Iskra

3LASIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ fi ŠT. 48. O LETO X A 18. DEC. 1971
Seja akcijskega odbora ZP Iskra Kranj
Na svojem zadnjem zaseda; nju je DS ZP pooblastil PO ZP, da imenuje akcijski od! bor, katerega naloga je, za-i sledovanje izvajanja akcijskega programa ZP ISKRA v organizacijskih enotah, zlasti pa realizacijo ustavnih amandmajev v ZP ISKRA. Akcijski odbor je dne, 12. 10. 1971, kateremu predseduje tov. Vrabec Marjan, sekretar sekretariata ZK ZP ISKRA, imel svojo sejo. Člani akcijskega odbora so se tega sestanka v glavnem vsi udeležili. Na samem sestanku je bila precej živahna razprava, zlasti v smeri realizacije ustavnih amandmajev v naših organizacijskih enotah. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se v vseh naših enotah dela na sprejemu akcijskih programov ter so jih ponekod DS že sprejeli, ponekod so v obravnavi pred organi upravljanja, v nekaterih enotah pa so še v izdelavi. Na vsak način je že pohvalno dejstvo, da so naše organizacijske-enote v ZP prislonile k izdelavi svojih akcijskih programov poslovanja na osnovi akcijskega programa ZP, ki ga je sprejel DS dne. 8. 9. 1971. Obravnavano je bilo tudi ustrezno poročilo o izvajanju tega akcijskega
programa, ki bo tako predložen na prvo naslednjo sejo PO ZP, kakor tudi DS ZP. Gre v stvari za informativno poročilo, sama ocena akcijskih programov pa bo dana, ko bodo vse organizacijske enote (c programe dostavile akcijskemu odboru.
Precej je bilo tudi govora o sodelovanju med samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom ZP, kakor tudi o sodelovanju organov upravljanja v naših organizacijskih enotah. V teku razprave je bilo izkristalizirano stališče, da bi bilo potrebno o tem sodelovanju napraviti določen akt, ki bi pozneje prišel v poslovnik organov upravljanja ZP. S tem bi se poisku-šalo doseči, da bi bili ti dejavniki čimbolj povezani v svojem delu in bi bilo to sodelovanje še bolj tesno.
O realizaciji ustavnih amandmajev v ZP ISKRA se bo tudi razpravljalo na sestanku, na katerega bodo povabljeni predsedniki DS naših organizacijskih enot, sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, ki bo v Otočah, predvidoma 27. t. m.
Iz razprave se je tudi zaključilo, da bo delovanje tega akcijskega odbora v ZP zelo pomembno, zlasti v smeri uresničevanja ustavnih amandmajev, ki je naloga istočasno tudi ostalih dejavnikov v ZP in v naših organizacijskih enotah.
P. G.
»Aparati« Ljubljana
Enotnejša pot
ZAGREB, 14. — Pozno sinoči se je v Zagrebu po dvodnevni razpravi o uresničevanju sklepov 21. seje predsedstva ZKJ končala 23. seja CK ZK Hrvatske. Med obširno razpravo se je na govorniškem odru zvrstilo 59 govornikov. Potem ko so sprejeli sklepe, so na predlog člana izvršnega komiteja Jureta Biiiča, izvolili za novega predsednika CK ZK Hrvatske Milko Planinc, za sekretarja izvršnega komiteja Josipa Vrhovca, za novega člana izvršnega komiteja pa Milana Miškoviča, medtem ko sta dve mesti v izvršnem komiteju še nezasedeni.
V krajšem pogovoru je predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planinc dejala, da prevzema to zaupanje članov kot veliko obveznost v trenutku, ko se vsi skupaj počutimo odgovorne za razmere v ZKH in za vse probleme reševanja nadaljnjih vprašanj SR Hrvatske.
Predsednica CK je dejala, da je obveznost predvsem v tem, da se hrvatsko partijsko vodstvo organizira kot centralni komite. Da bo delal tako, da bo mogoče uveljaviti vse tisto, kar zahtevajo člani, kar je zadnje dni, predvsem pa med sejo, zahtevalo članstvo ZK in vsi delovni ljudje na Hrvatskem, to pa je uresničevanje Titovih stališč, njegovih zahtev iz govorov na 21. seji predsedstva ZKJ in stališč iz njegovega govora med sestankom s hrvatskim političnim vodstvom.
V novembru dobro, vendar ne po vseh pričakovanjih
Dinamični proizvodni načrt za mesec november je delovni kolektiv tovarne električnih aparatov presegel za 9,45% in s tem v enajstih mesecih letošnjega leta naredil že za 18,62% več kot je v tem obdobju predvideval. Vendar s temi kazalniki prav v novembru ne moremo biti v celoti zadovoljni. Operativno in povsem utemeljeno smo namreč načrtovali precej večji obseg" proizvodnje, predvsem finalizacijc kot pa smo ga dosegli v mesecu oktobru. Toda te naloge nismo opravili in tako je abso-
lutna raven proizvodnje v novembru celo nižja, kot je bila v predhodnem mesecu. Čeprav je precej vzrokov za to objektivne narave — predvsem v pomanjkanju in de-sortiranosti reprodukcijskega gradiva, kar je ob takšnem »prehitevanju« načrta delno razumljivo, pa vseeno ne smemo zanemariti subjektivnih dejavnikov, ki bi marsikateri izpad lahko preprečili, če bi pravočasno in z večjo vnemo reševali vsakodnevno problematiko. Ta ugotovitev nima namena ocenjevati in kritizirati, pač pa predvsem
in izključno opozoriti na podobno problematiko v zadnjem mesecu letošnjega leta, kjer moramo poleg celotnega obsega realizirati tudi več definiranih proizvodnih obveznosti, ki so zaradi svojega obsega in sprejetih rokov še posebno težavne. Tu mislim na finalizacijo naročil za izvoz v DDR in Italijo.
V novembru smo naloge za potrebe domačega trga izpolnili s kazalnikom 107,28%, kar da kumulativni kazalnik 119.22. Za izvoz smo bili v mesecu še uspešnejši, saj je kazalnik mesečne izpolnitve izvoznega načrta kar 124,57, v kumulalivi pa smo rahlo slabši, saj je kazalnik »samo« 114.18.
Po posameznih skupinah izdelkov kazalniki mesečne izpolnitve precej odstopajo med seboj, v kumulativi pa so nekoliko bolj izenačeni — in tudi ugodnejši, saj smo že iz skupnegr obsega videli, da je bila mesečna realizacija presežena manj, kot pa je preseg v vseh enajstih mesecih
Izjemo od te ugotovitve sicer najobčutneje opazimo v skupini stikalnih aparatov.
(Dalje na 4. strani)
Ob 30-letnicl vstaje jugoslovanskih narodov in dnevu JLA, 22. decembra — bo širom Jugoslavije niz proslav in prireditev, saj lc zgodovina nastanka in razvoja naše armade tesno povezana z zgodovino naše osvobodilne borbe in ljudske revolucije. Poduši od partizanskih odredov, ki so bili v začetku upora značilna oblika naših oboroženih enot, se je naša armada postopoma razvijala ustrezno stopnji razvoja NOB. Potem, ko so se ustanovili konec leta 1941 in v začetku leta 1942 naši odredi, so * začele razvijati brigade, nekoliko pozneje pa divizije in korpusi. JLA se je razvijala na osvobojenem in neosvobojenem “Zemlju, oboroževala pa se je največ z orožjem sovražnikovih enot. Podpirala jo ni nobena revolucionarna vlada, temveč je ' svojem razvoju opravljala dvojno vlogo: borila se je proti okupatorju in domačim izdajalcem, jih uničevala, osvobajala “zemlje in na njem podirala stari oblastveni aparat ter skupno s terenskimi organizacijami vzpostavljala novo revolucionarno ljudsko oblast. Od svojega prvega dne dalje je bila naša armada kovačnica bratstva in enotnosti
Obvestilo
Iz tehničnih razlogov bomo šele prihodnjič podrobneje poročali o seji poslovnega odbora ZP ISKRA, ki je bila v sejni dvorani Gospodarske zbornice SRS, 10. decembra dopoldne.
