako hitro gradili kaj velikega. Okraj je iavrftil avojo obljubo, ko je zgradil osemnajst milj dolgo cesto is betona. Ali promoterji za zgradbo hotelov niso spolnili svojih obljub, ker nisoagridill hotelov, kt so jih obljubili. Nezgrajen hotel Eecsmba je eden tistih hotelov, ki ga je ubilo pretirano napihovanje zemlji-ščnih vrednosti. Tudi hiše in do-movi se ne grade v tistem številu in obsegu, kot so promotorji obljubili. Podporniki hotels Es-camba so upali, ds bodo a prodajo peščenih in močvirnatih stavbišč napravili toliko dobička, da bodo lahko zgradili hotel. Govorili so, ds so vložili v projekt $400,000 zs sgradbo prvih dveh nadstropij, ampak atvar je padla v vodo. Kalini is drugih mest niso hoteli več kupovsti stavbišč, ker so bila nekje v Floridi. TuksjŠnjs trgovsks zbornica js ijnenovfla izredni odsek, ki skuša na eden ali drug način Četi hotel in Upre-|a v turiatovaki j*-sort, ki bo potrebovsl potrebščine iz mesta. Obledeli stavbinski načrti leže okoli v lesenih hišah, v katerih so prebivali stavbinski delavci. Morski zrak napada Železo In skrbi, ds stav-binsko Železo sa pojsčanje betona hitro rjavi. Žaba kvakajo in kače se plazijo po peeku, kjer ao zeraljiŠcni špekulantje Imeli namen zgraditi sto vil in o ka-torlfc i so stavbinski delavci v Pensscoli upali, da jih sgrade. ŽELEZNIŠKE NESREČE. oseb ubitih. Streator, Sil— 22. apr. — Nlck Steger, njegova žena In dvanajstletni sin so bili včeraj u-?itl, ko je vlak Chicago k Alton železnice na križišču sunaj mesta sedel v njih svtomobll. Gastonia, N. C. — Eksprssnl vlsk Southern železnice je v nedeljo trsščll ns križišču v avto-mobil in pri tem js bilo ubitih pet oseb, dve pa sta bili ranjeni. Amanuflah veliki "heretik." Simla, indija. 22. apr. — Ba-ča Sakao, bivši vodonošs in bsn-dit in zdsj kralj Ahfhanlstana. js včeraj objsvll manifsst proti Amanullahu, bivšemu kralju, ki prodira s svojo armado vedno bližje glavnemu msstu Ka-bulu. Sakao našteva v manifesta 26 posebnih "heretičnih čl-nov", s katerimi Je Amanuliah pokazal, ds Je "krivoverec" in izdajalec Mohamedove vere. Med temi čini Je tudi omenjeno, da si je Amanolleh obril brke In ds ss Js njsgovs žena "jevno razgalila", to Je snele k oprano i obraza. a MUH pre- išče Unsing, Mich.—Jetniški ko-missr Arthur D. Wood Je te dn! poslal govemerju poročilo, ki pokazuje, de Je v državnih Je-čah veliko fttevilo eeeb, ki so kr- 2ELEHH5ARJI rutam ITETO šile eesssaajsti amendment. Vseh ossb v drtsvnih zaporih Je 3,768 In i/med teh Je 1,612 kr-šilcev prehiMdJe, Odkar Je bi-la uvsijevtjeae prohiMdja. ss je število Jetaikov v državnih Je-čah pomnožilo ss 4009. pravi komisar v svojem poročilu. Skoraj Iliri sto tisoč Sstaoničer-Jev je saalužito manj kot tioeč dolarjev aa leto. Waahingtoo, D. C. — 386,000 železnlškili delavcev je zaslužilo v letu 1928 povprečno manj kot tiaoč dolarjev. Te železničarje, med kaiarimi js mnogo družinskih očimov, je treba vprašati, kako misUjo o ameriškem živ-1 j enakem standardu, ksdar ka-pitsliati in njih1 aagovorniki in podporniki gobezdajo, da so meade ameriških delavcev vlso-kjp, pravijo v tukajšnjih delavskih krogih, pa bomo slišali resnično sodbo o ameriškem žlv-ljenakem standsrdu. Tedaj bo mogoče tak železničar odgovoril: Takega življenja najbrž še v peklu nI. Ali pa mogoče reče, to je še slabejše življenje kot življenje pretOBensga garjevega psa, posebno tedaj, ako človek mora akrbfttl le sa družino. Tak delavec si ne mora najeti človeškega stanovanja. S avojo družino biva ^nogoče v starem tovornem železniškem vosu, v stanovanjski: kuMrni, ali pa kje i, kamor le malokaterlkrat v kleti poaijejo ve dop o solnčni rinašajo žarki. Taks žrt-neizučeni žsles-ničarski delavci zu železniške msgnats, njih m te ainčke. »ne, hčere in sla- Tako Je Življenje želesniških delavcev na žfbsnicah, dasl ss železniški magt^tjs prav radi pobahajo, da ni boljših šeleznlc na avetu. Človeku se to sdi skoraj nsvadetai, ako bi ts rans družbi ne trgovska komisija s svojim poročilom o mezdah, ki Jih prejemajo delav-cl, ki delajc ns žsleznlških progah ali pa opravljajo dsio težakov v železniških delavnicah. Vel ti slabo plačani delavci so močni tjhdje,' ker opravljajo težko Mo, za kakršnega niso sposobni slabiči. Ako fel železniške družbe is plačale v letu 1928 tem slabo plačanim dslavcsm še po pet sto dolarjev, tedaj bi dobiček želes-nlc še znašal eno milijardo dolarjev, ki bi se raedelfle med one ljudi, ki niso pripomogli, da Je vodi en sem vlsk v celem letu po smsriikih železnicah. Ako bi se polovica te vsote razdelila med alabo plačane delavce, bi vaeeno ostalo še šest sto milijonov dolarjev za razdelitev ped delničarje. Ako bi ss zgodilo kaj taksga, tedaj si lahko mlalimo, kako bi es pojačala nakupovalna moč tfabo plačanih delavcev, kar bi pomnožilo In povečalo zahteve po produktih na trgu. Ampak danes živimo v kapitalistični človeški družbi In dobiček od sadov dela Imajo oni, ki ne delajo ročno aH pa umeko. ftest članov drežlae ubitih v av-tesaebteki nesgodl. Stsubonvills, O., 22. spr. — ftest člaaov družine Alealo Di Carlo Je bilo včeraj, ubitih, ko se Je svto, v katerem so as vozili, prevrnil po nasipu In padel v globino sto čevljev ns želez-niško progo v trenotku, ko Je pridrvel vlak pennsjrlvsnake železnice, ki Je razdrobil svto. iiaslisMI 40 ilt—I I Belgrad, 22. spr. — Kralj A-leksander Je stalno upokojil 40 bivših ministrskih predaednlkov In ministrov. Obenem Je kralj imenoval generala Petra Pesičs, bivšega žffa generalnegs štebs, poslan ikon. v Belgiji. Chicago. * V nedeljo so bile nsdsljns tri osebe ubite ns či-ksških stlcah v kollzljah z avto-moMII. osem ps je bilo ranjenih fttevilo žrtev avtomobilov Ja v tem leta do danes v okraju Cook naraslo na 211. UaamabIAU L ABIIILI nooverjev ioitiiri w svs^i vse asi seva Prasident diktira zbornici $ sakon mora sprejeti. Wsshlngtoa. D. C. — Zdaj, ko js odprto isbruhnll konflikt med predsednikom Hoovarjem in fsrmsrakim blokom v kongresu, je naatalo zanimivo vprašanje, če ae blok poda bres hujšega boja ali bo nadaljeval skrajno borbo kakor je sadnje dve leti a Coolidgem. Hoover je odprto Izjavil, da vetira vsak zakon odpcmočl za farmarje, ki bo zahteval kako subvencijo od sveane vlade. Senatni poljedelski odsek, kateremu načeluje farmarskl senator McNary Is Oragana, je sklenH, ds priporoči senatu, naj se farmakl predlogi, ki isvire is nižje zbornice, doda točka, ki določi bonus ali takozvaao de-benturo sa isvažalce pridelkov v tuje dežele. To snačl, da za-kladni depsrtment izda posebne zadolžnlce (debenture certlfi-cates) v vsoti ene polovice carinskih priatojbin, ki se plačujejo od takih produktov, farmar pa, ki sksportira svojs blago, vsame te zadolžnice in Jih porabi kot gotov denar. To bi bila nekaka garancija od vlado, da bo blago prodano In da dobi tskoj avoj denar, dočlm se vlada nšplača šsls potem, ko pride skupiček is tujino. Hoover je navedel v pismu, ki ga je naslovil v nedeljo.m — Frioirifi T ' - PROSVETA OLASILO HIX)VKN8KF NARODIilK_POPPOBWB JEDNOTI LASTNINA SLOVENSKE NABOONK PODPORNE JEDNOTE Cono oflaoov po dogovor«. gokoplol m ao vrofeje. Narodni da: Zodinjono drtovo (isron Chloaga) pol loto; Ckieafo is Cicoro $7JU aa leto, 11.71 se pol Ista, la m •Tvo SMO. ______ u voo, kar laa atlh ■ "PROSVETA" 8887-80 So. UvnSalo A -THE ENUGHTENMENT Organ of ti.