St. 17. V Gorici, v cetvrtek 24 aprila 1873. Tec. „Soea4t iicliaja vsak cetvrtok in velja s posto prejemana ali v Gorici na dora poiiljana za dritfahmke -polit. tlrustva ,8oca": Vse ieta . . .. . . • f-4.— Pol leta.....¦ « 2.— Cetvrt lei 1.10 Za nedruzabwlce : V»e lcto......i,4.50 Pol leta ...... ,. 2.30 Cctvrtrteta—- . . v ^r 1.20 Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov V Gorici pri PaternoUiju m So-harju; v Trsto y tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Yi» della csuicrnw 60". SOČA Pri oznanilih ae placuje za navadno trfotopno vrstoj 8 kr., ce so tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat ti „ „ „ ,. 3 krat. 'In vece cike po prostoru in Teak pot 30 kr. za kolek. NaroSnina in dopisi naj se blaeo* voljno posiljfcjo urednikn: ViMorju JDo-lencu v Gorici, Con. del Cristo 186 blizo Jivinskega trga kder bo nahaja tudi uprav-iiistvo, — llokopiri so ne vracajo; dopisi naj so blagovoljao fmnknjejo. —» Delal-coju in dvugira nepremoinini so narocnina Kiitfa, ako se oglase pri uvedni&tvu, Glasilo slovenskega politiCnega druitva goriSkega za brambo narodnih pravic. O ljudski svobodi. Uno popolo corrotto, venuto in liberta, si puo con difficulty grandissima raantenero libero, Ljudstvo sprideuo, pa osvobojeno more le prav teiavno ohraniti si svobodo. MACHIAVELU Tega mneuja je bil italjanski pisatelj o politiki, slavni Macljiavelli, katerega razprave citati jo tudi dan danes zaoiniivo in podocljivo. Pravirao tudi dan danes, kajti v iiajnovejsih dasih so razni narodi proglasili svobodo, in so spremenili absolutne dr&ave v ustavna krnljestva in eesarstva, in dva, Francozi in Spanjci, sta osnovala celo republiko ali ljudovlado, pa vai ti narodi so bili ve6 ali manje uie sprideoi, ali bote jib neke svojati Le tadi zdaj kvariti. Spriden narod je pa tisti, ki nema vefi domoljub-ja, pravienosti, sploh nravnosti in pogutna v sebi; ko-jemu nij veS mar, da se javna opravila zvesto, natadno in v ob6ni prid opravljajo, kateri se da pri volitvah podkupavati, in trpi da podkupavajo volilce in se javne sluibe podelujejo ne po zaslugnb, arapak po nagnonji, prilizovanji, splob po protekciji. Tudi narod, ki v no-mar puSca bogocastje, svoje pravice, svojo cast; pri kfiterem je vecina le sebi6nosti in dobidkariji udana, in kateremu sopostave, sodnije le stmSila, pa ne pra-ve drogoceuosti. Tukih narodov je po zgodovini uze bilo, ki no se pocasi pokvaijali, in so konecno popol-noma spridoni poginili, in takih ve5 ali mtmje revnih narodov je §e dan danes, in huda osoda jih Laka. Ako je pa svoboda pravica narodov, da itnajo sa-mi za se skrbeti, po pameti iu zdravem umu svojo o-sodo odlodevati, vsled samodelainosti javna opravila opravljati, ali se jih saj udeiezevati; gotovo je, da bode spriden narod vse to narobe izvr§eval, kajti nanfe-sto pameti gospodujejo silne strasti, * sebidnost, pod-kupljivost, in denarjazelnost, splob nespamet in vsled vsega tega nezloga. Kake poitave si bo tak narod dajal in kako j.h bo izvr§eval, lehko si vsak misli. Ne-varnost jo, da bode naposled vsak hotel lo ukazavati, a nihfie pokoren biti, anarhija ali brezpostavnost in brezvladnost nastano, notranji se boji vnamejo, in ko- ne6no pridejo mooni sosedje, ki brez velskega truda dr2avo podjarmijo in to tem Me, ker jim pomagajo izdajaici, katerib invi vsak spriden narod dovolje. Ta-ko se je godilo poljski do^eli, tako se bo godilo prejo ko ne Mebikancem, Macbiavelli pravi: NajmocnejSi vzgled nam je v tern obziru pustila starodavna Roma, katera je, od-podivSr kralja Tarqniuija, hitro z^mogia ustanoviti si in ohraniti svobodo: toda potom ko je umrl Caesar, umrl Caligula, umrl Neron, nij zamogla nikdar ve5 pridobiti svobo4e, Od kod tak razlocek v isti dr^avi? Uzrok je bil, dft v dobi Tarquinfiev nij bilo ska&eno rimeko ljudstvo, temved bilo je zdruvo in krepko na du§i in telesu m zadostilo je, da so se Himljani ohm* nili svobodoi, prisega, nikoli ve6 trpeti kmlja v Bimu, V zadnji dobi pa nij zamogla veljava in ostrost Marka Bruta in njegovih vojakov etoriti, da bl bili Itimci ho-teli viivati in si hraniti svobodo, ki je jo on jim zolel zopet pridobiti; kajti popolnoma spndeni so bili, kar sta muogo zaknvilu Marius ill njegova stranka. Kmirtim bolje so propadati, celo* dobri eesarji Vespasian, blagi lit, izvrstni Trojan, Antouia |ij, Mary Aurelij in dru-gi nijso mogli ustaviti propada — Stanh Himljanov nij veel h tega se vidi, da jo gates skoro nemogo6a pok-varjenemu Ijudafevu svobodo. btfaniti; najteitt pa v re* publiki ali Ijudovladi. Tako ljudstvo je slab vladar, moralo bi se torej pobopati, ker je pa velika vecina deihorulizovana ne more pomagati malo stevilo dobrib. Treba bi bilo ne sarao ojaciti, povzdigoiti in publaziti drzavljano, tetnuc tudi prenai'editi slabe u/.e zastarele postave, urade, splob institucije. ToJa vse to storiti nij mogofie po navadni poti, ker je vse slabo, pravi Machiavelli; treba je izvanrednib srednih sredstev: sile in orozja, treba je poveljnika in vladarja v taki driavi. Yes narod iu ustavo zbolj§ati, ta naloga tirja dobrega molrega rao2a, po sdi pa poscati poveljnik v republiki zahteva slabega cdoveka. Zato se bo redko kedaj zgodilo, da bi hotel posten rao2 postati..poveljnik po sdni nepostavni poti, akopram bi bil nunon doW; se teze je, da hudoben Clovek, potem ko je po nepo-stavnih potih vzel drzavno krmilo v roke, hode dobro LISTEK. Valentin Stanic. Valentin Stanic se je rodil 12. februvarja 1774. v BodreLu h. St. UK, prav prijetni vasi nalevem bregu Soce, dober detvrt ure nad prijazuim Kanalora. Ocetu y- bilo ime Andrej, materi Manja, roj. Ipavec.*) Pri C&rovskovih, tako se namrec pravi §e dan danes pri hisi, so bili, de ne premozni, vsaj trdni kmetje. Ker je bil mladi Tinoe bister dedek ter je imel veselje do ufienja, ga oce po§lje v Gorico, kder dovrsi prve Sole. Menda pr&v iz tisU'ga uzroka, zaradi katerega so do zadnjih let seni gorenji Sloveuci svoje otroke radi v koroSke sole posdjali, da bi se namrec netnskega jezi-ka hitreje naudili, je tudi Stanic dal slovo solncni Gorici ter odSel v CelOvec v tretji razred. 