Devetmesečno poslovanje Združenega podjetja Iskra
Obilica gradiva za današnjo številko nas je prisilila, da iz dokaj obširnega poročila o 9-mesečnem poslovanju združenega podjetja izluščimo le kratek pregled glavnih pokazatejlev poslovanja v obdobju od januarja do septembra, ker širšega sestavka ni kazalo odlašati za naslednjo, že zadnjo številko našega glasila v letošnjem letu.
PROIZVODNJA
V letošnjem letu se naša proizvodnja giblje dokaj stabilno, brez kratkotrajnih konjunkturnih in inflaoijskih sunkov. V obdobju januarseptember je bilo tako izpolnjenega 71,6 % letnega načrta, oz. v tem obdobju dosežena za 13,8 % večja proizvodna realizacija od realizacije v istem obdobju lanskega leta. Najbolje je svojo letno obveznost izpolnila Elektromc-hanika (81,1 % letnega načrta), najslabše pa Polprevodniki (50,6%), medtem ko so Elementi dosegli realizacijo 54,1 %, Elektromotorji 55,1%, Naprave 57,9 % in Elektronika 59,5. Ostale tovarne ZP pa so do konca tričetrtletja izpolnile med 70 in 75 % letnega načrta. Proizvodnjo je zlasti v navedenih tovarnah spremljala vrsta različnih težav, med katerimi prav gotovo največja-pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kot posledica nelikvidnosti.
KADRI
Število zaposlenih v organizacijah združenega podjetja se je od lani povečalo za
7,5	% in še to predvsem zaradi treh organizacij: Elektro-mehanike — povečanje proizvodnje v telefoniji in pri števcih. Elektromotorji — razširitev proizvodnje z novim obratom v Idriji in Iskra Commerce — povečanje obsega poslovanja. Podatki kažejo, da se je naraščanje števila zaposlenih gibalo na osnovi dejanskih potreb in zato utemeljeno, vsekakor pa v razumnih okvirih, brez pretiravanj.
OSEBNI DOHODKI
Tudi v pogledu izplačevanja osebnih dohodkov je v organizacijah združenega podjetja v devetih mesecih letošnjega leta prevladala umerjenost, saj za to obdobje stopnja rasti osebnih dohodkov 17,4 predstavlja prav zaprav le dohajanje povišanih življenjskih stroškov, medtem ko dejansko povečanje prejemkov znaša le komaj kak odstotek. Podatki govore, da v ZP zdaj ni več organizacije, ki bi imela povprečne osebne dohodke pod 1.000 dinarjev, čeprav je v ZP še vedno 19% zaposlenih, katerih osebni dohodki so nižji od 1.000 dinarjev. Pri načrtovanju povprečnih OD v ZP Iskra je bila v devetih mesecih dosežena realizacija
100,8	%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa 117,4*0.
OBRATNA SREDSTVA
Ob koncu III. trimesečja je opaziti bolj umerjeno naraščanje obratnih sredstev, kar
ustreza tudi bolj umerjeni proizvodnji. Med obema kategorijama je namreč še vedno razkorak, saj se je povečala proizvodnja od lani za
13,8	%, obratna sredstva pa so narasla za 26 %, upoštevajoč pri tem vse njihove elemente, z obveznostmi in terjatvami vred.
Viri obratnih sredstev so od lani narasli za 23 %. Dolgoročni krediti nekoliko močneje kot kratkoročni, kar je seveda ugodneje, saj so doslej bili kratkoročni krediti vselej v prednosti pred dolgoročnimi. Tudi zaloge so se od lani povečale za 23 %, najbolj zaloge gotovih izdelkov (29%), manj zaloge reprodukcijskega materiala (22 %) in nedokončane proizvodnje (20 %).
Glede na koeficient obračanja 1,54 ugotavljamo, da je v
III.	trimesečju obračanje nekoliko počasnejše, kot v prvi polovici leta. Pri koeficientih izračunanih za ZP je bila upoštevana le eksterna realizacija in znašajo: pri zalogah materiala 3,80, pri zalogah drobnega inventarja 0,65, pri zalogah nedokončane proizvodnje 10,04, pri zalogah gotovih izdelkov 6,80, pri povprečnih terjatvah 3,77 in kot rečeno skupni koeficient 1,54.
NABAVA IN UVOZ
Ob 13,8 % večji letošnji proizvodnji od lanske se je spričo smotemejše nabave in spričo bolj intenzivne porabe zalog materiala povečala vrednost nabavljenega materiala nasjroti lanski le za 5,2%. Pri tem odpade na dobave na domačem trgu 9,7 %» medtem ko se je v tem obdobju za 3 % zmanjšal tudi uvoz reprodukcijskega materiala nasproti lanskemu.
Za leto je bilo planirano, da bomo nabavili 50 % materiala doma, 50% pa ga bo iz uvoza. Doseženo pa je bilo še boljše razmerje, saj je bilo doma nabavljenega 58 % vsega materiala, uvoženo pa le 42%. Seveda gre pri tem le za uradno uvoženo blago, tisto, ki so ga organizacije ZP prejele od carinskih organov, medtem ko so ga v inozemstvu naročile veliko več, a ga spričo pomanjkanja sredstev (nelikvidnost) dejansko niso uvozile. Po vsem tem bi ob boljši likvidnosti bil uvoz materiala za desetino večji od lanskega, ne pa za 3 % manjši, kot to govore podatki. DOMAČA PRODAJA IN IZVOZ
V devetih mesecih se je nasproti istemu obdobju preteklega leta vrednost domače prodaje povečala za 19,6%
(upoštevati pa moramo neko-
liko višje cene), glede na devetmesečni načrt pa zaostaja za 4,5 %, zlasti na račun slabše prodaje dopolnilnega asortimenta. Načrtovano je bilo, da bo letos domača prodaja dosegla 86%, izvoz pa 14% od celotne eksterne prodaje ZP. V devetih mesecih pa je domača prodaja dosegla 84,7 %, izvoz pa 15,3 %.
Tu je upoštevana izključno eksterna prodaja (po biuto prodajnih cenah), medtem ko je v tem obdobju dosegla prodaja med organizacijami ZP 6,2 % celotne realizacije.
Sindikalni odbor ZP Iskra je imel 24. novembra t. 1. svojo redno sejo, to pot v tovarni gospodinjskih aparatov v Škofji Loki. To je bila že druga seja, ki se je po programu dela našega sindikata odvijala v eni izmed naših delovnih organizacij. Nedvomno je koristno, da se predsedniki osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra seznanijo s proizvodnjo, delovnim kolektivom, kakor tudi tudi s problemi, ki tarejo celotni delovni kolektiv in osnovno organizacijo sindikata.
Iz Škofje Loke smo prav gotovo odnesli dober vtis o prizadevanjih tega delovnega kolektiva za svojo nadaljnjo rast. Nismo pa zadovoljni z vlogo sindikata v tej delovni organizaciji, kjer je opaziti, da vodstvo in samoupravni organi nimajo pravega posluha za delovanje sindikata. Predsedstvo sindikalnega odbora ZP Iskra je zadolženo, da tej organizaciji nudi čim večjo pomoč pri reševanju njenih in skupnih problemov.