«- Slove«, NoUona) Bonoflt SflimMSi Advortiaing oo asroomont. HuboeripUoo: U ni tod Stoto« (oscopt Chicofo) aad CanoSa o n Chicofo |7JO, awt forotfa ooontrioo 90M por far. MEMBER OP THE PEDEBATED PUM Datum v oklopojo n. pr. (March 81-10») polog vniof« imona na naolovu do v« mjo • ura dnovom potekla naročnina. Ponovita Je in m vasi m notovi KOLIKO JE VREDNO 2IVLJENJE DELAVCA V DRŽAVI MELLONOV? sti je precej bogatinov, sinovi in hčere bogatinov pa ne opravljajo nevarnega dela v industriji. To nam pojas-nuje, zakaj se bogatini ne brigajo za varnost delavcev v industriji. Mnogi teh pacifistov prejemajo mastne divi-dende od sadov dela delavcev, ki vsak dan izpostavljajo svoja življenja in zdrave ude nevarnostim pri delu v industriji GLASOVI IZ NASELBIN Ako čitamo poročilo državnega delavskega departmenta države Pennsylvanije, se prepričamo, da odškodnina, ki se izplača za smrtno ponesrečenim delavcem, ni nikakor v soglasju z današnjo draginjo. Ako vpo&teva-mo, da se je kupovalna moč dolarja znižala od leta 1916, tedaj smo na jasnem, da so svojci smrtno ponesrečenega delavca prejčli v letu 1928 od petnajst do dvajset odstotkov manj odškodnine kot v letu 1916. Posledica kreditnega napihovanja je, da so se dobički milijonarskih industrijalcev povišali, vrednost delavskega življenja se je pa znižala skoraj za tisoč dolarjev. V letu 1928 je v Pennsylvaniji smrtno ponesrečilo y industriji 1563 delavcev. Za te se je povprečno izplačalo njih svojcem po $3,994 odškodnine. V letu 1916 so se smrtno ponesrečili 1304 delavd. Njih svojcem se je izplačalo povprečno po $3127. Ako primerjamo te številke, opazi-mo, da se je izplačana odškodnina povišala za 26.6 odstotkov. Ako pa vemo, da je v tem času draginja narasla za 68 odstotkov, tedaj se lahko prepričamo, da je bil dolar vreden samo 63 centov, ako ga primerjamo t njegovo vrednostjo leta 1916. Iz tega zopet sledi, da bi se svojcem smrtno ponesrečenih delavcev moralo povprečno izplačati po $4,940 ali po $946 več odškodnine, da bi p> vprečna izplačana odškodnina imela tisto vrednost, kadar se kupujejo življenske potrebščine, kot jo je imela leta 1916. Vrednost delavčevega življenja je torej padla, ako-ravno se svojcem smrtno ponesrečenega delavca izplača povprečno nekoliko višja odškodnina kot v letu 1916. Pennsylvania je industrijska država. Nesreče v industriji so številne v tej državi. Zelo izpostavljeni so ne-nrečam rudarji na polju mehkega in trdega premoga. Statistika nam pove, da je bilo v letu 1928 v premogovnikih na polju mehkega premoga smrtno ponesrečenih delavcev pri delu pet sto štiri in štirideset. Skupaj v premogovnikih in kamnolomih je smrtno ponesrečilo 1060 delavcev. V tovarnah je smrtno ponesrečilo 366 delavcev, pri stavbinskem delu 227, v transportnih podjetjih in podjetjih za javne potrebščine 218> v municipijalnih podjetjih in državni službi 101, v trgovini 62, v raznih in tukaj ne navedenih podjetjih pa 72 delavcev. Nesreče, ki niso bili smrtnonosne, odpadajo po številu na tovarne 62,601, na premogovnike in kamnolome 49,892, na stavbinsko industrijo 18,366, transportno industrijo in podjetja za javne potrebe 9,441, trgovino H,280, državne in občinske službo 3,778, na druga podjetja pa nad sedem tisoč. Ta statistika nam jasno pove, da največ delavcev ponesreči smrtno v premogovniški industriji, največ nesreč, ki ne končajo s smrtjo ponesrečenega delavca, pa v tovarniški industriji. Vseh delavcev skupaj je v enem samem lotu ponesrečilo 152,613, ali skoraj trikrat toliko, kot je padlo ameriških vojakov v svetovni vojni na bojnih poljanah v Franciji. In to nam pove štatistika o n^rečah v industriji ene same države. Nepotrebno je, da je število ponesrečenih delavcev danes Uko veliko. Človeški ženij nI izumil le strojev za izboljšano produkcijo, temveč je znašel tudi varnostne naprave za delavce, ki delajo v industriji. Na pr. gra nitni prah, ako se dosti na debelo potrese v premogovnikih, lokalizira eksplozijo v premogovniku Uko dobro,, da žrtev eksplozije posUnejo le tisti rudarji, ki delajo na mestu eksplozije. Vzlictemu, da je to dognana stvar po strokovnjakih, ni ena jama v državi Pennsylvanijl tako potresena z granitnim prahom, da bi lokalizirala eksplozijo. To ni izmišljotina, ampak Uko se je izrazil rud niški inšpektor za centralno Pennsylvanljo. Varnostne naprave r.a stroje v tovarnah so danes Uko razvite, da je nepotrebno, da v tovarni kateri delavec smrtno ponesreči ali izgubi svoje ude. Kljubtemu večina tovarnarjev ni nabavila teh varnostnih naprav pri svojih strojih, kar nam pove {statistika o številnih nesrečah v tovarnah. Zato je velika hinavščina, ako pacifisti nastopajo samo proti vojni kot nekaj strašnemu, ne dvignejo pa svojega glasu proti nesrečam v industriji in zahtevajo, da je dolžnost države, da z modrimi zakoni varuje življenja in zdraye ude industrijskih delavcev pri delu. Med pacifi- . Akcija ss dom. liedford, Mapi* Hls., O.—Ne vem, kje iskati vzroka, da se tako poredkoma kdo oglasi iz naše tako prijazne naselbine. Pa še posebno ssdsj, ko je tu pomlad in narava tako lepo vstsjs. Dne 0. aprila smo se "Mejpl-hajtčanje" skupaj zbrali in se prsv po domače skupaj zabavali. Skupaj smo se zbrsli tudi s tem namenom, da ss pogovorimo o našem bodočem Domu, ki ga mislimo Vimrtkem tu postaviti, ker ga naša naaelbina pač potrebuje. Ako bo šlo naprej kot dosedaj, tedaj r\a# bo motno uresničiti to idejo. Saj je naš župan Holtz dejal, da si ni nikdar mislil, da bi mi Slovenci lahko kaj takega izvedli. Ko pa je zvedel, da imamo stavbišče že kupljeno in še precej denarja v banki, nam je iz srca čestital, ter se izrazil, da nam bo vedno naklonjen in na razpolago v takih slučajih. Nato nam je predstavil našega rojaka Franka Lausheta, ki je zagovornik naše vasi ie mnogo let, vedel pa ni, ds nss je toliko Slovencev tukaj naseljenih. Njegov govor j« bil vzpodbuje-valen. Navduševal nas js k na-dalnjemu delu, da se naša ideja uresniči. Dsjsl je, ds sedaj lahko vse težkoče premostimo, ako le hočemo, in Dom bomo imel h že v bližnji bodočnosti. Zato ps moramo delati aložno. Dostavil je, da še ni imel prilike pred tem govoriti za kakšen Slovenski dom, predno je bil postavljen, kakor jo je imel pri nas sedaj. Obljubil je, da nam bo na razpolago po svojih močeh v vseh ozirih, da čim prej postavimo narodno ognjišče. Dragi rojaki, vidite, da so za našo stvar še celo taki možje. Zato pa ne smemo omahovati, temveč prijeti za začeto delo še večjo vnemo. Kadar se zastopnik Doma oglasi pri vas, podpišite delnice kolikor vam pač razmere dopuščajo. Martin Martlnšek. Slovenska Zadružna prodajalna. Waukegan, No. Chicago, 111— Zdi se mi potrebno, da po svoji zmožnosti opišem razvoj naše Zadružne prodajalne, da bodo delničarji, kakor tudi širša jav nost zvedeli, kako naša Zadruga obstoji. v letu 1920 se je sprožila misel za ustanovitev zadružne prodajalne. Ker js prekoristns ideja dobila zadosti podpore med tukajšnjimi rojaki, je bilo vse delo za organiziranje ln ustanovitev zadružne prodajalne po-vspešeno tako, da se je pričelo s poslovanjem trgovine že septembra meseca istega leta. Da so bile v začetku težkoče, o tem ni potrebno razpravljati, bolj umestno se mi pa sdi, da v naslednjem pokatem, ksko je trgov i ns napredovala ln kako danes obstoji. Kakor sem že prej omenil, se js pričelo s poslovanjem meseca septembra 1910 s kapitalom $6,000.00 (ta vsota js bils sko-lektana zs delnice). Promota jo bilo LETA 1M0 ..................$ 87,1*1.07 1081 .................. 6M1M* 1988 .................. 88,814.88 m» ..... ............ *A?'4lMP 1084 ..........:..............148,7o«M4 10S8 ...............................180J88.04 1088 ....................................808,768.08 1087 ....................................180^70 w 1088 ..................................880.S80.S8 Skupaj ..............SIJS4.178.80 Leta 1924 smo si posUviU svojs la» t no poalopjs, kstero nss je stalo do $80,000.00. Ker pa nismo imeli potrebnega kapitala, smo morali še nekaj delnic isds-tl, In ker še nI sadostovslo. ds bi plačali poslopje, smo ae morali tspoaoditl $17,600.00 od del-ničarjev. Posojilo, katerega smo napravili pri zidavi poelopja. me js mslo Strašilo, ali kar aem vedel. da ie zadosti savednih delničarjev. me je tudi U strah minil In danea lahko s ponosom tremo na uepeh našega deta. kajti ob zaključku leta 1928 smo imeli aamo še $6,000 dolga na poslopju in blagu, za kolek-tati smo imeli pa $16,000.00, Uko dal ako bi akolektali ves denar, kar ga odjemalci dolgujejo, bi imeli poslopje kakor tudi vse blago plačano, in še $10,-000.00 denarja na roki. Torej krasni uspeh, za katerega se zahvaljujemo vsem zavednim delničarjem in odjemalcem, ter vam kličem: Ostanite tudi v bodoče naklonjeni podjetju, katero je vaša last! Zapomnite si, da, kadar kupujete v Zadružni prodajalni, kupujete v svojem podjetju, kjer koristite sami sebi, in da je toliko vaša kakor moja dolžnost, delati za blagor naše trgovine. Meni brez vaše kooperacije bi bilo nemogoče doseči kakšen uspeh. Pri tej priložnosti apeliram tudi na one delničarje, kateri ne kupujejo v svoji trgovini, da se tudi oni zdramijo ter pričnejo kupovati v svoji trgovini. John Zalar, poslovodja. Avtna tvornica v Jugoslaviji Detroit, Mlch. — Odgovarjam rojaku Joe. Malečkarju na dopis v 86. številki Prosvete. Inženjerske predpriprave, prvi model itd., stalo bi tu 50% manj nego v Jugoslaviji — ne pa obratno, kot je mnenja rojak Malečkar. Evo utemeljenja: Detroit j t ameriško središče avtne industrije. Tu se kupi vsak