Joža Sadovnik: Kratek opis župnite. (Kmetski fant popisuje župnijo Sv. Janž na Vinski gori.) Vsaki teden čitamo, kaj zanimivega v »Slov. Gospodarju«, a o naši fari se že dolgo nič ni pisalo, kjer pa tudi nismo zadnji. Po leti se imenuje St. Janž na Vinski gori, a po zimi pa Št. Janž na Peči, kakor nam pač ravno prav pride po letnem času. Da boš dragi bralec malo bolj poučen o našem lepem kraju, ti ga hočem malo natančneje opisati. Pripelješ se na postajo v Velenje in hočeš iti na toplice v Dobrno. Na postaji te že čaka na žel jo avto, ki te popelje po lepi gladki, široki cesti na Doberno. Ako pa že hočeš iti peš, se zgubiti tudi ne moreš, ker so ob cesti nad vse važni brzojavni drogi, ki ti kažejo pravo smer. Midva dragi bralec, se napotiva peš v št Janž, da si malo natančneje ogledava kraj ter si dnarce prišparava. Ne mičejo naj te krasne izložbe velenjskih trgovin, ampak pospeši korake naprej po državni eesti v Št. Janž, kjer se ti nudijo prirodne krasote. Čez pol ure jo že primahaš na mejo šentjanške fare. Oko ti zagleda najprej takozvano »Ganžarjevo peč«, ki je ob žegnanju strelišče šentjanških fantov. Pravijo, da je v sredini te peči zlata za eno tele. Takoj prva hiša ob cesti pa je gostilna pri »Obiicu«, kjer se ti nudijo najboljše jedi in pijače, ako si že utrujen. Malo še pospešiš korake, pa si že pri »Urmaherji«. Tu se je včasih reklo pri Štrukelnu, a ljudje so ga prekrstili, ker je gospodar izvrsten popravljalec stolpnih ur. Nekaj korakov proč je tudi sloveči tkalec in umni čebelar. Nadal je prideš do kmeta Lakotjeka, a se ti ni treba nič bati, saj sta par streljajev proč kmeta Župjek in Krušiek. Potem vidiš na levi slrani vasico Podvine, kjer je več trdnih kmetot posestnikov. Omenim pa naj le kmeta Zajca, ki je bil mnogoleten strežnik pri grofu Adamoviču in naiega vrlega župana SLS Jakoba Lešnika, ki je bil že sedaj tretjič izvol jen županom. Izmed drevja se ti beli tudi dvonadstropna hiša, kjer uraduje naša pismonošinja Terezija Rebernik, ki nam skrbno donaša novice celega sveta. Vsa čast! Ko tako korakaš zamišljen v naš raj, ti noga naenkrat zastane kot prikovana na mestu. Zagledaš našo prelepo cerkev, posvečeno sv. Janezu Krstniku, in župnišče, ki je vse postavljeno na rob velike skale, ki je baje nastala nekdaj vsled vode, ker ni iz navadnega kamna, ampak neke vrste lehnjak. Res je dobro, da se vse skup ne zruši, ker je akala prevrtana z votlinami, kakor postonjska jama. V župnišču prebiva nad vse požrtvovalni g. župnik Weiss, ki opravlja poleg naše še težavno šentjoško župnijo. Cerkev je zidana v gotskem slogu in je v notranjosti zelo lično poslikana. Poleg cerkve stoji šola, ki je sedaj razširjena v trirazrednico. Za stanovanjem šolskega upravitelja izvira bister potoček, ki je tudi vreden, da ga omenim, ker žene takoj od izvora zaporedoma kar 7 mlinov in 2 stopi. Pod cerkvijo vidiš lepo obdelano Kovačevo posestvo. Takoj v dolini pa je varčen posestnik Ciber, ki vedno drži vajeti v rokah in pripravljen vsakega za nizko ceno hitro kar najdalje zapeljati. Njegov sosed je Alekš, ki je cerkveni ključar in pa tudi izvošček. Pojdiva dalje. Sedaj prispeš v lepo vas, ki je podobna skoro kakemu trgu. Prvo je novozgrajeno Krančevo poslopje. Vse posestvo ima urejeno po amerikanskem načinu, Se lasten vodovod ima. Njegov sosed je Lešnik. To ti je brihtna glava. Kar oko vidi, roka naredi, ie celo zobe ti naredi, če hočeš. V sredi vasi pa je daleč naokrog dobro znana gostilna pri Delakordi, p. d. Stajnerju, ki slovi i?o izredni gostoljubnosti in dobri vinski kapljici. G. Delakorda pa ima tudi tovarno cementnih izdelkov in če nima kdo strehe, naj se le pri njem zglasi. Pri sosedu Jugu pa dobiš cigaret, če si zaželiš kaditi. Malo naprej je veletrgovina pri Cviklnu, včasih je bila tu tudi gostilna. Sedaj pa jo kreneš po okrajni cesti in prideš mimo kovačnice do gostilničarja Arliča , kjer je rojstna hiša dobernskega č. g. župnika. Od tu zagledaš majhno prijazno vasico Prelsko, ki je bivališče miroljubnih vaščanov. Na sredi vasi je vaški vodnjak, o katerem je pravljica, da katera mladenka pride na dan sv. Treh kraljev zjutraj prva po vodo, se še tisto leto omoži. Če stopiš malo iz vasi, ti že od daleč udari na nos vonj po sarnih rožah iz vrta g. vrtnarja Nikolaja Schweigel. ki pa je obenem vremenski prerok. Da St. Janžani dobro napredujejo, nam kaže polnoštevilni mešani in molki pevski zbor, ki dobro napreduje pod vodstvom č. g. župnika. Tudi imajo dobro izvežbano godbo »Sramel-kvartet«. Tudi vsakovrstnih rokodelcev se' ne man jka, neka ženska je še celo dobro izvežbana fotografinja. Dolg čas nam torej ni. V poletnem času, pa tudi sedaj, je po naši cesti velik promet. Vozovi in avtomobili Svigajo sem in tja. Neki Konrad pri nas gradi še celo aeroplan. Naši lovci pa sedaj pridno streljajo, ker namenijo prirediti lovsko veselico in vabijo vse cenjene iitatelje na zajčja jetrea.