Iz poročil predsednikov je bilo na seji razvidno, da je v nekaterih organizacijah sodelovanje sindikalnih organizacij z vodstvi in samoupravnimi organi zelo plodno, obstaja pa tudi mnenje, da nekateri nočejo, ali ne želijo sindikata obravnavati v tistem smislu, kot mu kot družbeno politični organizaciji to gre. Morda se pozablja, da je sindikat tisti, ki ščiti delovni kolektiv in posameznika, da ob morebitnem nespoštovanju zakonskih in drugih dogovorov lahko uvel j ari vlogo in svoj vpliv.
Na seji je bila prisotna tudi problematika v zvezi z razrešitvijo direktorja tovarne usmernikov v Novem mestu. Sindikalni odbor ZP Iskra v celoti soglaša s stališči družbeno političnih organizacij tovarne usmernikov, pri tem pa menim, da mora uprava ZP, skupno s tovarno in s sodelovanjem občinske
Naš izvoz v devetih mesecih je bil za 33,3% večji od lanskega v istem obdobju, kar je za 3,3 % nad planom januar — september 1971. Za zadnje trimesečje predvideva načrt precejšen izvoz in kaže, da ga v celoti ne bo mogoče izpolniti, čemur v precejšnji meri botruje tudi znano zapiranje ameriškega tržišča in ekspanzija zlasti japonskih proizvajalcev na evropskem tržišču.
Razen EIcktromehanike, Av-toelektrike in ISKRA COMMERCE, ki nosijo pretežni del izvoza, so vse organizacije pod izvoznim planom, Elementi, Sprejemniki, Elektronika, Polprevodniki in Orodjarna, pa so v tem obdobju celo izvozile manj kot lani. INVESTICIJE
Na področju investicij je bilo v devetih mesecih reali-
skupščine Novo mesto najti ustrezno rešitev za novo vodstvo te tovarne. Poleg tega pa je potrebno takoj izdelati sanacijski program tovarni: na relaciji: tovarna — združeno podjetje — Iskra Commerce in Zavod za avtomatizacijo. Nadalje je bila na seji obravnavana tudi problematika v zvezi s tovarno orodja v Ljubljani. Sindikalni odbor ZP Iskra je mnenja, da mora uprava ZP podati rezultate ekonomskega učinka poslovanja omenjene organizacije za 1. 1971. Hkrati naj se podajo pokazatelji gospodarskega načrta tovarne za 1. 1972 in perspektivni program razvoja te delovne organizacije ZP v prihodnosti. Tudi v zvezi z medsebojnimi odnosi v tej organizaciji mora uprava ZP najti ustrezne kadrovske rešitve.
V zvezi s problematiko obrata Mokronog v okviru tovarne »Avtomatika« na Pr-
ziranih 42,1 % letnega načrta. Letošnjega načrta vsekakor ne bomo v celoti izpolnili, pač pa le nekako 75 %. Letošnje investicije so precej višje od lanskih in v tem obdobju za 54% presegajo vrednost lanskih v istem obdobju.
CELOTNI DOHODEK
V dosedanjem letošnjem poslovanju ZP Iskra je bilo doseženo 76,2 % planiranega letnega celotnega dohodka, kar je za 27,8 % več od lanskega v istem času. Dohodek je bil v devetih mesecih izpolnjen s 75 %, oz. za 26,5 % več od lanskega v obdobju januar — september, medtem ko je bilo v tem času doseženo 83,8 % letnega plana ostanka dohodka, ki je bil za 18,1 % večji od lanskega ob koncu tričetrtletja.
problemih
Žanu, je sindikalni odbor ZP mnenja, da mora uprava ZP, skupno S tovarno »Avtomatika«, »Elementi«, Iskra Commerce in ZZA, izdelati program razvoja branže elementov po asortimentu proizvodnje in temu obratu dati ustrezen status.
S polno mero kritičnosti je bil omenjen še položaj Počitniške skupnosti Iskra. Za sindikalni odbor ZP je nesprejemljivo, da sc program razvoja počitniške dejavnosti Iskre že dve leti rešuje docela neuspešno. Zaradi tega izražamo nezaupnico vsem, po nalogu gene ralnega direktorja odgovornim za pripravo programa razvoja rekreativne dejavnosti zaposlenih članov delovnih kolektivov združenega podjetja Iskra. Od generalnega direktorja pa zahtevamo, da čimprej poda poročilo o nadaljnji perspektivi razvoja počitniške dejavnosti v ZP Iskra. —J. C.—
§	TOVARNA ORODJA, UUBLJANA-STEGNE 15
=	Razpisna komisija delavskega sveta
E	razpisuje prosti vodilni delovni	mesti:
1	1. VODJA KONSTRUKCIJSKO TEHNOLOŠKEGA
1	SEKTORJA
Z VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
= Kandidati za razpisani prosti delovni mesti morajo =	izpolnjevati naslednje pogoje:
=	pod L:
E	— II. stopnja strojne fakultete	s	petletnimi	delovnimi
S	izkušnjami,
H	pod 2.:
E — Pravna fakulteta in najmanj 3 leta delovnih izkušenj — prednost pri izbiri bo imel kandidat z opravljenim =	sodnijskim izpitom,
=	— Višja upravna šola ali I. stopnja pravne fakultete
E	z desetletnimi	delovnimi izkušnjami.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so že delali na takih ali podobnih delovnih mestih kot sta razpi-E	sani.
E	Razpis velja 15 dni od dneva objave.
1	Kandidati morajo prijave poslati	v	zapečateni	ovojnici
E na zgornji naslov — s pripisom »za razpisno komisijo*-E Prijavi je obvezno priložiti kratek življenjepis in druga = dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
= O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10. dneh po preteE	ku roka za prijavo.
Sindikat o aktualnih
iskra Commerce, Ljubljana
Poslovanje v 9 mesecih
Lanska prodaja na domačem trgu presežena za 40 % — Upadanje konjukture pri nekaterih izdelkih — Splošna nelikvidnost vpliva z vso ostrino na uvoz — Porast vseh grup stroškov
Skupna fakturirana realizacija v letošnjih devetih mesecih znaša 1442 milijonov dinarjev, kar pomeni 72 % letnega načrta, oz. 36% povečanje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Po posameznih dejavnostih Iskra Commerce je pa bila izvršitev naslednja:
Na domačem trgu smo prodali v tem obdobju nekaj nad 743 milijonov gotovih izdelkov, s čimer smo dosegli 72 odstotkov planirane prodaje, lanskoletno pa presegli za 4(1 odstotkov. Pri tem so bile letošnje zadolžitve do tovarn ZP izpolnjene z 80 %, obseg prodaje pa povečan za 20%. Nismo pa dosegli planirane prodaje za druge dobavitelje, saj znaša izvršitev le 52 % letnega plana, čeprav je bilo hkrati prodano dvakrat več blaga, kot v istem obdobju lani. Podatki prodaje po republikah in po filialah v SFRJ nam povedo, da so prav vse filiale presegle lanskoletno prodajo, obenem pa je značilna vse večja koncentracija prodaje na področju Slovenije.