materjal v sirovem, napol zgo-tovljenem ali v gotovem stanju, dočlm bi morali v Jugoslaviji čakati celo večnost, predno bi ga priredili ali nabavili iz inozemstva. V Jugoslavijo bi sc morali preseliti strokovnjaki najmanj eno leto prej, predno bi pričela tvornica obratovati, tu bi se lahko naziralo delo in zaeno vršilo službo«. Delavci, kt bi delali na .našem.»modelu, bi bili plačali, povečini z delnicami. Vsi, ki bodo tu, bi se lahko preselili ob otvoritvi tvornice v Jugoslavijo ln z obratom bi se pričelo takoj po nameščen ju strojev, ki bi se nabavili in potrebovali že tu pri predpripra vah; v par mesecih bi bila stvar v teku, kar bi drugače vzelo najmanj 2 leti. Kar se eksperimentiranja tiče, je že vse skrbno preračun j eno, kakšne vrste vozilo se bc produciralo in vpo-števala se bo evropska mera in teža. Standardizirati tipe vozil po evropskem standardu (Daimler ali Fiat) nikakor jie priporočam. Cenejša vozila la otroški vozički, so dražja, da se ameriški Packard lahko skrije v njih. Sedeži so tesni, posebno šoferski, noge je treba skriviti, kar ni ravno ugodno, če človek dolgo vozi. Avstrij ski Daimler js drag — $300.00, vr»z z ogromno težo in sedeži za 4 osebe; ni sigurneje kot kakšno ameriško vozilo. Posestnik tega avtomobila more biti le oni, kl si lahko drži šoferja, Izučenega avtomehnnika, da spotoma lahko popravlja, ker voz je zeh žejo kompliciran. Fiat sem skušal sam (vozil sem ga 5 mesecev po Jugoslaviji) ustavil ss je na lepem, nikamor ga ni bilo spraviti; jo kaprlcijozen kot a-meriška mula. Sedeži so pripravni zs pritiiksvs polentarje. Naše vosMo bi ne bilo kopija kakega ameriškega tipa, preračunal sem vso stvar natanko. Vem. kaj bo najbolje odgovarjalo evropskim, predvsem alpskim cestam. Kar ae financirsnjs tiče, Ms-lsčksrjeva sugsstijs ni napačna, toda žele! bi. da so v akciji aktivne vse jugoslovanske naselbine, da je v vsaki sigurno par Jugoalovnnov, ki bi se radi vr-nili, samo če bi imeli v domovi-ni primeren saalušek. Kot skle-pam is doaedaj došlih odgov> rov, js zanimanje selo živahno ln mnogi so pripravljeni vlotiti znatne vsote: upanje js. ds bo akeijs dobro uspela. Seveda js največ interesa pri onih. ki mislijo na povratek, vendar sem u ver jen. da jih bo mnogo aeglo po delnicah, če tudi nimajo namena vrniti ss v domovino, ker delnice sigurnega, dobičksnoa- aprila. nega industrijskega podjetja se vedno bdljše obrestujejo, kot kspital, vložen v razne banke ln posojilnice. Izplačilo dividend je danes Uko poenosUvljeno, da ni nobenih težav in sitnosti v dosUvljanju istega delničarjem. Naša Zadružna banka v Jugoslaviji ima direktne zveze z a-mfcridkimi bankami (Amalga-mated Bank of New York, A-malgamated Trust 6 Ssvings Bank, Chicago, itd.) in dividen-de se bodo lahko izplačale na zelo enostaven način. S stanovanjskim vprašanjem se industrijski organizaciji ni treba baviti. Imamo v domovini dobro zadrugo "Stan in dom"; ta bo že skrbela, da bomo imeli vsi primerno streho nad glavo. Špekulantov se morajo znati ubraniti vsi posamezni odbori. Zaupnost in odgovornost naj se poveri le osebam, ki uživajo splošen ugled in se zavedajo v polni meri dalekosežnosti te za nas velepomembne akcije. Odbor v domovini, ki se bo formiral takoj, kakor hitro zazna, da se gibljemo tu v Ameriki, bo stogjl v stik z oblastmi, da nam izposluje razne ugodnosti pri davkih, uvoznini, transportaciji itd. Želel bi, da se oglasijo javno vsi, kateri še niso popolnoma na jasnem glede projektirane akcije. , Gledati moramo, da čim preje formiramo lokalne odbore oz. pododbore, zato apeliram ponovno na vse, ki so se že javili ali kateri se še mislijo javiti, da skušajo organizirati krajevne odbore, čim preje je možno, ter rezultate javiti na naslov: 15824 Normandy a ve., Detroit, Mich. Jos. B. Men ton. I vaa Metek: OPAZOVANJA Kruh narekuje moralo. in potrebna, torej moralna. Cim Dan za dnevom odmeva krik. Pa je priSlo pravo privatne lust- da se ljudstva pogrezajo v mo- nine zemlje s presledki miru, ralno močvirje. Dobra načela, »ta se zravnovesila spola, je kl so vodila človeštvo stoletja, postala poligamija nepotrebna se zlorabljajo. Ljudje se mora- in — nemoralna. Po vsaki večjo dvigniti moralno — in vse j» vojni, ko postanejo moški red- drugo bo iill right. P» ^nes oživi vprašanje Kričeči dosledno poudarjajo . le stara načela, ki so baje dobra Tako so ekonomske razmere vso večnost. V tem so verski «! P™ttveka narekovale in me-moralisti najbolj glasni. 0 dobrem I" 1*- Dejstvo je, da so moralična načela produkt razvoja kakor vse drugo na svetu! Ekonomski status Človeka je determiniral Danes smo v dobi, ko se runi in trga stari ekonomsko-social-ni sistem in nastaja novi. Seveda trpe pri tem vse oblike "Čarlljeva ženltev." Gowanda, N. Y. — Slovenskemu ljudstvu v Gowandi in okolici na znanje: Dne 27. aprila priredimo plesno veselico z igro "Carljivega ženitev" ob 8. zvečer v S. N. domu. Cisti dobiček je namenjen blagajni Slov. dvorane. Ker bo to najbrž zadnja igra in plesna veselica v tej sezoni v naši dvorani, upam, da se ljudstvo udeleži v kar največjem številu mogoče. S tem zaključimo prireditve 'v dvorani, in počakamo lepih solnčnih dne-vov, kl nas bodo izvabili v pri-rodo. Delničarji in delničarke, rojaki in rojakinje: Ce vam je za napredek Slov. doma, udeležite se prireditve, da se nam saj malo blagajna dvigne. Upam, da potem se dvorana izplača in S. N. dom bo v resnici naš. Vsi na plan na 27. aprila v Slov. dvorano, ob 8. zvečer! Vstopnina 50c za moške, 25c za ženske. J. Matekovich. Dve igri na Willardu. VVillard. Wls. — Tukajšnji dramski\ klub uprizori v nedeljo 28. aprila dve zanimivi igri. Prva se imenuje "Soprog njegove fcene", komedija v enem dejanju, druga pa je "Micika", enodejanska farsa. Osebe v prvi so: Josef— Joe Slemec; Tone — John Jelacic; Urška — Anna Lunka, in Mati — Mrs. Krulc. — Igra "Micika" ima sledeči osebi: Rafo Sveder-nik (Steve Vidmar) in BoHari-ca (Mary Belay). Poleg tega bo na programu še več druge zabave. Willardčani, ne pozabite v nedeljo 28. aprila v Slovenski dom! Program prične točno ob 8. zvečer. Uljudno so vabljeni vsi bližnji in daljni rojaki na poset. Vstopnina je 50c; otroci med 8. in 16. letom plačajo 25c. Dobro je, da si vsak nabavi vstopnice sedaj, kajti pri vhodu v dvorano bodo dražje. Dobiti jih je v dramskem klubu. Na veselo svidenje! Porsčevafca. Predlog št. 3. (kmanda. N. Y.—Član SNPJ. kateri je ud katerega drugega društva ali jednote ali korpora-cije ali če je cfcrtnlk, ne sme biti izvoljen v kakršenkoli odbor SNPJ, ali da bi držal kakršenkoli urad pri podrejenih društvih sli v gl. uradu* SNPJ. Nobenega prosilca, ki Js član kakšne druge podporna organizacije. se ne more sprejeti sa večjo bol. podporo kot sa $4.50 dnevne skupne podpore pri vseh društvih ali jednotah. M. pojem dobrega in M 8tarega življenja, torej tudilSF je determiniral politične in kul- raUčna nai.ela it gtare turne oblike življenja. Kodeks družbe Anarhlja je v ^ k religijoznih nravmh zapovedi stara načela ne 2adost ejo Nv, in etike ni bil nikjer in nikdar __ ^ direktno nasprotuJjeJjo nu predpisan za vse dobe človeštva, vim ra2meram — novih na. I temveč se je pojavljal polago- pa družb:J ^ nima> oziroma ma iz življenskih razmer noče 8prejeti. Tatvine ni bilo, dokler ni bilo Ljudstvo samo ni v nobeni kaj ukrasti Cim pa je primi- krizi, pač pa so v krizi zakoni, tivni človek pomnožil svoje ki slone na starih moraličnih imetje, ki je bilo samo njegovo, naziranjih in posledice tega se je pojavila Utvina in potem trpi ljudstvo. Ta naziranja se je prišla zapoved: Ne jemlji morajo prilagoditi novim raz-, brez plačila. V dobi nomadov, meram ali pa se morajo umak-ko so bili rodovi v večni vojni niti novim etičnim nazorom, med seboj, je veljala zapoved: Druge poti ni. "Čuvaj svojega in ubij tujca." Industrijska revolucija je tu-Ubiti člana rodovine je bil zlo- kaj. Novo življenje zahteva čin, ubiti kogarkoli zunaj rodo- popolen preobrat. Kedeks nove vine, je bilo dobro delo. To se etike ne bo več monopol kake še danes ponavlja v vsaki vojni, cerkve, temveč avtoriteta zna-ko stoji država namesto prvot- noati in socialno pravilo vse ne rodovine. družbe. Novi človek ne bo do- Dokler so živela ljudstva v tur zaradi kakega posmrtnega primitivnih komunističnih za- plačila ali iz strahu pred kako drugah, v katerih so številčno posmrtno kaznijo, pač pa iz pre-vsled večne vojne prevladovale pričanja, da