8re6i je hotela, da je tukaj nasel so§olca Matijo Abac la, (roj. v Gorenjicak 24. tV;b. 1779, u. v Celovci 23. nov. 1845.), ki se je pozneje kot ucitelj kmetijstva, mate-matike i prirodopisja v Celovcu veltko trudil, da bi raej koro§kimi Slovenci, kakor Stanic na Goriskem, z lepim petjem narodno zavest vzbudil. Nij cuda, da sta blaga moza ostala prijatelja, dokler sta zivela. . .*) V kanalske faro kratni knjigi je Stanifi tako-le siapisan: Die 13. jfebr. 1774. Valentinus f. 1. et n. Andreae Stanig et ejus uxoris Mariae filiao Hilarii Ippaviz natus beri et hodie bptus est a me Thoma Draszhik .loci Cooptre. Patrini faere: Andreas Sul-Ugoi et Maria uxor Francisci Tolmar. delati, in dobro rabiti oblast, kittero je dobil po kri« vem. Zatorej je repnbliko osnovati nli ohraniti pri takem ljudstvu skoro nemogoco, treba je se bolje bli-zati kraljestvu, da skoro kraljevska mo6 brzda ljudi, katerib ne morejo same postave strabovati i pobotySati. Sploh pa ne more en sain ce tudi najizvrstnejfii 61ovek takega zboljSanja izvi-Siti tudi dva ue, in fie v enem samem mestu ue. Dokaz nam je grsko mosto Thebao, katero se je po slavnem Epaminondu in njegovem pri-jatelju Pelopidi iz propada povzcligniio na najviio ato* pin jo v Greciji, in to v rcpublikanski obliki; ali po niju smrti je dozelica zo,»et propala. Uzrok temu je, da ne zivi en 61ovek zadostn 6asa, da bi mogel iz sla-bib drzavljanov natediti stalno dobre, krepke republi-kuuee, ker se po njegovi smrti zadonjajo stari grehi v novid giriti prejo ko so se politione kreposti z nova utidilo v ljudeh. Po tern takem se dozdeva, da je pri veo ali inftnjo spridenem ljudstvu svobodi nnjboljo ugoduo: uitavno kraljestvo ali ustavuo cesarstvo. Vladarji pa morajo biti dobri, krepki, domoljubni znacaji, kateri {anajo o-koli sebe zbirati prave mozake. Pomagati jim morajo vsi Se dobri in pogteni drzavljani, posebno ti, ki so v javnib drlavnib, dezelnib ali cerkvenih sluibab, dalje ljudski poslanci in 6asopisje, da se oiivijo in utrdijo dobro lastuosti v ob5e, in posebno politiiuo kr«jpoBti. Po vsem tern je kaj zunimivo opazovati denaSnje Francosko in Spanjsko. Oba naroda iSSete v Ijudovladi zdratrila za svoje tezavo in nesrefie. Francozom je voj svet ocital veliko spridenost, vendar so bo do zdaj pokazali moze, neizmerna nesre5a jih je zinodrila in okrepila. Toda morali bodo po Macuiavelliju, ako hoeejo ohraniti repubhko, svojemu dr2avnemu glavarju, predsedniku dati vefi oblasti, kakor je v ljudovladah navadno in potrebno. Nevarnost namre6 preti, da lehko tak predseduik krivo rabi ie cblasti, kakor sta zareB Fraucoze osleparila oba Napoleona. Vsakako jim bo ostro paziti aa se in na svoje driavnike. Tudi na Spanjskem jekomaj rojena ljudovlada u2e v novarnosti, nihfie noce slu§ati iu postav spoStOvati, kr&sni govori in dekreti izvrstnega ministra Castellarja male so do zdaj izdali> batise je, da|se deiela razdrobi. .Vise Sole, latinske i bogoslovske je Stani6 obisko-val v Solnem gradn (Salzburg). To se bode mar-sikateremu na prvi polled fiudno zdelo, pa nij tako. Kakor vecina sloveuekih Studentov tako tudi StaniSod doma nij dob:val, bog vedi, kake podpore. Trdeniu sloveosikemu kmetu gre za Sularja petica presneto ne* rada izpod palca in §e po tem, ko jo odlteje, na ti-hem raduni, kakosne obresti mu bode nosila, kedar bo sin enkrat ,.gospod.a Tako si;je moral tudi Sianic" pomagati sam, kakor si jc vedel i znal. Posredi se mu, da v Solnem gradu pride k bogatemu plemenitasu za od-gojitelja; ker mu je to uciteljsko mesto ugsijalo, nij iskal premembe in enkrat, pravijo, da ga celih sedem let nij bilo domov. Dalje je treba pomisliti, da tak rat v Gorici nij bilo modroslovskih §ol : bogusiovskega. se-meniS6a.a) Cesar Josip II. je namrec" sani! gorigko bogoslovnico in nasi bogosiovci so se Solali v geaeral-nem semenis6i v nemskem Gradci. Tudi po smrti ce-sarja Josipa II. 1. 1790. se je kone6na osnova goris-hega semeniSca §e do 1. 1818. zavladala, tako da so bogoslovski vzrejanci dobivali male stipendije ter &tu dirali v Gradci ali Ljubljani, kder so stanovali po pri-vatnih hisah. Take razmere Stanica, 6e je uze hotel poduhovniti se, gotovo nijso v Gorico vabile. Mogoce, da se je tudi zaradi tedanjih vojskiuih homatij dotno-movine ogibal. Naravno je tedaj, da iz njegovega studentovskega fcivenja, ki po pozneji njegovi originelnosti soditi, nij moglo biti brez mnogih karakteristicnih i zanimivih episod in anekdot, skoro nic ne vemo. Stani6 zadne za nas pravo za pravo 2iveti se le tedaj, ko je bil 6. *) Primeri sestavek: „Centralno bogosl. setnem§ce v Gorici" v MaruSicevi „Domovini«« II, t. 1. 47, i. d. jan. 1802, v maSuika posvecen in po tem (menda sredi novembra) vBaniSice sv. Duha za samostojnoga kaplana poslan. 3. Na Banjsicah, kder je StaniS do marcija I 1809. ostal, takrat nij bilo lehko pastirovati. Vikarijat ob-stoji iz vec no desetih lnahh vasij, ki so veGidel po cetvrt ure ali se 6oz druga od druge oddaljene. Pa to bi so ne bilo najvece hudo. BanjSice takrat nijso itnele nobunega pravega cerkvenega srediSCa, kjti sedanja cerkev na Trusoj«m je stoprv 1. 1824 seaidana, tako «i« ie-sscrai miadi kaplan. veckrat c«z 1 uro dalod v Krvavec masevat holiti; navadno vender je opravljal bozjo sluibo v sedaj podrti kapeli poleg svojega uboi-uegj», se slamo kritega stanovanja.