Ce opazujemo prodajo po posameznih sektorjih (v prihodnje že po direkcijah) ugotovimo, da je bila najuspešnejša prodaja v sektorju IV (radijski sprejemniki, brivniki, TV stabilizatorji, rotacijski stroji). Sledi mu sektor II, kjer je na povečan obseg prodaja vplivala stikalna in merilna tehnika, zaostajata pa prodaja polprevodnikov in elementov. V sektorju III je vse bolj uspešna prodaja aparatov-relejev in naprav, pri tem pa zaostaja prodaja brezžičnih zvez zaradi zastoja v horjulski tovarni, zaradi težav pri uvozu pa prodaja izdelkov kinoakustike. Sektor I ima stalne težave z dobavami iz Elektromehanike; sektor VI pa bo po vseh predvidevanjih zaživel v naslednjem letu. Poleg gotovih izdelkov so sektorji prodali še za 36 milijonov dinarjev rezervnih delov.
Trgovinska mreža je v tretjem tromesečju nadaljevala svojo uspešno pot, saj je dosegla že 95 % letne zadolžitve. Realizacija v višini 61 milijonov dinarjev je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci večja kar za 86 %.
Zadovoljiva je bila tudi realizacija v naših inženiring in storitvenih dejavnostih. Tako je BAŽ realiziral nad 82 mi-jonov dinarjev (8f % letnega Plana), servisne delavnice nad 17 milijonov din (91 % Plana) in montaža 18,2 milijona dinarjev (69 % plana).
IZVOZ
V devetih mesecih letošnjega leta smo prodali na zunanja tržišča za 12,937.760 dolarjev naših izdelkov. Naša letna obveznost je bila v tem obdobju dosežena le z 68 %, čeprav je izvoz istočasno za 28 % večji od izvoza v istem obdobju lanskega leta. Kvalitetnega premika pri izvozu nismo dosegli, saj je udeležba na konvertibilnem področju padla z 78 % na 74%, povečala pa se je udeležba izvoza na vzhodna tržišča s 13 odstotkov na 20%. ZaAidi upadanja konjunkture je vse bolj problematična prodaja elementov, polprevodnikov in kondenzatorjev ter s tem tudi realizacija naših zadolžitev v tovarnah, ki te izdelke proizvajajo.
UVOZ
Od planiranih 25 milijonov dolarjev uvoza, smo v devetih mesecih uvozili za 15 milijonov dolarjev, kar pomeni 60 % letnega načrta, oz. 95 odstotkov lanskega uvoza. Pri uvozu ugotavljamo, da vse preveč uvažamo s konvertibilnega področja (88 %) in premalo z vzhodnega (11 %), torej prav obratno kot pri izvozu naših izdelkov.
Letošnji nižji uvoz bo imel sicer ugoden vpliv pri izravnavanju naše zunanje trgovinske bilance, vprašanje pa je, če bo tovarnam zagotovljena redna proizvodnja. Posledice nelikvidnosti namreč z vso ostrino odsevajo tudi pri uvozu.
OBRATNA SREDSTVA
Od začetka leta pa do konca devetega meseca so naše terjatve do kupcev doma in v tujini narasle za 40 %, medtem ko so se terjatve dobaviteljev povečale le za 21 %. Na področju SFRJ je največji porast terjatev v trni gori (indeks 351), v celoti pa odpade največ vezanih sredstev na Srbijo (40 % vseh terjatev v SFRJ). Vezava skupnih terjatev je v globalu za 4 % nižja kot v 1. 1970 in je posledica rednejšega plačevanja kupcev izvoza, vezava terjatev na domačem trgu pa se je v tem času povečala za 3 odstotke.
Zaloge trgovskega blaga so v prodaji porasle za 15 % v odnosu na poprečje iz l. 1970. Promet je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večji za 40 %, kar kaže na hitrejše obračanje in krajšo vezavo zalog prodaje v letošnjem letu. V industrijskih prodajalnah opazimo v tem
letu porast zalog, saj so le-te od začetka leta porasle za 70 odstotkov (indeks porasta 228), medtem ko je indeks porasta prometa za to obdobje 186. Problematika obratnih sredstev je sicer veliko bolj obširna, vendar sodimo, da so terjatve in zaloge tista obratna sredstva, od katerih je bistveno odvisna likvidnost našega poslovanja.
POSLOVNI STROŠKI
Poslovni stroški so v devetih mesecih letošnjega leta izredno narasli, saj smo dosegli že 87 % planiranih stroškov, s tem pa lanskoletne presegli za 54%. Tempo porasta stroškov je hitrejši od porasta prometa, posledice tega pa seveda vplivajo na (Dalje na 6. strani)
Predvidena pripojitev tovarne Tl O Lesce k združenemu podjetju Iskra
Že nekaj časa teko razgovori o možnostih za pripojitev TIO — tovarne industrijske opreme v Lescah k združenemu podjetju Iskra. V ta namen so bile tudi že izdelane vse potrebne strokovne analize, proizvodno-tehnične in ekonomsko-finančne, ki naj dokažejo utemeljenost nameravane pripojitve.
Tovarna industrijske opreme — TIO v Lescah je kolektiv z nekaj nad 100 zaposlenimi, ki s svojim proizvodnim programom s področja industrijske pnevmatike in hidravlike, standardnih naprav cenene avtomatizacije, strojev in naprav ter merilnikov in regulatorjev, nikakor ne posega na področje proizvodnega programa katere koli organizacije ZP Iskra, pač pa s svojimi izdelki celo dopolnjuje naš proizvodni program na področju avtomatizacije proizvodnih procesov. Tako tudi s te strani ni zadržkov, da ta organizacija ne bi mogla v družini Iskrinih tovarn najti ugodnih pogojev za nadaljnjo rast.
Glede na potek priprav na nameravano pripojitev, je imel delavski svet tovarne TIO v Lescah 13. t. m. sejo, v prisotnosti nekaterih zastopnikov ZP Iskra, na kateri so se po krajši razpravi, v katero so posegli tudi gostje iz ZP, člani DS tovarne soglasno izrekli za to, da bodo v tovarni 23. t. m. izvedli referendum, na katerem naj bi se člani delovnega kolektiva z glasovanjem odločili za ali proti nameravani pripojitvi tovarne TIO k združenemu podjetju Iskra.
O izidu referenduma 23. decembra v tovarni TIO-Le-sce bomo še poročali.
Edina tovarna — stoji
Pod tem naslovom je nedeljsko »Delo« z dne 21. novembra t. 1. prineslo sestavek izpod peresa Marjana Legana, ki govori o obratu tovarne »Avtomatika« v Mokronogu in obratu »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku. Iz omenjenega sestavka povzemamo tisti del, ki se nanaša na obrat v Mokronogu, kjer so dan prej na konferenci SZDL izrekli javno kritiko na račun tovarne »Avtomatika«, glede na negotovo usodo mokro-noškega obrata. S tem v zvezi objavljamo razen izvleč-ča iz članka tudi zadevni odgovor vodstva tovarne »Avtomatika«.
Izvleček iz članka v »Delu«:
»Edini industrijski obrat v Mokronogu, ki ima zaostalo trebeljansko okolico, enako Kozjanskemu, stoji. Od 3. novembra naprej so postopno poslali vse delavce domov, češ da ni surovin; dobili boste 80 % osebne prejemke, prekinitev dela je začasna.
Sinoči so Iskrinim delavcem pokazali edino obrazložitev, kopijo zapisnika upravnega odbora tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana-Pržan, ki suho pravi: — UO je vzel na znanje, da bo obrat v Mokronogu v novembru, decembra in januarju prihodnjega leta samo delno zaposlen s proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev za interne potrebe.
Na vprašanje, kaj delajo samoupravni organi, sindikat in družbene organizacije, smo dobili odgovor: — Obratnega delavskega sveta sploh nimamo, za sindikalno podružnico ne vemo, če obstaja.
Tudi sicer je mogoče vodstvu tovarne na Pržanu očitati nemožatost pri obljubah in stalno načrtno izmikanje pri konkretnih odgovorih.