je to najbolj ko-ženske, je bila poligamija dobra ristno zanj in njegovo življenje. Prof. J. Huxley: Vera bodočnosti Tolikokrat slišimo trditev, da Mnogi ljudje zamenjajo čisto je sprava med vero in znanost- znanost s praktično znanostjo, jo nemogoča. Res je, da se čije edini namen je le spozna- med nekaterimi panogami zna- nje resnice in v borbi zanjo de- nosti in med verskimi resnicami la znanstvenik opazovanja in čutijo protislovja, toda to je eksperimente. Vselej gre za dobro, ker se človek vsaj zave, samo resnico, pa naj že koristi da gre za stvari, ki pritičejo Umu ali onemu, dvema različnima svetovopia. Pri religiji pa ta reč ni Uko Kadar gre za Uk posebno hud preprosto. Nekateri nadpo- spor med vero in znanostjo, se vprečni možje, kakor Matthew časopisi polnijo s članki teolo- Arnold in Salomon Reinach vi-gov, ki razpravljajo o znanstvenih stvareh. Zaradi tega se bo gotovo dovolilo tudi možu iz kroga znanstvenikov, da izpregovo-ri nekaj blemih. Znanstveniku se vidi, kakor ta ckumsa takega iloveka s to, toliko za spor mea vero in zna- . .. , . . ,____j*. n ostjo, kolikor za dve različni mu P3dt»kne Mt be9ed' svetovni naziranji. Eno nazi-ranje — tisto, ki temelji na pravoverni teologiji — je rta- ... u stalo v prvih stoletjih krfčan- Prote.Untov.ko, ln atva ln L je najbolj razvilo ob ^^"^keT koncu srednjega veka. Druge- ^ lotila n.- mu pa je podlaga znanstveni . ^ „ ' uf„ntl, nnl\\ua\ duh, kakršen se je jel porajati ££■ nekako v XVII. stoletju, in ki primer,(k P°«amtzna gospoduje tudi v naši dobi. Razodetje In resničnost.. Prvo nazirsnje predznan-st v enega značaja in se opira na Hp avtoriteto in razodetje. Drugo, so tudi take, ki takega verova znanstveno naziranje pa se skli- nja ne poznajo. Ne drži pa tu- cuje na vedno globlje spozna- di definicija, da je vera bistvo vanje dejstev. duhovnega življenja, v ker je No, bistveno je baš pravo o- mnogo — zlasti primitivnih re- pazovališče, ki ga pa pri sporu Hgij — ki ne razlikujejo točno često prezreta oba tabora. Ve- duhovnega od stvarnega življe- deti je namreč treba, da eno in nja. drugo naziranje sestojs tako iz • Primerjevalna verstvens zgo- verskega, kakor iz intelektual- dovina je dognala, da je podla- nega gradivsr. ga vsem religijam problem sve- Za znanost je položaj tale: toeti; pri vseh gre zs občutenj«. Odkrila je dejstva in našla mno- da je neki predmet, neki doff'>- ga pojasnila o razmerju človeka dek, ali neka ideja sveta. K^ do sveta, ki pravoverni teologi- loček med primitivno in visok« ji popolnoma oporekajo. Po- rasvito vero js samo v tem^j sledica je bila, da mnogi niso so reči, ki jih smatrata sa mogli več verovati v dogme, ki te, pri obeh različne, jih poaamezne cerkve proglaša- primitivne is visoke verr jo zs resnico. V.i ti morajo za PrMtivna ve^va lmaj0 po svoja verska doživetja šele naj- M,J malo ^^ z morala 11 nr*z- Mesto znsnstveno dognsnih Problem intelektuslcsv. resnic !msjo bajeslovje. M' TI ljudje, ki jemljejo za pod- čimbolj se v človeku razvij« lago znanstvena sposnanja, naj- verski čut. tem manj mu to zs- došča. Potem na začne na ««' dijo v veri s čustvom prepojeno moralo, zvezano z verovanjem v posebljenega boga. Samo po sebi se razume, da besed" o verskTh "pro- mnogi ljudje še nikoli niso razmišljali o verah, ki so Jim tuje. V knjigi "Tom Jones" ksrikira FiedHng v osebi Parsona Twa- "Ce rečem vera, tedaj imam mislih krščansko vero, in ne samo krščansko vero, marveč ne sanio , marveč verstva, smo se" že precej približali njih skupnemu bistvu: Definirat i religijo kot verovanje v nekega poosebljenega boga, se ne posreči vselej, zakaj med verami »ve- ■ H P* ■ strani dobroto in krepost »m* trati za svete reči in mešati t* ko moral9 f vero, na drugi ni pa spoznava svetost re«> dejo, ds js vers tudi ns tej pod lagi mogoča. Gotovo bo nekoč v bodočnosti nastala vera — religija bodočnosti — ki se bo razlikovala od krščan^va ali vsaj ^__^______ od tega. čemur danes pravimo tako, da mu bajeslovje krščanstvo in ki bo njena teo- ustrsss. Ns ta način ss rszvi)< logijs: znanost. V pojssnilo. tisto, kar sodobna etika in te* kaj naj i»od temi besedami prav logija smatrata za vero sa prav mzumemo. si moramo Por ne j- pa ss pojsvijn t. poprej raz tolmač Hi še nekaj ve. ko akušs človečki duh • I*'" vprašanj. (Daljo m a ftrssn — Vesti iz Jugoslavije koliko prebivalcev ima beograd? (Isvtrao.) - Beograd, 11. marca 1929. Število beograjskega prebivalca je precej zagonetna *i*ar.j UeoKrajaki meatni piw*M» j* Ni dolgo kar smo brali neke številke po katerih naj bi imel Beograd okrog 330,000 prebival-cev. Čudili smo se temu naglemu porastu prebivalstva, a spomnili smo se, da je mnogo prebivalcev v Beogradu, ki sploh.ni-go bili dolgo javljeni na policijo ne nikamor. Tako je cel del mesta, tkzv. Jataganmala, kjer stanujejo v svojih preprostih kočah iz blata in prebarvana z apnom na stotine ljudi, ki pa niso nič prijavljeni niti nimajo volivne pravice niti jim ne vedo oblasti imena. Mogoče so vse take brezimne prebivalce sedaj prisilili k popisu in da je radi tega strogega pregleda tako narastlo število beograjskega prebivalstva. Zakaj mnogi se niso nikakor mogli kar meni nič tebi nič sprijazniti z midlijo, da ima Beograd čez 350.000 prebivalcev. Prav za prav se res ne ve za točno število prebivalcev. Kakor se zdi se giblje število prebivalstva med 200.000 in 350.000, zakaj nekdo pravi enkrat, da jih je 200,000, drugi spet pravi da jih je 350.000. V nekem svojem predavanju je bivši predsednik beograjike občine dr. Kuma-nudi, sedanji namestnik zunanjega ministra in poštni minister, izjavil, da ima Beograd 350.000 prebivalcev, dočim centralni prijavni urad v Beogradu izjavlja, da jih je po njegovih podatkih kakih 330.000. So pa ljudje, ki poznajo Beograd dobro in ki pravijo, da Beograd kljub resničnemu precejšnjemu porastu vendarle ne more imeti več kot — 200,000 ljudi. Umrl berač-milljonar. Beograd, 11. marca 1929. Beograd ima to senzacijo, ki je za en dan zadušila polemike, afi cerkvena ali civilna poroka. Umrl je berač v največji rev-ščini, a pri njem so našli krog milijon gotovine. V neki siromašni hiši, v pod-itrešni sobici je umrl upokojeni uradnik uprave monopolov, 75-letni berač Mihajlo Petrovič. Ko pa so nejgovo sobico preiskali člani mestne uprave, so našli v postelji in drugod v sobici skrito vrednost deloma v denarju, deloma v hranilnih knjižnicah »kupno do milijona. Pokojni Petrovič je živel v tej sobici celih 15 let ter je plačeval mesečno zanjo po 200 dinarjev. Živel je v silni bedi. Preživljal se je le z denarjem, ki Ka je dobil, ker je trgu pometal 'n pa penzijo, ki jo je dobival v meaku 480 dinarjev. Siromašni starček »e je vsem smilil, teraso mu .sosedje dajali ostanke hrane, ta »i sam ni mogel kupiti ničesar. V Rvojo sobico pa ni puščal nikogar, ne gospodinje ne koga drugega. Nihče ni vedel, kako jjvi in kakšna je njegova soba. Kot so sedaj videli, so se vse tone oluAčtle od beleža, ter jih Je Petrovič prelepil a časopisnim Papirjem. " . J Iz Beograda. 0 delovnem čaau še ni padla Maka odločitev a atranl vlade lr' so bile vesti o desetumiku Preuranjene. Vlada zanika, da k bila kaj storila v tem vpra-fcnju. Ministrstvo šele zbira Matke, |H)tem pa bo ukrenila ■°t l)o smatrala za potrebno. N>red v blagajni Narodne »upHčine. — Komisija je kon-»voje delo na likvidaciji Na-*** skupščine. Po poročilu, kl K* je predložila vladi, znaša *»n*njkljaj v blagajni bivše **rodne skupščine točno en mi ■*a dinarjev. Razen tega je ' ugotovila 3.120.4*0 Din •w«ljivih izdatkov, ki se opira-* delom* na nepravilne račune, *ioms [« predstavljajo zlasti "n'*o i>redujmov narodnim po-■tnfcm, Ul w nUo obračunavali ! *»Jo celo nazej v leto 1922. iT** ^sa je našla komisija v rj^ini mnogo neveljavnih ban-ki jih blagajna skupšči-pravočasno zamenjale, t« priče o silnem neredu. z * vladal v blagajni bivše TJP*č1ne. Komisija Je stavila , r iTcdlog, da se val. kl so h| t«-va nereda in teh nepra- ■M I postavijo na odgovor. H*- — T« subvencije naSim paroplovnim družbam. Jadranska plovidba dobi 30 in pol milijona dinarjev, Trgovska plovidba 11 in četrt milijona, Boka 7 milijonov in Plovidba Hum 750,000 Din. finančni minister odobril. Pro-račun izkazuje 340 milijonov dinarjev izdatkov. Z raznimi redukcijami je novi župan dosegel pri osebnih izdatkih 4 milijone prihrankov. Cerkvena ali civilna poroka. S sestavo novega državljanskega zakonika je poetalo vprašanje cerkvenega ali civilnega zakona aktuelno. Ob tej priliki se je sprožilo vprašanje ali cerkev ali država, kdo naj zvezuje zakonce. Kaj je boljše in kaj slabše. Razna mnenja se pojavljajo. Cele ankete so se vodile in se še vodijo krog vprašanja. Nekateri so kot verni pristaši cerkve, bodisi katoliške ali pravoslavne, odločno za cerkveni zakon, ki da ima vse koristi in prednosti pred civilnim zakonom, ki je naravnost pregreha. Drugi spet pravijo, da naj bi se poleg cerkvenega zakona uvedel še civilni kdror hoče pač civilno poročiti se. Tretji pa so povsem .modernega naziranja: zakon brez.