*) Toda tega se nij straSil moz, ki bi bil tudi kot misijonar v amerikan-skib gozdovih na svojem mestu. Akopram je uze 64 let preteklo, kar je Stanic" na BanjSicah kaplauoval, akopram so tisti ljudje, ki so ga poznali, vecidel u2o pomrli, vendar se je njegov^spo-min mej ondotnimi starimi seprav hvo ohranil. Veliki mozje imajo to cudno mod, da se tudi otrokom, ki jin §e ne vedo ceniti, globoko vtisnejo v spounn. Tako n. pr. ie znano, da Presirna nihfie nij pozabil, kedor ga je le enkrat videl. In Stanic celo je bil po vsem svo; ji-m govorjenji i vedenji, po vsem syojetn dejanji i nehanji preduden, prenenavaden Slovek, da bi " ¦) 01. „die Wallfahrfc dor Taubstumracn auf den heil. Berg am 21. Juni 1844,/' kder StaniS na 8. str. a., sam pravi. „. . . . Caplanei Bainsiza, wo icb unterm baufalligen Strohdaclie durch 6.J Jabre das Seelsorger-Noviziat macbte." m -L r Eedar je v Kima kaka velika Skoda ali pogin re-Iraltfiki zugal in nij bilo druge pomoci, imeuovali so Rimljani diktatorja, to je, polozili so v roke enega iz-vrstnega moza vse edrzavne oblasti za 6 mesecev, po preteka katerih je dal racun, in je moral vsak svoj korak opraviditi, in to so ponavljali, dokler se oij ne-varno-st odstranila. . Na Spar.jskem izvolijo kmalo nov drzavni zbor (Cortes); ako ne bo mogel ta republike v mir spraviti, moral bo kot zadnjo poskosnjo diktatorja imenovati. Ce ima ipanjski narod takega moza, in ce se ma bo naloga posredila, nijso Spanjci se sprideni in morda ljndovlada ob3tane* toda vsakako bo tadi tam moral imeti glavar precej oblastu ..... t Gotovo mi zivimo v zanimmb casin, m naj Di bin nam Siovencem in vsem Slovauora v podukl Kako naj se agitacija za neposrednje volitve na Slovenskem organizira? NemSke politicna list* citajocun mora se dudtm in resnega premiiljevaoja vredna zdeti pnkazen, kako hlastno se nasi nasprotniki za neposrednje volitve pri-pravljajo. Ysak list priuasa svete, kako volilno agita-oijo urediti, ter poroda v delovanji uze obstojedih vo-litoih odborov; pozabi pa nkdar ne povedati, da volitve visile se bodo stoprv v oktobru. Nij li poslednje pesek, ki nam ga v oci medejo, da nebi videli nevar nosti; nij-H misel opravidena, da nas kodajo nepriprav-•Ijena prekvapiti? To prikazen tolmaditi si iz zavesti slabosti na strani nasih nasprotnikov — in to je Salt-bog povprek navada na straai avstrijske opozicije — "je krivo in je voda na njihov mlin. Prvid ntkakor res nij, da se uaLi nasprotniki slabe dutijo, to dejansko dokazuje tako nagla potrditev vo-lilne reforrae in posledoja skazovaoja cesarske milosti vMm, ki imajo zasluge za njo. Saj se §e mi nedemo •siabih dutiti, ki se ne moremo niti z najmanjsun uspe-hom izkazati. Drugie pa se takim toltnacanjem uver-jamo lastne modi in nasprotue slabosti, to pa nam enerzijo kroti, je nam kvarno, nasprotoikom pa po tolji in koriatno. — Zato je vsakako treba, da se ne-raudoma z vso enerzijo pripravljati zacneino, ce hode-mo na voliSdi, na katero nas uteguejo veliko preje poklicati, kakor nam nasprotniki pravijo, njim enako pripravljeni nasproti stopiti. Do poslednjih dasov, bila je politicna agitacija na Slovenskem opravilo za ljubitelje (diletante), delate se jo brez voditeljev, brez nadrta. Za dezelnozborske •volitve ustanovil se je v zadetku parlamentarnega zi-ieoja v Ljubljani centralni volilni: odbor iz narodnih moz, a to je bilo brez udov. Voiil je ta odbor satn poslance in vedkrat jemal jia iz „najbliznjiktt krogov, ne. povprasevaje1 proved po mislih vohlccv. Ti poslanci razglasaii so se za kandidate v volilntk okrajih; a red-kokedaj je kateremu na misel pri§lo, da bi se bil vo-lilcem predstavil, jim svoj program razvil; voiilci pa se rikakor nijso drzaili svqjega kandidata izpove.lati, •akoravno se ne da tajiti, da je kandidiranje ia izpra-Sevanje- kandidata neka skuSnja zrelosti za poslanca. se ne bil po sili polastil otroskega uma in otro-Skeg'a src'a. Od tod izvlra, da ga tudi BanjSkarji le.da dena§njega daesa nijso mogli pozabiti. Gospod Ivan Kumar, bogoslovec v Gorici, mi je izrocil v porabo mnogo crtic iz Stanicevega zivsDJa, ktere je oa Baojsicah nabral. Gotovo bodo „Socini" citatelji z menoj vred temu gospodu srdno bvalezai, ce uektere izmej teh zna&tjmh crtic tukaj priobcim. Slovenska pesnigtva se je bil Stanid uze kot dijak v Solnem gradu lotil,*) pa kakor se iz njegovih roko-pisoy vidi, posebno na Baajgicah je bil v ziaganji sve-t:h i p08vetnih pesnij priden. A teh pesaij nij pel po mojih mislih toliko iz veselja do poezije, kakor iz ve-selja do — petja. Pesenstvo ma nij bila nam era, nego sredstvo, vaaj ,v prvem zacetku oa BanjSicab, pozneje, .se ve» se je jstvar tndi v tern obzira malo drugace za-snkala. Podpira me v mojem prepricanji Stanifi sam, ker v vedih izdavah svojth tiskanih pesnij posebno pe-$0 pondarja**), ker vedkrat svojim pesnim napevezlaga tar toej ljudstvo siri, in posebno, ker aze zaatiim na-jtevom. svoje umetue pesni podtika. Tako je ena nje-^»Fih%najlepsih pesnij, kakor pravijo, tako-le oastala: Stanid gre enkrat na sprehod proti Lokovcu i zasliSi pastirico peti pesen, ki mu je jako dopadala; ker am pa besede nijso bile po volji, zlozi sam. druge ter je podlozi pastaridinemu napevn, namre6: „Sem ie pastartca, V Lokovcu doma, •. Pa zalost he pride ....-'¦ Do moj^a srca.« j. t. d. A Stanid nij bi! samo- prijatelj, ampak tndi ne-ftrttdtjivi uditelj i Siritelj lepega petja. Otroke i od- ' '*] OV „\L pesme za kmete ino. mlade Ijudi, V Gorici 1838", str* 73,, kdw j?od „Ve8erao.pesnijo" stoji opazka: „To Pesm eim bil v* SaIzfemgtt.k179T zlpSil." - - ^JA K&S& Pgtavik stara in novilt cwfcvenih indragih pesem, v Gorici » Str. 72. Pa todi dragod. . . Tam pokaze ali razame potrebe ljadstva, ki ga ima zastopati, ali razame potrebe celega naroda in ali je zmozen in pri folp v njihovo dosego pripomoci. Ko bi se bilo tako ravnalo, prihraoili bi si btli marsikako izoenadejo, pofcrtzal* bi se bilo veckrat takoj, da kan-didat uij zmozen za poslanstvo, ali da ga vreden nij. Ornete, Kljuue, Lipolde, Zagorce, Zapane spozoali bi bili voiilci pred izvolitvijo. Pa pri razmerah, kakor so bile, bill so voiilci siljeni ponojeue jim kandidate voliti, naj ao §e tohke pomishke iineli, vedoci, da si-cer ategne oasprotni kandidat prodreti. Razpustili so se potem veckrat dezelni zbori, pri-dele se priprave za yolitve. A kako kandidate posta-viti? Dosedanjt poslanci, deloma iz nljudnosti