Spomladi je bilo obljubljeno, da pripravljajo načrt o povečanju proizvodnih zmogljivosti, češ da gredo elektrolitski kondenzatorji sproti v denar in, da je proizvodnja donosna. Rečeno je bilo, da se je treba odločiti še o lokaciji in, da ima Mokronog, iz več razlogov, prednost. Predstavniki občine, ki so se vseskozi zavzemali za obrat, z upom na nova delovna mesta, so čakali in dočakali, da je obrat zaprt, zakaj in kako dolgo bo, pa nihče ne ve.«
K temu članku nam je vodstvo tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu poslalo naslednji odgovor, katerega objavljamo v celoti:
Tovarna Avtomatika je specializirana tovarna široke potrošnje v sestavu Združenega podjetja. Proizvodni program je zelo raznolik, glavni artikli pa so brivnik, televizija, gramofon, od elementov pa proizvajajo zvočnike in pa elektrolitske kondenzatorje. Vse naše elemente izdelujemo v obratih na Dolenjskem.
Oglejmo si najprej nekaj številk fizičnega obsega rasti naše tovarne in pa posebno
obrata v Mokronogu. Govoril bom v starih milijardah za poslednja tri leta. V letu 1968 smo naiedili v celotni tovarni Avtomatiki nekaj več kot 6 milijard, v obratu Mokronog 300 milijonov produkcije. V letu 1969 celotna tovarna 7,6 milijard, v obratu Mokronog več kot 460 milijonov. V letu 1970 8,5 milijard in v obratu Mokronog 550 milijonov. Indeksi rasti tovarne in obrata torej sočasno naraščajo.
V letu 1971 pa se je žal bistveno spremenila tržna situacija za elemente. V svetovnem merilu je nastala občutna recesija, ki je imela za posledico tudi zmanjšanje naročil iz inozemstva tako, da smo vezani izključno na domače potrošnike.
Srednjeročni plan razvoja naše tovarne predvideva občuten rast proizvodnje televizije, ki jt velik potrošnik elementov, saj računamo v poprečju na en televizijski sprejemnik kar 13 elektrolitskih kondenzatorjev. V tem sklopu z močnim finalistom ima obrat kondenzatorjev pa tudi ostalih elementov bodočnost. Na izvoz zaenkrat zaradi močne konkurence in dejstva, da 95% osnovne surovine za ta kondenzator moramo uvažati, še nekaj časa ne moremo računati. Letošnje leto bo obrat zaključil z realizacijo cca 500 starih milijonov dinarjev, pri tem pa bi opozoril na dejstvo, da tudi nas stane nelikvidnost ter da
(Nadaljevanje na 6. str.)
O
III. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije
Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki našega tednika je bil v dneh 7. in 8. decembra t. 1. v Kranju
III.	kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. V dvorani občinske skupščine Kranj se je ob tej priložnosti zbralo nad štiristo delegatov, gostov in drugih udeležencev kongresa, uglednih predstavnikov domačega družbeno-političnega življenja in delegacij strokovnih sindikatov iz avstrijske Štajerske in Koroške ter Benečije. Med gosti so bili tudi predstavniki ZSJ in ZSS, kakor tudi nekaterih republiških in pokrajinskih vodstev.
Na III. kongresu sta imela referata dosedanji predsednik sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, Stje-pan Saubert »O programski usmeritvi sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije« ter dosedanji podpredsednik Srečko Mlinarič »O zasnovi in vsebini statuta sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije«, po njihovih referatih pa je v razpravi sodelovalo nad 40 delegatov s krajšimi izvajanji. Med temi so bili tudi trije delegati iz ZP Iskra in sicer predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra Jože Čebela, čigar razpravo smo že objavili zadnjič ter Polde Mrak iz »Elektromehanike« Kranj, ki je razpravljal o problematiki gospodarskih razmer in Božo Tribušon iz »Avtoelektri-ke« v Novi Gorici, ki se je v razpravi lotil materialnega položaja sindikalnih organizacij v podjetjih.
Tretji kongres je poslal tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu, v kateri zagotavljajo, da bodo sprejete programske naloge v celoti usklajene s sprejetimi ustavnimi dopolnili in s stališči 21. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
Ob koncu III. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so izvolili tudi nov 77-članski republiški odbor, za čigar predsednika in podpredsednika so ponovno izvolili Stjepana Šauberta in Srečka Mlinariča.
Udeleženci III. kongresa v Kranju so dokaj jasno, neposredno in konkretno povedali, kako naj v bodoče dela njihova sindikalna organizacija, v okrilju katere je na Slovenskem okrog 240.000 delavcev.
Dogajanje na III. kongresu povsem jasno nakazuje, da hoče sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije postati pomembna družbenopolitična sila v SRS, za kar govorita dve očitni dejstvi. Kot prvo je tu prav gotovo dejstvo, da je na kongresu bila sprejeta bogata programska osnova za delovanje organizacije v naslednjih štirih
letih, kot drugo pa dejstvo, da je kongres v Kranju sprejel Statut sindikata delavcev industrije in rudarstva s katerim postaja ta organizacija samostojna in enotna organizacija delavcev, ki v svojem delovanju izhaja iz samoupravne družbene prakse in iz samoupravljanja kot temeljnega družbeno-ekonom-skega odnosa na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Soglasna podpora delegatov k obema dokumentoma jasno poudarja njun prispevek k temu, da sta tako statut, kakor tudi programska usmeritev dovolj jasna in realna in, da članstvo sindikata delavcev industrije in rudarstva z zaupanjem zre v prihodnost, ko bosta uresničevana.
Zaradi obilice materiala smo žal prisiljeni iz referatov predsednika Stjepana Šauberta in podpredsednika Srečka Mlinariča, povzeti le nekatere bistvene podrobnosti.
IZ REFERATA STJEPANA ŠAUBERTA
Iz obširnega poročila smo povzeli predsednikova izvajanja o družbenem usmerjanju delitve, pri čemer pravi:
»Morda je krivo dejstvo, da še vedno mnogi delavci ne razumejo v celoti namena družbenega usmerjanja delitve — toda odpraviti moramo miselnost, da s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka izgubljajo na pomenu interni akti o delitvi osebnih dohodkov in drugi kriteriji o udeležbi posameznika pri dohodku delovne organizacije. Noben samoupravni sporazum ne more opredeliti deleža -posameznika pri dohodku; to je slej ko prej naloga sistemov za delitev osebnih dohodkov v delovnih organizacijah: zatorej ti sistemi ne izgubljajo pomena zaradi samoupravnih sporazumov, saj le-ti neposredno posegaio 1? v delitev dohodka, medtem ko v delitev osebnih dohodkov posegajo samo posredno. Že danes tudi dozorevajo spoznanja, da bo treba v nadaljnjem procesu sporazumevanja spremeniti nekatere določbe v družbenem dogovoru in v nekaterih samoupravnih sporazumih. Toda ne zato, ker bi bile slabe, temveč zato. Ve»- so možne še boljše rešitve. V.-dno pogosteje je mo/”'-* •-lišati dokaj utemeljene kritike tistega, kar je sporno ali ni dobro. Zastavlja se vnrašanje, kaj sedaj. Dejal bi. da so te kritike, če so obrnjene nazaj, v ocenjevanje bitke po bitki, žal, nekoliko pozne, da pa so izredno dobrodošle, če skunai iščemo rešitve za nanrei. Tiste, ki so obrnjene izključno nazaj in ne iščejo pota vnaprej, so lahko tudi zlonamerne. Verjetno ni noben greh. če no dosedaniih snoznaniih rečemo, da bi sistem oblikovanja
mase kalkulativnih osebnih dohodkov lahko bil drugačen, da sedanji favorizira spričevala; ugotovili smo že, da je področje zadovoljevanja skupnih potreb delavcev v sporazumih dokaj neenotno urejeno, kar je verjetno povzročilo določilo družbenega dogovora; vedno bolj velja ocena, da je treba spremeniti določila v družbenem dogovoru in kriterije v samoupravnih sporazumih, ki zadevajo najvišje osebne dohodke; nerešeno je vprašanje sankcij za neizpolnjevanje nekaterih določil iz samoupravnih sporazumov; v metodi za spremljanje delovanja samoupravnih sporazumov je po mojem mneniu neprimerno rešen problem izplačil za delo po pogodbah. Verietno pa je takih vprašani še več. Prav bi bilo. da iih v današnjih in naslednjih razpravah ne le odpremo, temveč da poskusimo poiskati tudi ustrezne odgovore.«
IZ REFERATA SREČKA MLINARICA
O novem statutu ie podpredsednik Srečko Mlinarič dejal:
»Dogovorili smo se, da mora statut jasno izhajati iz (Dalje na 6. strani)
»Aparati« Ljubljana * V
Komisija za razpis in imenovanje glavnega direktorja Iskra — Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana v ZP Iskra Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
glavnega direktorja
ISKRA — ZAVODA ZA AVTOMATIZAC IO LJUBLJANA
Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne stroke ter deset let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
—	da ima poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar dokaže z referencami o rezultatih svojega dosedanjega dela.