(božjega blagoslova, zakon, ki naj ga sklepa država in državne oblasti. Tak zakon ima to prednost, da v slučaju, da se zakonca ne razumeta in je zakonsko skupno življenje onemogočeno, lahko brez velikih sitnosti gresta vsak sebi, česar pa cerkveni zakon ne dovoljuje. Cerkveni krogi pa spričo te zahteve kričijo: Vera je v nevarnosti. Z uvedbo civilnega zakona bi moč vere pešala itd. V tej zahtevi po cerkvenem zakonu sta si katoliška in pravoslavna cerkev po vsem edini, složni. Pravoslavni cerkveni krogi posebno pravijo, da bi se pravoslavni verniki, ki so se izrekli proti spremembi koledarja, izrekli tudi proti vicilni poroki in bi narod ne bil zadovoljen s tako spremembo. Komisija, ki je izdala zakonski načrt, pravi v tem ozi-ru, naj bi se civilni zakon uvedel obligatno le za zakonce različnih veroizpovedi, katere bi vera ovirala zakonsko zvezo in bi moral ta ali oni zakonec izstopiti iz svoje vere ako bi se hotel poročiti z zakoncem druge vere. Za take naj bi bil obvezen samo civilni zakon. Vendar bodo to vprašanje sedaj študirali tudi pravni strokovnjaki in je končna oblika teh določb še neznana. li najboljšo zanjo ... Itd. Polno ve povedati radovednim Ljubljančanom ... V Ameriko pa ne mara k filmu. Moška beseda. A kde more kontrolirati, ali je res sprejela sploh kake ponudbe—? . S. Porod na ulici. — Včeraj, 8. marca se je v Cačku, Srbija, odigral čuden dogodek. Nefca okoličanka je bila prišla na trg, kjer je hotela prodati dvoje piščancev. A ko je videla, da se trg prazni, je odšla na pot domov. Malo iz mesta so jo popadle porodne bolečine in je morala leči sredi ceste. Pri popolni zavesti je rodila otroka. Nekaj časa je otrok popolnoma gol ležal v snegu, potem pa ga je mati zavila v ruto, ki jo je nosila krog vfttu ter šla dalje, kot ne bi bilo nič. A nI šla niti sto metrov, l o je spet začutila bolečine. Mislila je, da bo to pač od prestanega poroda. V bližini je bila kovačija, pa je hotela stopiti vanjo, a predno je dospela do vrat, je onemogla v sneg ln rodila je drugega otroka. Zbrali so se ljudje, ki so ji pomagali, dali obleke, da je zavila vanje svoja dvojčka. Nekdo jo Je potem spremil domov v vas daleč štiri kilometre. — Ta južni kmečki narod Je močen in odporen. IJubljanaka "filmska zvezda" Ida Kravanja je prišla iz Prag" domov v Ljubljano za nekaj ča na. Svoj čas Je pobegnila Iz Ljubljani? v Berlin h kinopod-Jetjem, kjer JI je uspelo, da je v malih vlogah parkrat nast*>-pila. Zdaj pa je v Pragi snl-mele film "Eurotlkon", kjer igra glavno vlogo s igralcem O lafom Fjordom, čigar mati živi v Mariboru. Ida Kravanja govori, da je bila z nekih strani tudi že povabljena v Ameriko h kinu, da bi morala Iti v Pariz, a da v Ameriko ne mara <•> ln Ji Je najljubše v Berlinu. Njeno Ime kot filmska igralka je IU Rine. Po odhodu Iz Ljubljan«' bo na Dunaju igra „ir .Is nsfco vlogo v filmu družb dim* ISachsa, kjer imajo *« roko dni Smrtna koaa. — Umrl je Edvard Smerdu, uradnik pSfcirni-ca Vevče. Umrla je v Trstu Vera Kraljeva, rojena Lavrenči-čeva. — v visoki starosti 90 tet je umrla v Ljubljani Apoloni ja Kregarjeva, stara mati inž. arh. Rada Kregarja in carinika Viktorja Kregarja. — V Ljutomeru je preminula Josipina Vai* potičeva, gostilničarka in po-sestnica. V Tržišču je nenadoma umrl Ferdinand Kallhger, šolski ravnatelj v p. — V Šmarju pri Jelšah je umrla Marija Habjanova, soproga posestnika, gostilničarja in mesarja. —, Občina Prekopa pri Vranskem je izgubila svojega odbornika. U-mrl je posestnik Franc Krnič-nik„ — V Pondurju, obč. Sv. Jurij ob Taboru je ugrabila smrt posestnico Frančiško Do« linšek. — V Ljubljani je po dolgi bolezni umrl J. Vospernlk, kava mar a 2 rt ve velikonočnega streljanja Tudi letos je zahtevalo tradicij onalno velikonočno streljanje z možnarji in pištolami v celjski bližnji in daljni okolici svoje žrtve. V celjako bolnico ao pripeljali kar 7 poškodovancev, in sicer: Avguata Klepeja od Sv. l^enarta nad Laškim, Franca Joha iz Rajnkovca, Ivana Hrovata iz Ljubnice pri Vitanju, Mirka Mejavška z Brega pri Celju, Leopolda Regor-ftka od Sv. Štefana, Rudolfa Vo-lavška od Sv. Štefana in Ivana Ratajca ir St. Jurja ob Južr.i železnici. V ponedeljek je bil pripeljan v bolnico tudi neki I-van Cešnovar iz celjske okolice, ki je bil v fantovskem pretejju nevarno zaboden z nožem. Za vraten zločin pri Sodražicl. Velike Lašiče, 8. aprila. — Prebivalstvo velikolaške in sodražke pokrajine razburja "zagoneten u-mor 60-letnega lesnega trgovca in posestnika Antona Jakopiča, p. d. Hribarčka iz Črnega potoka, kl je v noči 8. aprila poatal žrtev dvefc Še nerazkrlnkanlh tolovajev. Posestnik Jakopič se je mudil po opravkih v gostilni Andolška na Karlovci, kjer je popil kavo in se nato napotil na Kopo, kjer se je pomudil še v gostilni Jak liča. Tamkaj je oatal v pogovo ru z domačini ter z gosti skoro do blizu polnoči. Popil je pol litra vina in se nato poalovil popolnoma trezen. Odšel je po znani poti proti domu v Črni potok. Minilo je kakih 10 minut, ko ao v Jakličevi goatilni zaslišali ne-nedoma dva revolverska strele. Ljudje so postali sicer na strela pozorni, ker pa ni bilo nato čuti nobenega glasu, so »e pomirili in odpravili k počitku,H Kmalu zatem pa jc zaslišala Jakopičeva hčerka prod hišo bolestno stokanje. Prepričana, da je zunaj oče, je takoj hitela od-klepat vrata in stopila ven, kjer je našla očeta ležečega na tleh. Opazila je še v temi tudi dve neznani postavi, ki sta zbežaJI okrog vogla In Izginili v noč. Hčerka Je priskočila k stokajo-čemu očetu, ki je h rope! In vmea tiho tožil: "Boli, boli" . . . — Joj, joj, kaj pa vam je, o-če? Je zakričala tedaj hčerka. Videla je, da af oče tišči rafco k prsim, da pa ne da nenega glasu več od aebe. Potipala je očeta po bo, kjer Je izdihnil. . Neša emigracija. Po statističnih podatkih izseljeniškegs k6-misarijata v Zagrebu se Je iz naših krajev Januarja Izselilo 1034 oseb v prekooceaneke kraje. Leto* se Je Izselilo 1*0 owb manj kakor lani januarja. Izseljenci ss delijo takole: iz Hrvatske jih j/»23, iz Dalmacije 250 iz Vojvodine 224, it Bosne $4. is Slovenije 72, U Srbije 66. Iz Črne gore 16. Večina <«2'*) je poljedelcev. Največ Jih Je šlo v ArgentiniJo 600, v l»A TSH, PK0 8TBT1 Pismo iz Jaljske Krajhie Trst, 5. aprila. Kakor je razvidno ii podatkov, ki jih prlobčuje "Rivista mensile della eitta di Trieste", ima tržaška občina nad en milijon lir škode, poviročene po letošnji izrejfoi zimi. Samo za odkidavanje in odvažanje snega 800.000 kubičnih metrov se jc potrošilo M0> .tisoč lir. Velika je škoda nn poslopjih, vodovodnih ceveh, nasadih itd. Hudo je zadela zima malo, srednjo in veliko trgovino. Več dni je počivalo delo v pristanišču, trgovine so bile prazne in blago nI prihajalo in n| odhajalo. Januar je bil za trgovino dober, ali ledeni februar je vzel vse, kar je dal januar. V Trstu je bilo doslej v smislu zakona s dne 10. januarja 1926, v italijansko obliko prevedenih nad 2000 priimkov. Ako se računa povprečno za vsak priimek 15 oeeb, so v samem Trstu preobllčlll priimke 30 tisoč osebam. Zima je puatila na kmetih hude posledice. Sirom dežele je zmrznilo precej tisoč kvintalov krompirja in mnogo mleka in razpočilo ae je precej sodov zmrznjenega vina. Trte zmr*u-jejo brez snega pri 15 stopinji C pod ničlo, prenesejo pa pod snegom mras 25 stopinj. Ponekod je zima uničila zelenjavo. Razmere ao zaradi zime povsod težke. V letošnji zimi se je Izkazalo, da ata na Krasu kraja Avber in Krekplje najbolj topla. Povaod drugod je bil toplomer nižji. — V Gradnjem pri Avber ju ao pokopali 90-letnega posestnika Jakoba Skrka. Vse svoje življenja je deloval na avo-jI domači grudi in pol stoletja je bil tkalec sa pol gornjega Krasa. Zaradi soudeležbe pri znanem dellktu na postaji v Pre-stranku sta bila pred tržaško poroto obsojena Peter 2ele Iz Preatranka na 9 let ln 5 mesecev ter Stlveeter Smerdu Iz Po-stoj ne nu 6 let ln 10 messosv zapora. Proti obaodbi sta podala rekurz. Kasacljaki dvor v Rimu ae je> bavil te dni a to zadevo ln po• dolgi seji zavrnil rekurz ter potrdil efcnodbo Oproščeni eo bili pred sodniki v Gorici vei oni iz Idrskega pri Kobaridu kl ao bili obdolženi žaljenja vladnega načelnika. Pri razpravi ae je Izkazalo, da niso zakrivi mazanja ln raz-praskavanja Mussotlnljevlh slik po hišnih sidovlh. Tolmin dobi vodovod po načrtu, kl ao ga odobrile osrednje oblasti. Dela so ae že pričela. Premije a atranl vladnega načelnika dobivajo družine s kopico otrok. 