za prvi-krat skazano jim zaopanje, deloma vedodi, da tako najgotoveje utegnejo biti zopet voljeni, volili so ravno istt volilni odbor, katert se iz nasprotne uijuduo«ti za skazano zunpnost ravuo tiste kandidate iz?oIil. Pri naslediijih stucajih vrSdo seje vse ravno tako. Ta spis bi se proved raztegnil, ko bihoteh ruzlagati na^acnost takega postopanja. To je: agitacija v povojih. Brczpogojno krivo je, da centralni odbor kandidate postavlja. Na§e ljudstvo vzbnjeno je dovolje, da si lehko samo kandidate postavlja. Postevajoci sedauje predrugacene razmere, glede posebno na to, da bodoce volitve v drzavni zbor so veliko vece vainosti nego v dezelne zbore, ker gre voliti mozo, ki tie poznajo le domacib, krouovinskih razmer, marvec so jim znane teznje cele avstrijske opozicije, ki ima nalogo knvidui nam ustav raznisiti, z ozirom dalje na niocno razsteg-nene volilne okraje, predlugumo obnjenje okrajnib vo-lilnih odborov, katerih dolznosti in delovanje bodemo nize razloziti. Le okrajni volilni odbori nam morejo biti porok, da se bodo volili mozje, katere bodo Vsled inteiigencije in znacajnosti nasprotniki morani spoSto-vati. Ce se ponovijo zastopi, kakor je bil pod na&l-niStvom dr. Pokljukarja, zgabimo pri nasprotmkih vso veljavo; oni nas sodrjo le po tern, kar jim tam pokar-zemo in za Pokljukarja bill smo njim na posmeh in milovanja zastopani. Misel „S(ov. Nar.*, da se nstanovi vseslovenski; centralni voldni odbor v Ljubljani, je pametna in iz-peljiva, A kako naj se sestavi ta odbor? Poklicejo: naj se vanj iz vsacega slov. volilnega okraja ne glede na kronovine, po trije ali vsaj po dva moza, ki vzivata zaupanje in spoStovanje vseh krogov doticnega okraja. Vsaj edeu teb moz moral bi se udelezevati skupnih posvetov centraluega odbora. Dalje bila bi naloga teh moz, da na noge spravijo okrajne volilne odbore v volilmb kr.ijih po pOstavi za-znamovanih. Sem ter tja bi pa en sam odbor vodil mestno in kraetsko volitev, kjer teritorijalnn razmere to dopnsdajo. Teh odborov naloga bi bila volilno agi-ta«ijo voditi, pozvedovati ninenje volilcev, sklicevati njih shode, poslusati in izpraSevati kandidate ii se na-posled za enega zediuiti. Tako bi si tieodvisno od centralnega odbora, okrajni odbor sam kandidata po-stavil in bilo bi na hasek stvari in v zadovoljnost volilcev. Centralni volilni odbor imel bi sredotdeno vodstvo tega volilnega aparata po vsem Slovenskem, stal bi v dotiki z okrajnimi volilnimi odbori, dajal svete in de-narno podporo. Nikdar pa bi ne smel proti volji vo- rastene, vse je ucil, vsi so morali peti. Nij samo na to gledal p>i otrokih, da so ma dobro znali krscanski nauk, nego vsakegaje sknsat 6e ima tudi dobro grlo; pred naukom so peli, s petjem so nauk kondali in pe-vaje se domov grede po vaseh razgubili. Kako veselje do petja je vedel vcepiti ljudstvu, se vidi iz tega, da ga je mnozica ob nedeljah pred farovzem cakala in s petjem do cerkve spremljala; pravo tako tudi domov grede. Minul je pa tudi malukedaj posebea praznik, da bi jih ne bil kake nove pesni naucil; kar v cerkvi je naprej zapel in nrezali so jo za njim. Bile so pa tudi vse Banj§ice navdu§ene za petje. 0 zimskih ve-cenh so se zbirale predice (kakor je deloma se zdaj navada) cele vasi v kaki prostorni hisi, pri§li so tudi mo§ki, fantje i mozje, ter prepeli cele vecere. Kaj 6u-da torej, Le So se Staniceve pesni na Banjsicah tako adomacile, da so do 1. 1850., tedaj 401etpo njegovem odbodu, samo StaniSeve, do 1. 1871. tedaj cez 60 let veLidel njegove pesni v baajskt cerkvi razlegale se. L. 1871. pa so Banjsice dobile '>rglje in z njimi nove cerkvene pesni; stari rod je pomrl in mladi.se je na-vadii okrogiib, navselej cednih, cstverovrstidnih. 2ivele pa so Le pred 5-10 leti Venice, ki so vkljub vsemu posmehovanju mlajSega zaroda neprenehoma pele in stari mozje poznajo se dandanes kakih 30—40 Stani-devih pesnij. (Datfe.) Panlm. Nektere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. Jf» Baudouln de Courtenay. (Nadatfevanje.) IX. . Nezanikljiva resnica je, da \z dveh defcel ali pa okolic, predstavljajodih popolnoma tiste lastnosti in po- lilcev kandidata vsiljevati. Nekaj denara moral bi centralni volilni odbor vsakako preskrbeti, sicer nij mo-goLe volilne agitacije uspeSno voditi. Marsikatet-cmu vrlemu za stvur voetemu agitatorju, ki pa sicer sred-stev jaema, da bi se mogel od doma podati; bilo bi po taki'podpori mogoce uspeS.io mej voiilci delovati. • Z ozirom na neizmeruo vaznost bodo^ib volitev zelimo, da se potem ali vsaj enakem Lrtezu kar ,n*j-hitreje agitacija priene.*] Dopisi. V Gorioi 23. aprila. [Izv. dop.] Mestne dopolnivne volitve jo dognane in sicer ste volili if.in I. skup§6ina v s*K>fO enakem zmislu, kakor prvo. Kazlocek je samo t» da so sepri zadnjih dveh skupdeinah vladni zvezali 2 klehkatci, kakor se vidi, v ta namen, da so zopet v zbor spravili barona Hektor-ja Ri terja, kateii je bil uze v veliki nevarnosti, da ostaiie to pot na suhera. I voljeni so vsi kandidatje malo da ne soglasno, kor so liberalci videci, da jim je neroogoce z kolikaj uspehom boriti se zoper vladno-klerikalne zaveznike, borifice popubtili ter se bridki osodi udali. Tacrga uspebn se p; c nij nikdo nadejal in BE-covci" se po vsej pravici z njim ponaSajo. Vladua ali prav za prav Ritterjeva stranka se ga pa kolikor toliko sramuje, ker ve ves svet, da bi ne bila brez zveze s klerikalti , rav nic opravila. In na vse zadnje je za-res nekako ncdostojtio in necastno, da mora tuogocni Ritter osnovatelj in rekli bi glava tukujSnje prote.stan-tovske komuue pri „Circulo cattolico" beraciti za scdez v mestni zbornici. , Kakor smo pozneje poizvedeli, sj nij dr. Pajer' letps osebno in direktno nic utikal v volitvene hotna* tije; ali in kaj je pod roko delal, kedo ve? Nas tudi presneto malo briga; a to je gotovo, da je izid (ugo-den ali neugoden, o tern se fie no drznemozdaj soditi) letoSnjih volitev, sad njegovega prizadevanja o casu lan-skega