Rok za prijavo na razpis poteče 6. januarja 1972. Morebitne potrebne informacije lahko kandidati dobijo pri vodji splošnega sektorja Zavoda.
Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu na naslov:
ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA, Komisija za razpis in imenovanje gl. direktorja, Ljubljana, Tržaška c. 2.
V novembru dobro, vendar...
(Nadaljevanje s L strani)
Končno smo le uspeli dokončati skoraj polletne zaostanke pri tipkalih TB, s tem pa je kazalnik mesečne izpolnitve dinamičnega načrta kar 2643.66. Ob tem uspehu pa je kazalnik kumulativne realizacije le 107,22, izpod povprečja celote.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav je bil uspeh v novembru v primerjavi z ostalimi skupinami najslabši. Za potrebe domačega trga smo realizirali le 90.17 % predvidenega obsega, pri izvozu pa še nekoliko manj, komaj 86,43%. S tem je pri proizvodnji za jugoslovanske kupce padel tudi indeks kumulativne proizvodnje na 99,15, pri izvozu pa je kumulativa s kazalnikom 137,75 zelo ugodna. V tej skupini je bil izpad zaradi pomanjkanja in poznih dobav gradiva za reprodukcijo posebno občuten, saj je to proizvodnja z dokaj dolgimi proizvodnimi cikli in lahko nekajdnevni izpad na začetku pomeni zakasnitey finali-zacije tudi za mesec dni in več.
V	mesecu novembru nismo izpolnili dinamičnega načrta proizvodnje tudi v najmočnejši skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav. Izpad je bil sicer minimalen, saj je
kazalnik mesečne izpolnitve za domače tržišče 99,31. Vendar je prav zaradi vplivnosti te skupine v strukturi načrta toliko bolj zaskrbljujoč in potreben podrobnejše ocene s strani vseh odgovornih, ki organizirajo, usmerjajo, pripravljajo in vodijo proizvodnjo. Tudi tu ne toliko za nazaj, kot za pristop k akciji v decembru. Kumulativni kazalnik je v tei skupini sicer ugoden — 122,38, vendar nas ne sme uspavati in ga moramo do konca leta še izboljšati.
Naloge za potrebe izvoza smo v tej skupini za mesec november izpolnili s kazalnikom 127,48, kar nam da kazalnik kumulative 112.26 — vsekakor dobro in pozitivno.
Načrt rezervnih delov in uslug smo v novembru tudi visoko presegli, sai je kazalnik kar 219,10. Tudi kumulativna realizacija je večja od obveznosti, celo odlična — 169,82.
Ob zaključku tega poročil., pa bi še enkrat želeli usmeriti napore in prizadevanja predvsem v naprej. Ob tem bi še posebej poudarili dejstvo, da so zahteve tržišča, tako domačega kot tujih — zelo velike in, da bi bilo zelo napak, če bi zanemarili konjunkturo, ki se nam ponuja.
Z ugodno realizacijo v decembru, bi uspešno in visoko presegli proizvodni načrt- za letošnje leto, zadovoljili vsaj delno zahteve kupcev in si pripravili dobro osnovo za štart v leto 1972, ki je že tik pred vrati.
Ta naloga ne bo lahka, predvsem ne za tiste, ki so za uspešen potek in organizacijo proizvodnje neposredno odgovorni. Še večje preseganje načrta bo prav gotovo omejeno s pomanjkanjem reprodukcijskih gradiv, vseh zahtev kupcev pa tudi ne bomo mogli v preostahh dneh tega leta v celoti zadovoljiti. Toda marsikaj lahko še storimo, saj je zastavljeno široko področje in ob zavestnem, organiziranem in upornem delu vseh članov delovnega kolektiva bomo dobršen del začete proizvodnje tud* lahko uspešno finalizirali. T° pa je hkrati naša obveznost in želja.	-L-
DOPISUJTE V ISKRO!
»Elektromehanika« Kranj
Enajstmesečna proizvodnja
V novembru izpolnili letni proizvodni plan
Plan proizvodnje za november je bil presežen za 5,4%. Tovarna je ob koncu novembra izpolnila letni plan, kar je pohvale vredno.
ENAJSTMESEČNA PROIZVODNJA TOVARNE DE	%
Januar	112,8
Februar	118,6
Marec	120,9
April	113,1
Maj	114,1
Junij	109,0
Julij	124,3
Avgust	10S,8
September	104,1
Oktober	100,1
November	105,4
Skupaj	111,4
Poprečna dnevna proizvod-	
nja v novembru	je glede na
oktobrsko nekoliko narasla,	
s tem pa je tudi	narasla po-
prečna dnevna proizvodnja v	
enajstih mesecih	letošnjega
leta.	
PROIZVODNJA V NOVEM-	
BRU	
DE	%
Rotacijski stroji	79,1
Kinoakustika	107,4
Produkcija	155,1
EMI	89,1
Števci	117,6
Stikala	123,0
Telefonija	97.9
Mehanizmi	117,9
Merilne naprave	138,6
DE »Telefonija« je ostala 2% pod planom. Vzrok za izpad je v prepoznem larisira-nju serij oziroma zelo pogostih okvar orodij v obdelo-valnici.
DE »Mehanizmi« je plan za november presegla za 18%. Tudi rezultat po asortimanu je ugoden.
DE »Merilne naprave« je v
novembru plan močno presegla in s tem v kumulativi tudi že skoraj dosegla planirano vrednost.
V enajstih mesecih letošnjega leta so vsi obrati nad planom. Prav tako so že »kino-akustika«, »produkcija«, EMI kot celota, »stikala« in »mehanizmi« izpolnili tudi letni plan. Ostali obrati pa so zelo blizu letni zadolžitvi, tako da ni bojazni, da kdo letnega plana ne bi izpolnil.