2upan v Puli Bllu-caglla Jo razdelil te dni podpore po 500 lir nekaterim družinskim glavarjem, ki Imajo vsak po 12 otrok. Za dvojčke v ne ki družini Jc bilo izplačanih 200 Agrarna posojila preskrbuje invalidom "Opera invalidi dl guerra" Ker se na Goriškem še mnogi kmečki invalidi niso mogli poalužiti dispozicij za Koncesijo agrarnih zemljiških poeojil, so določa v ta nam« n nov termin do 26. t. m. V zavodu "Banca d' Italla" Gorici je bil zaplenjen nekemu kmetu a Krasa ponarejen tisoč-lirski bankovec. Pa tudi po več krajih na deželi so bili zadnje dni zaplenjeni ponarejeni bankovci. Goriška kvesture Je u vedla obširna poizvedovanja in aretirala več oseb, med katerimi se baje nahaja tudi glavni ponarejevalcev bankovcev. Širok ficžar se je bil razvil na hribu nad poetajo v Tržišču. Hitro Je zajel obseg 2600 kvadratnih metrov. Prihiteli so gasilci, ali po kraški zemlji je danes težke gasiti, ker Je še po-vsod polno municije, ki Je pokale tuintam v nevarnoat ognje-gaacem. Gašenje je trejaio vef ur. Mnogo neeadov je uničenih. Proračun letrske pokrajine za 1929, izkazuje stroškov 6,-M1.2W.22 In dohodkov 6 milijonov 66S.23S44 lir. Za služben-osobje je postavljene vsota 464.000 lir. Največ stroškov bo za ceste. Prellmlniranih Je I milijon 667440 lir za vsdrtev* nje ceat drugega in tretjega razreda, se caate četrtege razreda bo prispevala dršete s 360^ 000 Hrami "Javna dob r ode I- Vm boMaosti (Nadaljevan)« s t. atranl.) rojeno mu težnostjo spraviti v sklad posamezne Ideje. Brž, ko se spoznanja, nabrana v življenju, več ne ujemajo z uaziranjl teologije, mora priti do sporov. Tako je n. pr. naziranje sodobne družbe o ločitvi braka v nasprotju s zahtevami cerkve. Konservativna naziranja ln ▼smvsaja. Dokler ae vernik konaerva-tivno oklepa avojega veronauka. ni pomoči, da ne bi zaoatal ea spoznanji znanoati. Na drugI atranl pa je treba samo zasledovati, kako se je verstvo razvijalo n. pr. od paganskih Ka-naitov, do čiatega enoboštva« da ae prepričamo, kako je tudi tukaj možno večno obnavljanje. Kaj lahko tedaj znanoat doprinese k religiji bodočnosti? Astronomska in biološka odkritja ao naš« naziranja o vlogi, kl jo igra človek v vesolj st v u, bistveno izpremenila. Človeška zgodovina ne začenja več 4000 let pred Kriatom, ker vemo« da je Človeški rod atar že najmanj četrt milijona let ln da Ima pred sebdj nejbrže še nekaj sto milijonov let bodočnosti. Tudi vsemirje se nam je Široko razmaknilo rta vse strsni. Človek ve, da je njegova zemlja samo planet enega izmed solne, kl jih je toliko, da jih štejemo na milijarde. Na jaanem si je, da j« potomec daleč, daleč nazaj ae-gajočega življenja, kl ae je začelo z enostanlčnlml bitji, da ae vse polagoma razvija od nižjega do višjega in popolnejšege, ln da je neka svesa ln zavlenoet med vsemi stvarmi na svetu. Ke more si več predstavljati duše živega človeka ločene od teleaa. Duša in telo tvorita neločljivo celoto. Zaradi tega Je telesno ozdravljenje neločljivo od nrav-nega in duševnega. Za telo ln duha je treba akrbetl v enaki meri. Moderna teorija o podedlji-voatl more vero odvrniti od tega, de bi sc Še ukvarjala z reševanjem duš poeameznlkov, kakor je bilo v preteklosti; njeno prizadevanje ae bo moralo u-smerlti na človeški rod kot co-loto. Ce ji bo kaj ležeče na aveto-sti resnice, tedaj bo morala vera bodočnosti temeljiti na snan stvenlh spoznanjih. Pomesti bo morala r. verovanjem na božjo previdnost, kl ovira svobodni razmah človeške volje. Skrbeti bo morala za občo povsdign človeškega življenja, ne aamo kar se tiče njegove teleane ln gmotne plati, marveč tudi kar ae tiče njegovo duševne poglobitvi « tem, da bo širila reanico ln Iju bežen do lepote. Bden Izmod njenih amotrov bo tudi neeeblč no delo za premagovanje trpljenja. Uvldevala bo, da ae Je tre ba zavzeti za avojega bližnjega iz čisto humanitarnih nagibov, ne pa zarudi plačila, kl ae obeta za dobro delo onkraj amrti. Vera bodočnoatl naa bo pri bližala tajham življenja, ne da bi ji bilo treba iakatl čudežev Življenje bo preveval duh resničnosti. Vera, kl ae boji roani ee, je nevredna človeka. ___(t. In a.) ZA RAZVBDRIU). V moderni umetnoatl as ne apo zna vaak. Neki pariški alikar, kl ee drži še precej stare šole, ima IJuIm* znlvo, živahno osemletno hčerko Zadnjič se je punčka apravlls nad pletno, ga namazala z vaem i mogočimi barvami In pi| tem seveda tudi sebe po nosu In obl< kl. Dobila jc za kazen po prstih, platno pe Je oče zegnal v kot Kmalu na to ga Je obiakal naj modernejši pariški kritik In * slebo prikritim omaloSevenjt-ni ogledoval njegove slike. Nenadoma fie Je zastrmel, pobral plst no, ki ga je namazala sllkarjevs hčerka, ga držal daleč od ae>» In vshklen rekel: "Poglejte, h. i pe imate tu? To Je čudovit/*, prek rasno! Pri tem ste pa Imeli enkrat srečne tranotke, IJubl pri-j s tel j. To Je umatnlne prve vrste." Slikar Je v čudu saelj»i vendar ee nato hitro znašel. "Vi diU" Je rekel ponosno, "če ho-znam tudi tako!" Charile K. Broe: TEKO v Kanadi 56, v Brst IH je 47 ltd.| nosi" vsame 1.607 7*4 lir, za Povrnilo ae Jih Je v lati dobi! poapeševatije polJ«W*v* Je d(b 290, lani pa «62. . jSJ ločenih 404.S64 Ur, sa javni pouk 276.600 Ur. Proti silnim stroškom Ima dežela le bolj ftkromna »redetve. Glavni vir je v di-ftrlrith nakladah na sea« IJIške In postopne davščine, ki obetajo za letos 2,609.596.17 lir. Mlad popotnik sc je ustavil v obcestni krčmi. Dolga je bila pot* hi jo je bil prehodil v solncu in prahu; utrujen je bil, gladen in šejefe ' Natakarica mu postreše. S skromno južino, a čašo vina: siromak je popotnik in daleč je še mesto. ' Lepa je natakarica; ko si jo utešil glad in potolažil žejo, ai jo je šele utegni) ogledati. Pri sosednji mlal pije gruča vaških fantov. Bučni so in rasi-grane volje — ne dado miru natakarici. — Brhko dekle si; ali ima« fanta. I — Na vsak prst po dva, če bi hotela — kaj bi š njimi? Ponosno je videti dekle. —Ali bi dala poljub? — Morda, se je sasmejela. Taka je, kakor so vse, je pomislil popotnik. — Morda, je ponovila natakarica. če bi si ga anali aaalužiti, je dodala na pol za šalo, na pol sarea. Vendar oi taka, kakor so druge, Ja pomislil popotnik. -- Plačam. Popotnik ae odpravlja. — Kako ti Je Ime, aalo dekle? — čamu ti bo ime, tobi tujcu? Nina me kličejo. — Nina U kličejo! Ali veš. Nina, da al lepa? Nina to ve — kako na bi vedela? Vedno jI to zatrjujejo, val jI o tem govore. — Rekla al, da bi dala onemu poljub, kt bi si ga anal zaslužiti Vidiš, tujec sem tl, siromak, nikoli več se na bova videla <—• ali sa tvoj poljub bi hodil ves dan ls daljnega mesta, peš, v pripeki in prahu in blatu, vaa dan bi hodit sa tvoj poljub. Pozdravljena hodit V pekočem aolncu ae vrača popotnik. Truden, bres novca Je bil prišel v mesto, Ša bolj lamu-čen in gladen ae vreča. Ni mu dalo miru; ko Je prijel u citra, da bi al priigral skromen obad, so mu misli* ušla tja v obcestno krčmo, k Nini, ln prati ao mu omahnili čez struna. — Vrnem ae, Nina! Ne aamo aaradi tvojih sladkih uat, na aamo saradi obljubljenega polju ba l Vrnam ae, ker bi te rad še enkrat videl tako nedoatopno sredi vaških fantov, ker bi rad še enkrat videl tvoja ponoana oči ln v njih odsev tvoja dulet V gluhi noči stopi čes prag. — Nina, prišel aem I Natakarica ae osre. Popotnik stoji tam, vsa zaprašen ln ubog. La obraz mu aljs v sreči. Pozdravljen, popotniki Prl-lelal? Res si prišel? čuden ogenj Je v Ninlnih očeh. — Prišel aem. Nina. Vaa dsn sem hodil, mojs koprnenje Js bilo večje od lekote in žeje, šsljs po tvojsm poljubu me Je Žgala bolj od pekočega solrtca. Nina, prišel sem, (la te vidim Še en-krat. In če ae tl zdim vreden in če aem zaslužil tvoj poljub, tedaj bom šrečen , , , — Zaslužil al ga, popotnik, V moji sobici boš počakal, da odpravim goste. , i j. Veaela Je Nina, potrpežljivo čaka popotink, uro In