volilnegri boja. Takrat je on kot vo.lja neke av-8trijsko-italijuiiske liberalno se zovece svojati zvezo sklenil s klerikalci, da bi zacel trebitt iz me3tnega svetovalstva njemu nevSecue eleraonte, a klerikalci So pri isti priliki spregledali in spozoali svoje moci in prav vsled tega jim je grebon takozrasel, da so se pri letosnjih volitvah postavili na svoje lastne noge; in tako pojde zdaj gotovo tudi naprej pri pri hod njih iu najbrze tudi pri dezelnih volitvah, Toda Pajerju gotovo ne bo seme, katero je sam usejal, sladkega sadu obrodilo. nVzbujeni lev" bo 8 casorn tudi ujega pozrl, kiijti,. rkaj njemu upat smejo, to klerikalci dobro vejo." Te dni je zopet enkrat dezevalo redove, aGoriSko je menda ena sama kapljica zadela, Orne nij ni6 do-bil. Ubogi Crne! Ker uze o njem govorim, naj tudi naznanim, da je, kakor hitro je dobil poziv drlavnd-zborskega predsediiistva, da se ima v 14. dneh poka-zdti v zbornici, ker bi sicer zgubil svoj mandat, koj naznanit, da pride k prihodnji seji. Ne tako Poljaki *) Zadeli, ste jo prav tako se bode agitacija naSloranskcm vrSila, ce je ne bodo ovirali stari. URJED. goje, najdemo vecjo omiko ljudstva v ti okolici ali pa dezeli, katera je bolje preskrbljeoa s cestami in z drugimi sredstvi * komunikacije. V Jcrajih, lezefiih pri zeleznici ali pa vsaj pri veliki cesti, nij nikdar mogoca ta divjost in neotesanost, s katero se odlikuje vecina prebivalcev raznih oddaljenih od cest gorjanskih kotov iu pastirskih planin. Ta resnica se je tudi ineni potr-jevala na vsakem koraku. Vipavska dolina in Notranjsko, od Goricedo Iiaz-drtega, sta se mi predstavljali, kakor vrt; povsod ceste izvrstuo zidane, tako da mi je bilo prijetno celo pes potovati v teh okolicah. Zato tudi omika ljudstva v teh krajih stoji na pri memo visoki stopinji. V tern delu Gorenjskega, kateri sem obifekaval, to je v bledsko-bohinjski okolici, so tudi, najbrze oziroma na tujee, ki dohajajo obiskavat le lepe kraje, §e. dosta dobre ceste; zatorej je tudi nasledek to okoljsdine «a omiko tisti, kakor v vipavski dolini. Iz znanega mi severnega de!a goriske dezele samo Tolmiusko v oskem zmislu te besede lezi pri veliki' cesti, ki pe!je iz Gorice v Trbiz; naravni nasledek je vecja olikanost ljudstva, prebivajocega v tolmittski o-kolici. Za to pa jako zalostno stanja v tern obzira nahajamo v cerkljanski, a §e ve6 v podbrski okolici. Tako se mura na primer iz Podbrda v Hudojuiino itt po Slebu Bade po kamenih in brveh. Ce pa nevihta pobere brvi io de sploh potovanje poBadi vsled kake-ga'uzroka postaja nemogoce, takrat ubogi potovalecje prisiljen dtidatt se (drsatt se, polzati) po jako ozki stezi, na kateri, de je le en malo mokra, je stralno lahko se podpolzniti in pasti noter v Racg. Podoboo nevaroa steza pelje tadi iz Podbrda v Strzt$de, itp. Kakor cerkljanski, tako tudi podbrski prebivalci tozijo, da, akoravno pladavajo velike davke na zidanje cest, so vendar popolnoma zanemarjeoi, ter da se na ajihove stroSke zidajo ceste v druzih okolicah. XTzroka tega zanemarjeoja iSdejo Cerkljanje in Podbr§danje V in Tirolci in drugi federalist]', oni so ostali doma in izgubili svoje mandate. Tepci 1 zdaj ko je bilo, in je, in bo se celo 1 to tako lepo na Dunaji; zdaj ko se je cesaridiita Gisella mozila in so tudi poslnnci fuzane o-birali, sladoice liz.ili i;» izvirnega fiampnnjca brencali, ter kot dostojui zabtopniki avstrijskih narodov pri dvor-nem koncertu iz tretije galt'nje, celo visoko nad cesar-sko druzino in nai drugiini veiikaSi z mo Skim po-nosom (?) gW-dali in poslusali, kar se je gioboko pod njimi kr; snegu vrsilo; zdaj, ko se iz vseli ve-trov vesolnegn Mvta gostje zbirajo k dunajski razstavi, ko se velikausku pi.prave delajo za sprejem vladarjev in vladaric celega sveta in kaj se le za dasa razstave! Da, da tepci, trikrat tepci so oni, ki ne delajo kakor modri nas L r n e, kateri je in bo vse to videl in sliSal in okusil iu po vrlro tegase dobival vsakdanjih deset rafngev. Crne je bii gotovo v nedeljo rojep, ker ne samo, da ga Breda isce, ampak ima tudi uma zadosta, da jo najde in stanoyitne modi, da jo tisdi in ne izpusti, tie bi se tudi vtfs Kvas na giavo pos-tavil. _________ Itpod Krasa 21. aprila. [I/v. dop.J V Privadini in Dornbergu so se godile pretedene velikonodne praznike t.-ike redi, kakorSnib bi ne fail nikdar pridakoval poseb-iio od tamkajSnjih obdioarjev ne, Bd je uamrec punt zoper osnovalce sadjetrznega drufitva. Neki blazen dlovek (drugade ga ne morem imeno-vati) je Suntal obdinarje is Privadme in Dornberga, ka bi bilo doniade sadjetrzno druStvo za tukajsnje prebi-valce celo nevawo. Nuvedal je uzroke na priliko, da bi agenti tega druStva njira zaupani denar zaigrali, za-pili, zalumpali in tnkih ved, in da bi potem sadjerejce, kateri bi druStvu sadje oddajalt, slepili, da so deuar zgubili, da je sadje po potu segnilo in ved takih ne-umnostij. V tern zmislu je motivnal tudi neko progojo, ka bi vludu ne da la koncesije sadjetrzuemu druStvu. Lovil je podpisoy kakor mogode, vedidel pa pri Drejd-ku v Dornbergu. Neki vecer je hotel uloviti tudi e-nega spoStovanega mozaka, kateri uziva mnogo zaupa-nja pri DornberSkih qbdiuarjih, nainrad podzupana M...... Ko mu on nuraynost odgovori, da ue podpifie takih babarij, ker pravo za pravo ne ve proti komu se ima postopati, ko nij se nobeden za kako koucesijo prosil, zadne auntar upiti proti zbranomu ljuddtvu: „Ali sliSite, ta uze drzi s tistimi, ki nam hodejo nase sadje pozroti in nas slep.iriti. Take je treba ubiti in pozgati!" M. mu pa odgovori bladnokrono: „Ko mjso Dornberzani in drugi vas ubili in pozgali, uij. se niko-nvir bati, da ga ubijejo ali pozgo. Ko sto bili agent pri zavarovalnih drustvib, kako je bilo razkadeno Ijud-btvo zoper vasl Snj dobro veste, kako ste takrat rav-nali. Se blaznim ste dajali podpisavati dolzne liste, da jib morajo starisi zdaj pludevati, zavarovali ste poslo-pja, kj so vredna po 20.0 g!d. ali se manje za 1000 gid. itd.