ENAJSTMESEČNA PROIZVODNJA PO DE
DE	%
Rotacijski stroji	106,7
Kinoakustika	139,8
Produkcija	173,7
EMI	117,3
števci	105,3
Stikala	130,4
Telefonija	104,0
Mehanizmi	125,9
Merilne naprave	99,6
Skupaj	111,4
V primerjavi z istim obdob-	
jem lani je letošnji	rezultat
po SPC naslednji:	
PRIMERJAVA PROIZVOD-	
NJE 1970—1971	
DE	0' 70
Rotacijski stroji	158.2
Kinoakustika	96,1
Produkcija	63,5
EMI	123,7
Števci	136,4
Stikala	130,1
Telefonija	134,5
Mehanizmi	144.0
Merilne naprave	107,4
Orodjarna	105,8
Vzdrževanje	144,8
Druge storitve	102,5
Skupaj	128,2
Rezultat je že sedaj za tovarno ugoden. Izgledi za december so dobri, tako da bo tovarna ob angažiranju vseh uspešno zaključila to leto in ustvarila dobro startno osnovo za prihodnje leto.
Iskra Commerce, Ljubljana
Iskrin oddelek obrata ATN na Blejski Dobravi pri Jesenicah na Gorenjskem beleži v 15 mesecih obratovanja zelo lepo uspehe. Na sliki: snemanje žičnih oblik in kontrola
Skupaj
105,4
Tudi v Izoli prodajalna in servis Iskre
Neopazno, takorekoč čez noč je zablestel v Ljubljanski ulici v Izoli napis Iskra, pod katerim sta v dveh sosednjih lokalih nameščena industrijska prodajalna in servisna delavnica. Prodajalna nosi zapovrstno številko dvajset in je predzadnja v letošnjem investicijskem programu na področju širjenja naše maloprodajne mreže.
Izpolnitev plana po asorti-manu je za november za 2% boljša kot v oktobru, toda še vedno je nizka. Slabši rezultat so dosegli rotacijski stroji, kar je glede na rezultat po vrednosti tudi razumljivo.
DE »Rotacijski stroji« je v novembru dosegla najnižjo proizvodnjo. Težave, ki so se pojavljale v oktobra so bile v novembru še večje. Kljub izpadu pa delavci v rotacijskih strojih zaslužijo pohvalo, saj so praktično v nekaj dneh sestavili skoraj polovico novembrske realizacije.
DE »KINOAKUSTIKA« je mesečni plan presegla. Preseganja niso tako velika, ker jim iz meseca v mesec pri-manjkujt^sestavnih delov, bo-d;si iz uvoza bodisi domačih.
DE »števci« je mesečni plan presegla za 17,6% po vrednosti. Po asortimanu pa je dosegla nekoliko slabši rezultat. Pri vseh izdelkih so mesečne zadolžitve presegli, razen pri stikalnih urah, kjer se pozna izpad v montaži v preteklem mesecu. Ob koncu meseca je števec dosegel predvideno povečanje pri trifaznem in enofaznem števcu.
DE »Stikala« je novembrski plan presegla za 23%. po asortimanu je rezultat slabši predvsem zaradi nepravočasne dobave iz uvoza in deloma zaradi pomanjkanja domačih sestavnih delov.
Ce odštejemo prodajalne veletrgovskih organizacij splošnega tipa, »pokrivata« področje slovenske Istre dve prodajno-servisni postojanki:. Rizova v Kopru in naša v Izoli. Prva je malo starejšega datuma in se je po vsem videzu že »aklimatizirala« v svojem okolju. Ravno obstoj konkurenčne prodajalne pa nudi možnost zunanje primerjave, sčasoma pa tudi ugoden teren za medsebojno merjenje sil in uveljavljanje prestiža matičnih organizacij.
Naša nova prodajalna je sicer dober streljaj od morske obale, vendar na prvi pogled preveč skrita v eni od kriven-častih ulic, kakršne urbanisti skrbno varujejo kot turistično in zgodovinsko posebnost. Nam, ki smo vajeni meriti komercialni pomen prodajnih lokalov s širino izložbenih oken, takšne poslovne mini-aturke na prvi pogled ne dajejo vnaprejšnjih zagotovil glede njihove uspešne bodočnosti. Hkrati pa smo že lep čas na čistem o tem, da izložba kot taka še nikoli ni ničesar prodala: človek je tudi v tem primeru odločilni dejavnik, zlasti še, če je ta člo-
vek izvrševalec tako razgibanega in odgovornega poslanstva kot je trgovina.
Vzpodbudno zveni dejstvo, da sta prodajalna in servisna delavnica v neposredni soseščini, druga zraven druge. Le tisti, ki ve na podlagi lastnih izkušenj, da je v plasmaju tehničnega blaga posvečenih devet desetin dela tehnični vzgoji porabnika, zna pravilno ceniti prednosti takšnega tandema, ki je v stanju ponuditi stranki kompletno prodajno uslugo.
Razmeroma majhna prostornina prodajalne nas je obvarovala pred iskušnjavo, da bi iz prodajalne in izložbenega okna napravili skladišče, namesto vizualne informacije o prodajni ponudbi.
Poslovodja prodajalne Evelin Glavina, poklicni elektro-mehanik, je pokazal veliko mero občutka za estetsko ureditev lokala in tako prihranil skrbi našim arhitektom poslovnih prostorov. Zavedajoč se velike informativne vrednosti izložbe in prodajalne v celoti, se je odločil za aranžiranje po sistemu »osamitve« razstavljenih pro-
izvodov, kar pa po drugi strani terja načrtno in čim-pogostejše menjavanje »prodajne fasade«.
»Preganja me ideja o ustvaritvi nekakšnega prodajnega salona, denimo Iskra-butique, ali nekaj podobnega,« se je razvnemal poslovodja v teku uvodnega pogovora. »Morda ne najdem pravega izraza: toda sama lokacija in skromne dimenzije prodajalne me silijo na takšno rešitev, ki v danih pogojih lahko učinkujejo na predstave potrošnikov o kvaliteti artiklov. Vse-
Na 37. seji je poslovni odbor obravnaval akcijski program stabilizacijske politike tovarne, ki je bil izdelan na pobudo organizacije Zveze komunistov tovarne. Program je bil sprejet s predlogom, naj se v akcijskem programu določijo tudi sankcije za neizpolnjevanje posameznih nalog.
Odbor je tudi razpravljal o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj
kakor bom o tem še razmislil.«
Začetek je dober — smo razmišljali tudi mi, ki smo se zavedali, da naš lokal v Ljubljanski ulici 41 ni samo navadna »štacuna«. Velik ali majhen bo po sili razmer predstavljal našo firmo v celoti: in to včasih ni lahka zadeva.
»Vsako potovanje se začne s prvim korakom«. S tem pregovorom smo se poslovili od simpatičnega poslovodje, veseli, da si je Iskra v Izoli prebila še eno okno v svet.
M. Ljubič
bi veljal v letu 1972. Bistvenih pripomb ni bilo, vendar je poslovni odbor mnenja, da je realna moč pravilnika le v strogem izpolnjevanju gospodarskega plana, ker novi pravilnik predstavlja najvišjo možno mejo. V slučaju večjih zastojev oz. kakršnihkoli nepredvidenih problemov pri poslovanju v naslednjem letu pa se bo treba prilagoditi dejstvom oz. dejanskim možnostim.
Sankcije za neizpolnje vanje nalog ?
S seje poslovnega odbora kranjske tovarne
Edina tovarna
(Nadaljevanje s 3. strani)
ta zastoj v obrata ni edini v tovarni, je pa vsekakor najkrajši.