dve. — Prišla ai, Nina vendar t — Prišla sem — ali al dvomil? Čudno drhteč je njen glas. — Nisem, Nina. Hvala tl. Vrgla mu Je bele roke okoli vratu ln ga poljubil* na uata. — Odhajaš že? Kem ae tl mudi? — Vidiš, Nina: velike Je bila moja želje ln veliko plačilo Je tvoj poljub. Ničesar drugega si nI sem želel, ničesar, kar bi moglo skaliti čistost mojih misli o tebi. Pozdravljena bodi, Nina! Nina ne razume. ~ TedeJ res ne misliš oetatl? Zakaj si pe potem prišel ? De, zakaj Je potem prišel? Popotnik odpravlja. — Po poljub, Nina. kl si ml ga obljubila. Sladek Je bil ln lep, h vela tl zanj. Posdrsvljena bodi, Nine t ttamo po poljub? He, ha, aamo poljub? — Tepec! Popotnik Jo tiogieda ln zdajci ga prešine: dekle pred ajim nI Nina. kl Je sa njen poljub hodil ves dan la pol noči Ona Nina Je Mla druga, drugi Je bil njen smeh. druge oči, druge ustne. Glej. kako neiep Je smeh te NI-ee i »red njim t Kako čudno se krive črte itj«*n« *a lica I Kako slovešče JI tare oči! Zamen je bile njegova pot. Butlegar ln euhe6kl vehun ubite v bitki. Phlladelphla, Pa., 22. apr. — Uon Accolacco, butlegar. in Guarrie Ammoroao, suhaškl vohun, ata re včeraj alučajno arn-čala na ulici ift se pričela prepirati. Is prepira je nastala bitka na revolverje, katere resultat io bil, da sta oba oblaiala mrtva ne ullei. Policija prevl, da je Ammoro-co naznanil Accolacca oblastim radi butlegarstve. Pruhibičniki so poaneje aretirali 15 oseb, Ac-colaceovlh aaveanlkov, radi kršitve prohlbici Je. Premeščen Je police Je v. Chicago. — Policijski komisar Je v aoboto odredil preme-ščenje 10 kapitanov In 290 policajev. Največja sprememba Je bila izvrfena na Stockyard policijski postaji. Skoro vae moštvo te postaje ja bilo premeščeno na druge poataje. Domneva ae, da Je bil glavni vsrok sa to odredbo sumnlče-nje, da ao bili policaji v sveai a Initlegarjl, katerim so nudili iM<>tekci]p in ao as to dslo pre-jemali podkupnino, Prohlblčnlk ustrelil natakarja. Mansflald, O. — E. G. Me-Gaw, državni prohlblčnlk, je v aoboto stopil v "aoft" drlnk parlor" ln zahteval kosarček zganja. Lastnik Frank Pellegl, ki Je bil aa bero, mu Je na točil. Nato je Gaw zahteval pajnt žganja, da ga vskma a seboj. Pellegl je hotel dati, a ae Je hitro premislil In polotil stekleni-co pod tpro. Tedaj Je prohlblčnlk potegnil ravolvsr ln u-strelll PelleglJa. Prohlblčnlk js bil srstlrsn. Mladi roparji arstirant. Chicago. — Policija js v nadel J o aretirala tri mlada fanta, katere Je saaačlla v ukradenem evtomobilu; ln Jih odpeljala na Maxwelt policijsko postajo. Fantje ao ntt zaslišanju Ispovsdsll, ds ao uprlsorlll nsd dvanajst raznih ropov v zadnjih dveh meeeclh. T - Samomor bogate vdove. Chicago, IU, - Bllee Holrnea, stara 60 lat in lastnica trgovine, ja bila v nedeljo najdena mrtva v svojem stanovanju, 1200 Pratt blvd. Zadušila ae Je s »II-nom. Kaj ja bilo vsrok aamomo-ra, nI snuno. fttlrje delavci ukltL New York Clty. - Štirje da« lavcl ao bil! v aoboto ubiti, pet pa je bilo ranjenih, ko Js nanje psdlo skoro tri tons šslssa pri gradnji poslopja Weetorn Union Telegrapli. RAZNO Ali vonj rvetllr usmrti človeka? I*o romanih ae člta o smrti aapuščenih ljubic, povzročeni po omamljlvem vonju raatlln. Naravoslovci pravijo, da v cvetlicah nI snovi, kl bi usmrtila šlo-veka. Vonj roš, hlaelnte, IIMje omamlja človeka ln tudi uamrti po etarlh poročilih, v novejši dobi pa taki primeri niso snani. Ne nekatere ljudi vpliva vonj močno, na druga malo ali eelo nič. Zneno Je, de Je smred gnilega jabolka učinkoval na Goetheja, ko Je bil ne poeetu pri Hchillerju, Uko silno, ^ ao ga morali odnesti na a vet srak. Bo ljudje, kl na preneeajo nobenega vonja ln »o za vsako stver strešno občutljivi, drugi pa pre-nesejo vse, ildfl prašek Na zborovanju danskih radjerjev v Kodenju Je Inženjer Nyrop poročal o avo-Jem izumu, ki ae mu obeta še lepa bodočnost, lašenjerju Ny-ropu je namreč uspelo ls sadja, kl preagodaj izpade a drevje seataviti nekakšno sadno moko ali prašek, ki ae neomejeno dolgo drži in ki vsebuje vss hranilne enovt in vitamine svetegs sadja Zlesti okusaa Js sedlu moka la ,abolk ln aliv. Is aj« ss Ishko skuha prav redlien and-nI močnik, uporabljali pa Jo Je moči tudi kot priiaee rssMšfe-mu pecivu, ki mu sadai daje zelo prijeten oklie. Tepec, mu Je rekla, imela prav Tl^N • • • ,,, miru ustvarjeno stanje, če bo hotela. Doslsj pa ee lahko sklepajo na papirju pogodbe brez Rusije in tudi zoper njo , . . Pri tem se je režal, kašoč svoje zobe. — Ujema ee. Pa kako je bilo? Moj Bog, kako more biti v jedi! Ni bilo posebno prijetno . . , Umolknil je, potem je dodal: Po prsvici povedano, tega vsm nisem ie pozabH . . . m Ali, dragi moj — ee je razburi) sodni predsednik — vi pač razumete, kaj je dolžnost, kaj je zakon! To ni odvieno od moje volje , . . — Da, da! AH kako ste tedaj govorili ? menoj 1 Da ste bili prijazni, ne morem reči. In ko sem odgovarjal na vaša vprašanja, asm ai mielil aam pri sebi: Da bi ae našel kedaj s tem dovekom med štirimi očmi! Tako na primer, ko naju nihče ne vidi, ko ni prič ... Res, to sem si mislil . . . Predsednik je pogledal potepuha v očividnl zadregi. -j* — Ali nikar ee ne bojte I ga je pomiril Zgaga. — To je bilo pred tremi leti. Zdaj mi je zopet potrebno vale prijateljstvo. Niti z mezincem bi se vas ne (dotaknil. Potreboval vas bom e * t e — Kaj? Pa niste morda zopet kaj napravili? — Seveda sem. In sicer kako večjo stvar. Predvčerajšnjim se je to zgodHo. Zdaj pa me zopet išče policija. Zalo me jo mogel srečali gospod sodni predeadnik na polju. Sicer ml nI baš mnogo za sveži zrak. Predesdnik ni mogel verjeti svojim ušesom. Odstavil jo za korak nasaj in v istem trenot-ku mu je bilo žal, da je poiskal tako pust kraj za svoj sprehod. Ojunačil ss je In &keI: — 2*1 mi ji, toda nimam časti .. . — Kij se me zares ne spominjate? Sij sem bil vendar eden valih najzanimivejših slučajev. Predsednik Je ssčutH mravljince pe hrbtu. • — Ne vem, verujte mi , . . — Dovolite, da vam poma-j gam: Janea Zgaga. Razprava J* bU* 13. aprila 1924. Vi ste predsedovsli. Obtožen sem bil ropa in težke telesns poškodbe in obsojen ns tri Ista težke je-, če. — Tsko? , . . — No, vidite, g. predsednik, zdsj ste me vendar spoznali. G. Sili Je padla palica iz rok aH Zgaga se je sklonil in mu jo je prijssno isročM. Sodni predsednik je hotel nadaljevati pot. — VI greste tod? — gs je vprašal Zgaga. — Jaz asm bil namenjen po drugi strani, pa nič ne de, delal vsm bom dru-flbo. — Ampak . .. ampak . .. js skušal predsednik nadaljevati rasgovor ... — vi ste, kakor ee zdi, izpuščeni is jiče. v|U* Sevida, goipod predsednik. Obsojen sem bil 18. aprila 1924, danes pa Imamo 18. Junija 1927. Izpustili so me . . . ŽENITVENA PONUDBA. Sodni predsednik g. Slls js z največtfim zadovoljstvom izko-riščal' svoje sodne počitnice. Sprehsjsl se je po gozdu med drevesi in v tem prijetnem hladu Je dihsl s polnimi pljuči, t Bil je popolnoma utečen. Iz mestnega vrveža J* pobegnil v zakotno vaeico na deleli. Celo uro že ni srač*l žive duše. Samo ptice n* vejah in on — in vsi enako brezskrbni in veeeH. Zapustil Je gozd in stopil ns široko polje in tedaj je zasledoval neznanca. Enega edinega, kamor je segalo oko. Bil je kakih petsto korakov oddaljen od nJega, prihajal mu je naproti in čez pet minut bi se morala srečati. Predsedniku je bilo nekoliko neprijetno. Nič kaj mu nI ugajal ta mož. Glavo mu je pokrivala nekakšna kučma, okoli vratu pa je imel omotan robec; podoben je bil pravcatemu potepuhu. Tedaj se je neksj zgodilo, 6+ sar g. Sila ni pričakoval. Oni nepridiprav mu Je zamahnil z roko In zakflcal: - EheJ! Pri tem se Je spustu v tek, preko njive, preikočil Je neki jarek in le Je stal pred njim: — Dober dan, gospod predsednik! Kako se kaj počutite, g. Sila? _ • pošljete aa assšav: Upravništvo "PROSVETA1 Člani in flknice & N. P. J list Pregreta vsak dan sa eno leto la knjiga J AMERIŠKI SLOVENCI, vredna $6.00—ako A nam pošljete bres odbitka svota $6.30. AR pa tri *ajigc: SLOV.-ANGLEfiKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $140, fla PATER MALAVKN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj 1 vrednost $6.00 in dnevnik ProsveU za eno leto^M za evot* $6.30. To valja za asa* aa vae stare ta aove naročnike. Na Haai pka- j^rJSM čajo $7.60. (fig/ ^ I lahke dobite pol leta dnevnik ProsveU in skupni vradassti aa $140 knjig, a. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCB ta HRBTENICO ia INFORMATOR sfca nam pošljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. AH pa sa $2.90 pol leta Ust Prosveta ta knjigo JIMMT HIGGINS. NeOsal im _ Ta vaa vslja ss stara ta aara naročnik*. Vssk swra ppdpiral z denarjem, dokler si le na vseučlli-šču, to pa zato, kar pride kasneje samo od sebi in ker bo o tem gotovo izpregovoril on sam, bres nepotrebnih besed, zlasti takrat, ako postaneš njegova desna roka v pisarni in boš mogel sprejemati to pomoč ne kot dobroto, temveč kot zasluiino plačo. Takšne namene ima Dunjica ln jaz m popolnoma strinjam z njo. Sicer ps tudi sstegadelj nisva govorili o tem, ker bi rada, da te ne bi nič tesnilo, ko se v kratkem seznanita. Ko mu je Dunja'navdušeno pripovedovala o tebi, ji je odgovoril, da Ji treba človeka predvsem videti In ga bliže spoznati, preden se more soditi o njem, In da M pridržuje pravico, napraviti ai mnenje o tebi šele tedaj, ko to spozna. Veš kaj, predragi mi Rodja, meni ae zdi takole v marsikaterem oziru — s tem pa ne mialim na Petra Petroviča, temuč le na svoje lastne, osebne, morebiti neutemeljene pomisleke, kakršnih smo ms starke vse polne — meni se zdi, da Je morda bolje, sko živim po poroki aams ca-ae, kakor doalaj, ne pa pri njiju. Prepričana aem, da bo on tako velikoduien in nežnočuten, da me bo aam povabil in mi predlagal, naj ae ne ločim od avoje hčere in da doeihdob le zato le ni govoril o tem, ker se tudi brez bseed aamo ob sebi rasume; tods jaz bom odklonila. Večkrat v življenju sem opazila, da tolče soprogom niso poasbno mile, jaz pa ne le nočem delati nikomur niti najmanjše nsdlsge, temveč feiti hočem tudi popolnoma evobodna, dokler imam le košček avojega kruha in takšne otroke, kakršna ato ti In Dunjica, Ako bo mogoče, ae naaelim v vajini bližini, zakaj to, kar je najveeelejle, Rodja moj, aem ti prihranila do konca piama: vedi, dragi ainko, da se morda g>rav kmalu zopet vidimo In ae objimemo val trije po akoro triletni ločitvi I Zagotovljeno je le, da ae piljiva s Dunjo v Petrograd; kdaj, tega ne vem, a na vsak način Jako, Jako kmalu, morebiti selo ie čez teden dni. Vae zavlai od ukrepov Petra Petroviča, ki nama bo plaal takoj kakor hitro se ogleda po Petrogradu. On bi rad Is gotovih varokov kolikor mogoče pospešil poroko in praznoval svatbo— ako bo le mogoče — Ii pred bližnjim poetom, če pa bi ie v tem kratkem času več ne dalo, pa vsaj takoj po Vnebovsetju Marije. O, s koliko srečo te bom pritisnila na svoje srce! Dunja vaa koprni od radosti, da te bo zopet videla; enkrat je rekla sa šalo, da bl ž* zaradi toga samega vzela Petra Petroviča. Ona je angel! Ne pile ti ničesar, a naročila mi je, naj ti pflem, da sdaj niti za paro n* prime, k*r se Ima toliko raagovorltl a teboj, da ni mogoč* povedal vsega v par Vrsticah; In v*l«l* mi je, naj te v duhu iakrano objame m In ti pošljem bras števila poljubov. A vzllc temu, da se kmalu osebno vidlvs, ti hočem to dni vs**no poslstl denarja, kolikor bo le mogoče. Zdaj, ko ee je povsod razneslo, ds vzame Dunjica Petra Petroviča, se Js dvignil tudi moj kredit ln dobro vem, da bl ml posodil Atanasij Ivsnovič na mojo pokojnino do petinsedemdesetih rubljev. tako da ti bom mogla poslati petindvajset ali morebiti celo trideset rubljev. Poslala bi ti v*č, a ee bojim sa najine potne iraške; ln daaltudi je Ml Peter Petrovič tako dobsr. da J* vzel tro-Ike najinega potovanja v Petrograd naae In Ji rekel, naj si dava na njegov račun poalati svojo prtljago In v*Ukl kovčeg, vondar morava skrbeti tudi sa to, da v Petrogradu vsaj prve dni ne bova bras vsakega d*narja. Sicer pa •va s Dunjico le vse natanko izračunali ln na-Mi, da naju pot ne bo mnogo stala. Do leks-aice Je od nss samo devetdeset vrst In aa vsak alučaj sva s* I* dogovorili a nekim voznikom, ki gs poanavat na l*l*sntci p* as petjeva z • vPunjko prav lahko tudi v tretjem razredu. Tako ml bo skoro gotovo mogoče, da ti ne poljem petindvajset, nego trideset rubljev, Kar pa as tiče nekaterih neenakosti značaja, starih navad In celo poiameznlh nesoglasij v nazorih — brez katerih niso niti naj-srečnejti zakoni — glede toga mi Je rekla Dunjica sama, da ae zanaša naii; bati da aa v tam osiru ni ničaaar ln da bo znala mnogo prenesti, sko bo le v*d*la, da Je vae drugo, kakor Ji prav In se spodobi. Meni na primer se Je zdel izpočetks nskollko osoren; i to Ji najbrž poelediea toga, da Ji Jiko odkritoerčen človek. Ia frtovo je temu tako. Pri drugem oblaku Je na prim*r rekel, da je že prej praden je posnsl Dunja, Imel namen, da vzame pošteno delti*, toda bras pramotonjs ln ns vsak način takšno, ki j* I* okusila siromaltvo; po njsgo-vsm mnenju, pravi, ns sme mol svoji leni ničesar dolgovati, dočim js mnogo boljs, da vidi tona v molu svojsgs dobrotnika. Omeniti moram, da ss J* Israzll nskollko vljudnsjs In pri-jstneje, nego aem ti plasls jas, ker sem pozabila njegove prave besode ln eem si zapomnila Ii zmiael; razen tega ni govoril namenoma tako, tomveč ae mu je očividno v naglici zareklo, ker Je potom polzkulal popraviti; a meni ae ja zdelo vaoeno nekdliko pranaravnoat in po-zneje aem razodela svoje mnenje tudi Dunjl. Dunja pa ml je nevoljoo ddgovorlla. da "besede le nieo dejanja", in to Je navaosadnje res. Praden aa je odločila, nI spala Dunjica celo noč in mialeč, ds jas Is spim, je vatala a postelje ter hodila vso noč po sobi semtertja; končno pa Je padla na kolena In dolgo In goreče molila pred sveto podobo, a zjutraj ml je povedala, da ae Je odločila. Povedala sem ti le, da ee Peter Petrovič sdaj odpravlja v Petrograd. Mnogo opravka Ima tam in rad bl otvoril v Petrogradu javno odvetnllko piasrno. 2* dolgo čass ae bavi z raznimi sodnimi zadevami in pravdami; nedavno js dobil neko valno pravdo. In ker < opravlja Jako vplivno mesto v senatu, mora na vsak način v Petrograd. Tako more tudi tebi, mili Rodja, mnogo koristiti In midva s Dunjo ava le dejsll, da bi ae ti z danainjlm dnem spet odločno poprijel svojih Mudi J In smatral svojo usodo le ra jaano ln sagotovlje-no. O. d* bl a* to uresničilo! To bi bila tolika sreča, da bl Jo morali smatrati za očitno milost boljo. Dunja rasmlllja samo o tem. Polsku-sili sVa ž* govoriti a Patrom Petrovičem par besed o tem. Israzll ae Je previdno ln dejal, da_brez tajnika Itak ne mora biti in gotovo raje plačuje sorodnika nego tujca, ako le pokale, da Je sposoben sa svoje opravilo — ti da bi ne bil sposoben! — obenem pa je tudi rekel, da se boji, da ti tvoje študije ne bodo pulčale čaaa, delati v njegovi pisarni. Za takrat Je bila stvar s tem pri kraju, a Dunja misli edl-nole na to. Ona Je sdaj le nekaj dni kar nekako razvneta In si ja napravila le ves načrt, kako moral postati kasneje pomočnik In celo deležnik Petra Petroviča v njegovi pisarni, saj tudi ti It udiral na pravni fakulti. Jas. Rodja moj, se popolnoms aogtaiam. s njo In delim s njo vse njpne načrte in nadeja, ker ae ml vidijo popolnoma rarjetne; in n*gl*d* n* vae popustljivo* M Jo kaže Peter Petrovič še sdaj. Je latrtMo prepriča na.\ da bo premogla vaa a svojim dobrodejnlm vplkom na bodočega mola. Seveda sva se čuvali, govoriti s Petrom Petrovičem karkoli o svojih nadaljnlh načrtih, slasti o tem. da poštene* ti njegov pomočnik. On kot t rasen človek bl s« vedel v takšnem slu-, čaju Jako suho, ker bl »matral to sa prasne •anje. Ravnotako slava niti jaz niti Dunjica črhnili besedice o najini trdni nadt, da te bo Ta znižaia cena knjig Književne Matice SNPJ AMBRlSKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani ta mni*> krasnih sgodortaskih slik, Js prUsana sa čitaaje ta vam daje veliko pouka o sgo-dovini Amerike, ameriških Slovenca« ta naša S. N. P. Jodnoto. Knjig* vredna $5.00—sedaj__________vv_________________________________H-M 8LOVZN8KO-ANGLEBKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa ušenje angleščine ta rsantari drugimi pojasnili, vredna $2.00-—sedaj..............50c ZAKON BIOGENEZIJE-—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj ta naravne zakone. vsebujs vsUko poučnega ss vsakega Oovaka, vradna $1.50— Sedaj ................................................M,4.l|.....MWW.M..M.WMW.».""i0f PATER MALAVENTURA T KABARETU—povest is Mvljaaja ameriških frančiškanov ta došhrljsjj vojska, vsebuje praoaj slik, vradna $1.50— sedal____________________________________________________56e ZAJRDADCI—porast ta sRka skritega ftivUanJa slovanskih delavcev v Ameriki, vredna $1.76—*sd^J....................................................................60r i s