° Na to se je obrue proti ljudstvu in rede: flGlejte s kukim mozem imute opraviti!4 Pa vse to je malo hasuilo, nekteri so vender pod-pLsalh Na tako Suntanje so sklicali nekteri mozaki vPri-vaeni javni zbor v tamkajSnjo Solo in sicer brez dovo-Ijenja politicne goeposke. Grde reci so se godile vsled tega v Privacui, katere popisati nocem; povem le, da tem, da v Tolininu je srediSde doticnib oblastnij, katere vsled tega skrbijo pred vsim za Tolmin, in tol-minsko okolico, drze6 se nadela, da srajca je blize zi-vota, negj sukoja. Se eno. Dostikrat potoval sem sam pe§ po od-ljudnih in divjib potih in stezab, in sicer celo po noLi; pa vendar uikedar se mi nij pripetila nobena neprrpt-nost, nikedar nijsem bd v kaki nevarnosti od strani prebivaleev. Zatorej mora.n se le cuditi veliki dobroti in civilizaciji ljudstva, zivecega v tako neugodnih po-gojih. XX. : Kakor sem uze enkrat omenil, nikder nijsem naSel mej slovenskim ljudstvom te surovosti in neostanosti, kutero lahko more pricakovati vsak potovalec, ki gre na deielo s poJoboim mcnt namenom. Celo na razu* piteui Gorenjskem nijsem srecal teh surovezev, o kate-rih sem popreje sliSal pripovedovati. Pa ne samo nikder nijsem nahajal surovosti, marved me je dosttkratov prijetuo osupttila uljudna odkritosrdnost in gostoljubnost, kakor od strani tako redene gospode, tako tudi od strani kmetov. Posebno pa veliko gostoljubnost nasel sem mej gospodo v vipavski dolini in na Notranjskeni. V- svoji odkritosrCnosti, veselosti in vseh im^nijerah se mi je zdela ta gospoda podobna davnim poljikim plemenita-&em, kakor se od njih pripoveduje. Sprejem v Rihem-berku, na Otlici, v Vipavi, v Podbrji, na Razdrtem, v AjdovS&ni itd. ostane mi na vselej v blagem spominu. f&vno tako v blagem spominu ostane mi sprejem od atrani slovenske gospode in slovenskih kmetov v dru-gib okplicab, kakor na primer, na.Gorenjskem.v Smo-kuci, t Koprivniku, v bobinJBkem Brodu in Nemskem Rutu, itd., na Tominskem in Cerkljanskem v Cirknem, v Sebreljah, v Jager§6ah, v Cadrgu, v gorenji Kame-nici i, t. d. « je bilo ljudstvo tako razkadeno, da bi bilo usmrtilo enega, ki nij hotel podpisati omenjene proinje, ako bi se ne bii skril v bifio nadelnika gospod-u-akega jsveta;. Obdinarji so se zdaj nekoliko umiriii in to imaino za-hvaliti na§emu vrlemu zupanu, ki je v staresmstveni seji grajal v do!gem govoru hrezpostavno postopanje v tej zadevi. Stavil jun je pred uci, kake nasledke za-more vse to iineti n» kako pride lehko kedo v jeco'le zarad tega, da je Suntarje posluSal, in se po njih na-svetih ravnal; frilcstno, re8 prez.ilostno je, da ljudstvo poslusa bolje Suntarje nego take mozake, ki jih le k dobremu napeljujejo. Moj naraen nij razjaenjevati, na podlagi kakih pra-vil se bode osnovalo sadjetrino drultvp, ker bode gotovo to „Sodatt obSirmjo razpravljala, praSam Vas le, dragi Dornberzani in Privackovci, kaj bi nastalo, ko bi se dunajski kupci vafiega sadja zedinili, svoj denar v eno ekupno denaruico spravili in svoje agento sem poBlali? AH bi ne diktirali potem na Dunaju kup naSega sadja? Nadejain se, da bode vsak sprevidel, doje silapo-trebno, ka se to prehiti, in to je le mogode, da Bami tako druStvo napravimo. \z Vlpave. 22. aprila. (Issv. dop.) Pri nas je tudi osnova sadje-trgovskega druStva za jugcslovenske po-krajine simp tij nasla. Ker pa no more stojega dolovan-ja letos prideti, ustanovilo se je v Grorioi, kakor sli§i-mo, malo s.-t. druStvo za letos. Tudi zgornji Vipavci menda ne bojo spali, a treba bi bilo stvar sprofciti, (skrajni daa je.) Pridakujemo torej od dotidnega gospoda strokov-njaka te zadeve, da stvar v roke vzame, za kar mu bomo hralezni. Politicni pregled. Va^na dogodba v rodbini uaSogi ccsarja jo ztidujih 8 dnij dajalu mnogo gradiva vsom avstrij8kim dasniliom in vzbudila passljivost vsoh av* strijskih narodov: StarejSa hdi nasega ccsarja 18 let stara nadvojvodinja Q-isela omo&ila se jo v ne-deljo 20. t. m. z bavarskim princem Leopoldom. Iz tega uzroka se je vrSila zaduje dni na Duuaji slovesnost ea slovesuostjo; pa ne samo na Dunaji, ampak vsa avstrijska veda in manjsa mesta udolezi-la so se veselja in slavila poroko uaso nadvojvodinje; povsod se slisi o razsvedavah, bakladah in drugih velikanskih slovesnostih. Tudi nasa Gorica nij za-ostala: v saboto zveder hila je baklada in slovesni sprevod po niestu obeh godeb, civilne in vojaSke, pozneje pa je hila slavnostna predstava v gledalisdn. S tem, da so vsi narodi enako pokrzali svoje so-dutje nasi cesar8ki rodbini, je zopet enkrat dokazano, kako vsi narodi zvesto ljubijo starodavno naso di- Jaz sem gotovo tega mnenja, da noben dlovek nij zavezan postre^ati druzega zastonj, posebno pa de ta drugi je kak jeztkoslovni zajedavcc (parasifr.) Zatorej v vsaki kmetski hi§i stei sem si v svojo doJzuost pla-dati za jed in prenodisde; pa muogi od njih nijso ho-teli na noben nadin vzeti od meue denarja, tako da sem bit prisiljen dajati odlodeni deuar otrokom ali pa za otroke. Za eno najglavnejsih znamenij slovanskega znadaja Steje se navadno to, kar Rusi nazivajo „s:rokaja slav-janskaja natural Pod ta obdui pojem spada z ene strani zapravljivost in bahanja, z druge pa straui hre-penenje po tem, da bi se dlovek oprostil ozkih mej danega kraja in celo dezele, ter podobno ptica potoval svobodno in brezskrbno po celem pozemlji (zenmem povrsji). Ali je to izkljudivna lastnost slovanskega ro-du, ne vem; kar se mene osebnu tide, dvomim. Ue pa je to res lastnost sosebno slovaaska, mora se pri-znatt, da so Slovenci izvrstni Slovanje. Saj kakor go-spodje, tako tudi mnogi kmetje slovenski radi zaprav-Ijajo denar, in radi se bahajo. Z druge strani pa so mi nekteri kmetje in kmetice izraLevali zeljo, da bi radi popustili domadi kraj in Sli z manoj, kamor bi jih ie hotel peljati; nekteri gospodarji so bili priprav-Ijeni popustiti zarad tega zeuo, otroke in celo gospo-darstvo; uektera dekltta pa — svoje stariSe all pa svoje gospodarje. Posebno pa opazil sem to Leljo v ieoBkah, katerim gotovo nij posebno prijetno 2iveti v domadem krogu ter katere bi tudi rade nekaj sveta videle. Z manoj pa so hotele iti posebno vsled tega, ker sem bii i njimi malo bolje dloveSki- (humanui), kakor ti rooSki, katere vSaki dan vidyo. Sicer so me posebno r*de imelo ne samo zenske, ampak tudi otroci, pji, madke^in sploh vse zatirane stvari; akoravno so u i tudi mnogi moSki kazali veliko prijazoost. ?. f4 nastijo in kako je avstrijska ideja ^koreninjena v sreih vseh narodov in da kit, J'kl.vse" avstrijske ima-rode ve2e, je ravno dinastija, po nikakem pa nem§ki centralizem. Cesar je pri tej slovesni priliki pode-lil mnogo visokih redov raznim mmistrom, visokim uraduikom in aristokratom, avstrijskim in ogrskim; tu iu tarn je bii tudi kak manjsi dlovek dekoriran. Zadnje dase je podeljitev redov bolje navadna posta-la; pri vsaki posebni priliki se pomnozl [Stevilo vi-tezov in baronov, kar znaei, da tudi glede* pleme-nitnosti napredujemo, in to je naravno, ker se po vegem blagostanji tndi gelja po odiikovanji.\mooai Dr^avni zbor je imel vderaj sejo; danes pa menda zadnjikrat skup pride, ker bode jutre slovesno skle-nen s cesarjevim govorom. Pred ko je kondal ta drSavni zbor, je fie skle-nil, da so Poljaki zgubili svoje mandate, ker n^'so na povabilo predseduikovo zopet priSli v dr^ zbor, Povabljen je bii tudi g. Crne; pa on se n^J obotav-ljal; ampak hitel je na Dunaj, da se ge zadnjikrat pokloni svojim prjjateljem ustavovercem. Poljaki zgiibi* tudi svoje mandate v dolegacijah, vsled desar bo menda denes nova volitev in bodo potem Poljake v delegacUah Nemci zastopali, Iz vsega tega se razvidi, da bodo Poljaki morda vendar ostali zvesti federalistom; je sicer needinost tudi mej njimi; pa vedina poljskih poslancev in voditeljev je federalism tidna. Dr. Zemialkovsky je postal minister m Galicijo; s tem gospodom hodejo ustavoverci Poljake uloviti, a Zemialkovsky nema za soboj modne stran-ke; on je namred mnenja, da se jo treba naslanjati na mogoSno Nemdijo, zato pa uziva protokcijo Bis* marka, in ta pri nas tudi kaj velja. Sicer pa bo jako malo Poljakov, kateri bi se udali NemStvu na milost in nemilost. Delegacije So zmerom pretrosajo skupni prora^-Cun» Ogtska delegacija bo menda vendar jenjala oponirati proti poviksanja plad uradnikom in potem se bo zopet vse mirno kondalo. Kakor se sliSi bodo sklicani dez. zbori uze mo-seca juuija v kratko sesijo. ' Na Ooskem in Moravskem se delajo pripraye za agitacijo pri volitvab v drz. zbor; narodna.in ustavoverua stranka ste uxo osnovali centralne volilne odbore. Cehi menda pojdejo letos v dr&. zbor,. co bodo volitve pokazale, da imajo federalisti vefijno; to bi bii odvazen korak in menda opo^iciji korist^n. Agitacija je uze zdaj velika po vsej Avetriji; vse kaze vaznost dasov; <5e ue poprej, bomo imeli volitve v drz. zbor sigurno oktobra meseca; zato pa je potrebno pripravljenim biti. '."''.'" Listi se zmerom govore* o zvezi AvstrUe;z Nemsko; v resnici je v Avstriji stranka, katera bi" hotela to zadnjo prikleniti na Nemdijo; ne vemo de bi bilo kaj tacega v interesu nase dinastije. Kmeiijske i trgovske vosti. Iz Dornberga. 18. aprl. (Izv. dop.) Cital sent; v „&jdiu, da se nij zadelo gibati' nobeno vinorejskili druStev na GoriSkem. TemU nij tako. NaSe vinorejsk0 draStvo nij dr2alo v preteklem letu rok kriSem. P6-sklepu obdena zbora, da.se ima poskuSati prvd1 teto z grozdjem razlidnih ba2 trtij, donesli so qniJbel^iKi okoli 13 centov grozdja, da se iz njega - napraVi VinO po poduku vinorejske sole v Klosterneuburgu. to afeJe tudi zgodilo, sicer prvo leto ne pr&v pravflno, pa'na; pravljeuo vino je bdo okusno in modneje tot naVadno in prodalo se je po precej visoki ceni. BU».;'$A ft *4o-sku§nja nij edina, ampakposkusili so posa^zfti:oiuBU veniki skoraj vsaki z eno sorto grozdja posebeV^ m§ pri teh posku§njahje bii tudi dober. Naj. ved poskMeBi je naredil gospod predsednik drufitva samV iu ptJk||W nam je, da se dajo tudi iz slabejlsih baz trtij grozjja kakor na priliko iz mejine, dobra vimv Haprivtt'i, DruStvo na nij ostalo le pri skuSnjah. NatnffraValiam-red napraviti si svoj lastni vinograd, kar bi bilo ne le hvale vtedno ampak tudi sila potrebno. Pa vsak*Jo sprevidi, da zadotek je tezak, posebno ko cveaka h.ij. Ako bi data vlada dru&tvukafco podpbro, bi bilo^nado-jali se, da bi si res napraviTo svoj lastni vinOgraa, ^m ved, ker, kakor se slisi, bi obdinsko stareSihsfcvo'pfipu* stilo dfuStvu en kos gole gmajne bvezplacno V ta^ men. Ako vam ljubo,. bodem tudi t pnhoduje, porode-val o delovanji tega drustva.*) ,/ ,h ',.¦ ^ . . P. (Super kroinpirjevo feoleascn;, kajwa ,ubOr gemu knietu toliko skode naredi ter oui vedkrat naj-boliSi potrebni zivez ugouobi, so iznaSli novo zdrawlo - pftWlej ali kaineneno olje. Neki poljedelec 4J *) ProBimo! Bodite mof be^edal :f ¦ *a Nemskem, Redemeiater po iiaenu, kateremu je krom-pirjeva bolezen zelo presedala, se domisli, ka je po-fcrolej za toltko- i toliko doina&k zdravil dober iu. da bi mogelfcorej tudiboluemukrompirjupomagat*. Vzame to-rej pavalnato, biizo 60 vatlov dolgo vrvico,jo dobro naraoci v petroleju ter potent v zacetku avgusta od krompirjevega grraiSa do grmica precej nizko, le ne-koliko nad zemljo uapelje. Petrolej je po cast iz yr-vice izhlapel ter v»o bolezen na krompujevem zelisct pomoril tako, da so tistigrmi5i, mejkaterimi jebilavr-vica napeljana popoluoraa zeleni sredi njWe ostali ia se prav lepo od drugega crnega perja odlikovali. Se ve, So je vreme dezevno, se mora vrvica po dvakrat v petroleju namociti. Poljedelci, poskusitel P. (FoafeirievitliSfo xa ¦vllurejo) V Gorici se od-pre 12. maja. P. (An*lfLk».) ima 9.718.000 goved, 32.246.000 ovac, 4.178.000 avinj in 5J.69O.O00 konj. P. po pot naprej in stord, kar se mu je potrebno zdelo. V ponedeljek imel je sejo vgor. ^italnici; bilojenavzocnihl8 odbor-nikov od vseb krajev; §e oddaljena gospoda France KavciS in posla»«c trzaSki Nabergoj, sta se adeletila seje.. Bklenilo se je zopet, da se ima to ob6e k ristno dru§tvo o^novati, ter njega obs*g in pomen po casni-kih in poducnih spisth objavljati. Sklenilo se je nada-Ije, da se v ta names izwoli eksekutivui odsek, kate-remu bode skrb za nadaljne in koucue korake, to je za izdcla:ja pravi!, pozvfd'ivanje potrebnib trgovskh dat, spisovauje poJuCivuib spisov itd. iz kratka: odsek mora vse pripraviti in ob svojem.dasa prcdloziti od-boru pruvila ia uatancen nacrt dru§tva, katerega bode potent odbor popolnoma sprejel, ali pa kaj predrugacil. V ta odsek so navzocoi odbormki izvoldi 7 soodborni-kov in bil je enoglasno i2voljen za predsednika odbora in odseka g. professor PovSe, kateri \» odboiu oblju-bil, da bo po svoji nioci vse storil, da v njega stav-Ijeno zaupanje opravifii. Potent so navzo^ni odboruiki zlozili f. 140 za prvotnc stro§ke, katere bode imel odsek za tiskovine in druge polrebne priprave. Nadeja-mo se tedaj, da se bo koribtna ideja toliko gototejSe uresnicila, ker se je predsedaikn zagotovtia tudi mo-ralna podpora od vladue straw, katera sama spoznava vaznost in korist tacega drultva za goriSko kronovino. Neustra§no naprej, to naj bode geslo gospodom, ki so se temu izvrstaemu zapocetju postavili ua 6elo. Razne vesti. ( Cesar je podelil g. Valentinn Lebanu, bivSemu uditelju na e. kr. vaditici v Gorici zlt ti krifc zaradi njegoyih zaslug za §olo. G. Leban je bil 42 let Ijudski ucitelj. Cestitamo! i%a ^raliovcm) se je 16. t. m. itova po§ta odprla. (luiom pout, druitvn „Soca»».) §e enkrat Vas uljudno vabi drustveui odbor, da se v velikem stevilu ndelezite javnega shoda y nedeljo v Sezani. (I'upravek.) Od tukjijsuega c. k. telegrafidnega urada smo naproseni, da popravimo vest v zadnjem listu »Sniesnica iz nasega c. kr. telegrafifioega nrada.w Omeojeui urad nainrc6 pise, da ima vsak uradnik dol-znost telegram nutancno iz papiroatega traka prepisati in se nema ne za pomen, ne za zapopadek bngati. Pokvarjenja onega telegrama nij kriv tukajSuji uradnik in zato tudi ne more biti smesen, ce po svpji dolznost telegram natancno prepi§e. Sicer pa se bo dogodek ravnateljstvu nazuaoil; da ga preiskuje. Iz tega je razvidno, da ne tukajsnji, ampak dunajski uradje kriv onega popacenja. (Karodnn ti«kHrit».) Upravni odbor je imel 20. t. m. svojo 3. redno sejo. NavzoCni so bili odboruiki: dr. Aba5i5, podpredsedaik, dr. VoSnjak, dr. Zarnik iz Ljubljaue, profesor Pajek, notar Rapoc, g. TanSek iz Maribora in Dolonec iz Gorice. — Po sporocilih taj-nika in vodjev obeh tiskarnic, mariborske in ljubljan-ske, je bilo razvidno, da je stanje drustva jako ugoduo, ker se je v 4ih mesecih dobilo cistih f. 1500 in se dela tiskarnic od dueva do dueva mnoze. Vsled tega je odbor sklenil izplacati 5 gold, na vsako deinico na racuu cistega dohodka od leta 1872. Sklenilo se je nadaljo, da se sklice prvi obcni zbor delnicarjev na 22."junija t. 1. Ta cas se bodo tudi delnice, katere so v lastoi tiskurni tako lepo do-tiskase, da lep§ega dela se iz prvib tiskarnic dunajskib uijsmo videli, izrocile deluicarjem in izplacal se jim bode kupon. Doticuo oficijosno uazuanilo pride o svojem casu v „Narodu" na vrsto. (Shod •lovensklh rotloljubov) 2arad direktuih volitev bil jev nedeljo, 20. t. m. v Ljubljani; udelezilo se ga je nad 50 najodhcnejsih rodoljubov, zaupmb moz iz vseh slovenskib volilnih okrajev na Kranj-skem, dalje zasfopnik polit. druStva BSo6a* iz Gorice iu zastopaik trzaSko okolice. S KoroSkega so tamosnji rodoljubi svoje misli pismeno izrazili; ravno tako so g. Herman in §e drugi c-iliciii gospodje svoje mnenje pismeno naznanili shodu in splob pritrjevali idejt cen-trahtega odbora za celo „Slovenijou. Shodu je predsedoval dr. Vognjak. Ker je 2bor sklenil, da njegovi sklep, za sedaj §o tajni osta- nejo, zamoremo za deues samo toliko povedati, da je enoglasno ukrenil take sklepe, po katerib se je gotovo nadejati. da se v tem vaznem casu pride do zloge mej slovenskimi politidnimi strankara?. nNaroda pravi: „Zdaj nij das za domace prepire. Skupnemu sovrazniku nasproti moramo tudi mi Slovenei stati v trdno zveza-nih vrstah. Vsi za enega, eden za vse!11 Temu tudi mi pritrjujemo in bomo radi na to delali, da na Goriskem mi Slovenci saj toliko dosezemo, da bomo razen enega zanesljivega in neodvisuega slovenskega ksndidata, v zvezt z eno ali drugo ital. strauko tudi na mestne iu volitve velikega posestva ugodno uplivali v federalistic-nera zmisla. „Narodna Sola" Dohodki in stroSki goriSkega poverjeniStva. Dan Dohodki StroSki gld. kr, gld. let. 1873 kb 14 Iz pulice v gonski ditalnici . 5 72 raar.19 Iz puiice v goridki ditalnici . a 3 a Za pusic 10 v Gorici narejenih — — I 4 » — - 1 50 n za natisk 100 napisov na puyice [.— *. 1 «29 Dobil od gospoda Autona Beb-ka, davkarja iz Novegagraila v Istriji za ljudsko Solo v Go- 2 apr, 5 Iz puSicepri Lizi t.j. prigos. 2 40 . 15 Gosp. Janez Brelid poslal iz Szeredrije na Ogerskem za 10 . 15 Gosp. Komel c. k. stotnik v Celovcu postal za narodno 3 « 20 — 68 «21 Dal gospod Mat. Doljakn za - - 3 Po odbitih shuskih: 20. 83 -9. 50 9. 50 ostane cistega denarja . . . . . 17. 33 OpomSia: 06itelji, kiza svoje Sole kaj potrebujejo ucil, naj se do mene obrnejo. V Gorici 22. Aprila 1873. Poverjcnik dr. liikt r I c. C. k. 52. polk nadvojvoda Frauea Ka-\p rola v garnirioni y Gorici najme po jako u- lb godnih pogojib enega godca na spevorog Ip (Flflgelhorn). Ponudaiki naj se do konea l| junija meseea obrnejo do raynateljstva pol- W 'kovne godbe, katererau naj naznanijo pogojeS in zmoznosti* Fr. Blaschke, l c. k. kapelnik. i Izvrstno 2veplo brez primesa, rimsko in sicilijansko, katsro sem sam narocil in dal na svojem mli-nn enako najfineji mokl zuileti, se prodaja po prav spodobai ceni v Gorici, y stacuni gosp, Gasp. GliUter-jii v Rsi&fClll. graj§6inski oskrbnik v Podgori. Izdavatelj in odgovomi urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI v 0orici.