V Pržanu smo v tem leta stali več kot dva meseca na področju televizije in več kot tri mesece na exportnem poslu za našega nemškega kooperanta. Ker pismo navaja le delno sklep upravnega odbora, ga bom ponovno v celoti podal:
Upravni odbor je vzel na znanje poročilo direktorja gospodarske situacije obrata Mokronog ter poročilo gospodarskega sektorja o prodaji in proizvodnji elko v letu 1972, ter soglaša s predvidenimi ukrepi. Zaradi nezasede-nosti proizvodnih kapacitet v letu 1972, zadolžuje upravni odbor direktorja, da skupaj s strokovnimi službami poskuša zagotoviti obratu Mokronog proizvodnjo za 100%-ov ter, da se zagotovi tudi potrebna obratna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala.
Upravni odbor je seznanjen z dejstvom, da je predlagana rešitev proizvodnje v Mokronogu le delna rešitev in da bo zato potrebno, v kolikor bo ostala proizvodnja v količinsko planirani višini, kriti izgubo, ki je predvidena v višini 55 milijonov starih dinarjev. Glede na problematiko, ki trenutno obstoja v obratu, ker ni naročil, je upravni odbor seznanjen z dejstvom, da bodo proizvodne kapacitete v novembru, decembru in januarju 1972 le delno zasedene.
Menim, da smo Jasno povedali, da želimo obrat za vsako ceno rešiti propada in smo se na samoupravnem
stoji 1. konferenca o dokumentacijskih informacijah v SFRJ pod naslovom
»Radna organizacija i sistem naučnih informacija«
nivoju dogovorili o prelivanju, ker moramo to proizvodnjo kot sestavni del naše ši-rokopotrošne televizije obdržati. Rast televizije, je obenem tudi rast obrata v Mokronogu. Prihodnji letni plan zagotavlja delo v isti višini kot v letu 1971. Naša naloga je, najprej polno izkoristiti že obstoječe kapacitete, šele nato pa se odločiti za gospodarsko-ekonomsko in tržno utemeljeno investicijo. Omenim naj dejstvo, da proizvajamo v tem obratu letno cca dva milijona kosov elektrolitskih kondenzatorjev, da pa imamo kapaciteto v Mokronogu za pet milijonov kosov. Da pa so naši tehniki in ekonomisti še danes zaposleni z izračuni tehnične in ekonomske narave, pa je popolnoma jasno, saj računamo, da perspektiva v elektroniki ne bo trajno taka kot je danes. Realizacija teh načrtov pa mora biti tržno utemeljena in ekonomsko upravičena. Od lepih želja in še lepših tovarn, pa tudi v Jugoslaviji ne moremo živeti, če te tovarne ne proizvajajo.
In ne nazadnje vprašanje, rentabilnosti artiklov. Vsak izdelek tovarne Avtomatike, bo šel pod »lupo«; tak je sklep naših samoupravnih organov.
Ker razumem skrb prebivalstva na Dolenjskem bom zaključil ponovno z besedami: Iskra, telefonija, televizija je pojem za izdelke, katerih vzpon pomeni tudi porabo elementov v lastni hiši. Življenje teh izdelkov pomeni življenje elementov, pomeni življenje elektrolitskih kondenzatorjev in pomeni življenje našega obrata v Mokronogu.
Pri vsakem razvojnem delu na področju elektrotehnike, strojništva, kemije itd. je važno, doseči čim hitreje in čim boljše rezultate. Zbiranje podatkov je na vsaki stopnji za kogarkoli najučinkovitejše s pomočjo INDOK dejavnosti. Zbiranje, prenašanje in izkoriščanje informacij pa predstvalja predmet različnih raziskav.
Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije je organizirala od 8. 11 — 12. 11. 1971 v Beogradu konferenco »Radna organizacija i sistem naučnih informacija«. Konferenca je zajela široko področje izmenjave izkušenj za vse, ki so zainteresirani za probleme in-formacijsko-dokumcntacijske dejavnosti.
Namen konference je bil pregledati stanje in nakazati problematiko INDOK dejavnosti v Jugoslaviji na posameznih področjih in strokah ter se seznanjati z mednarodnimi izkušnjami. Poseben poudarek je bil na uporabnikih informacij, ki še vedno ne izkoriščajo dovolj možnosti, ki jih ta služba že nudi.
Na konferenci so bili referati podani v naslednjih tematskih skupinah:
1.	gradnja sistema znanstvenih informacij
2.	specialni instituti v sistemu znanstvenih in dokumentacijskih informacijah v naši državi,
3.	informacijski sistemi v delovnih organizacijah.
4.	Znanstveni in strok, kadri.
Poslovanje v devetih mesecih
(Nadaljevanje s 3. strani)
naš poslovni rezultat. Značilen je porast vseh grup stroškov, čeprasv je delno pogojen z objektivnimi faktorji, kot je porast cen posameznih storitev, a tudi s povečanim obsegom poslovanja. Venjjar nam kazalnik ekonomičnosti poslovanja (stroški na 1000 din prometa) pove, da je pri našem poslovanju še vedno premalo prisotna skrb za ekonomičnost. V lanskoletnem devetmesečnem obdobju so znašali stroški na 1000 din prometa 34,63, v letošnjem letu pa 41,86, kar pomeni 21 % povečanje. Jasno je, da na tak način ne bomo mogli več poslovati in, da bo potrebno poostriti kontrolo vseh vrst stroškov.
KADRI IN OSEBNI
DOHODKI
Iskra Commerce je ob koncu septembra zaposlovala 1698 sodelavcev, medtem ko je znašalo poprečno število zaposlenih 1582, kar pomeni 20 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.
Za izplačilo bruto osebnih dohodkov smo porabili za 39 odstotkov več sredstev kot lani v istem obdobju, za ne-
to osebne dohodke pa 41 %. Na povečano maso osebnih dohodkov je poleg povečanega števila zaposlenih vplival nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ter premiki v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Neto osebni dohodki na zaposlenega so se v tem obdobju povečali le za 9 %.
FINANČNI REZULTAT
V kolikor bo finančni rezultat ocenjevali samo po višini ustvarjenega celotnega dohodka in dohodkovnih sredstev, bi bili lahko še kar zadovoljni. Dosegli smo namreč že 77 % planiranega celotnega dohodka. 82 % dohodkovnih sredstev in 74 % ostanka dohodka. Iz strukture delitve dohodkovnih sredstev v primerjavi s prometom pa ugotavljamo, da stroški rastejo hitreje od dohodkovnih sredstev in, da ostaja zaradi tega dohodek za delitev nespremenjen.
Ker so se hkrati povečali tudi osebni dohodki, je temu ustrezno ostanek dohodka v strukturi celo manjši, kot v preteklem letu.
Iz vseh navedenih podatkov sledi osnovna, že vsem znana misel, da bo v naslednjem
Realiazcij.a
R 71 R 71 LP 71 R 70
°/o
sektor I	67	109	14
sektor II	80	122	28
sektor III	77	135	17
sektor IV	86	144	33
sektor VI	36		8
skupaj	72	140	100
Izvoz-uvoz			
	I,-	-IX.	1971
valut. podr.	izvoz		UVOZ
konvert. p.	74	%	88 »'o
vzhod. p.	20	%	11%
ost. klir.	6	%	1%
Finančni rezultat
promet
I.—IX. 1970	1971
100 100
doh. sred.	8 ¿3	8,78
posl. sred.	3,87	4,43
doh za del.	4,36	4,35
OD	2,85	2,80
ost. doh.	1,51	1,46
kot uporabniki in ustvarjalci dokumentacijskih informacij,
5.	avtomatska obdelava do-kementacijskih informacij,
6.	strokovno izobraževanje in znanstvene informacije.
Referati v zvezi s klasifikacijo in indeksiranjem knjig, člankov in drugih dokumentov ter sistemi za iskanje informacij, so bili zelo zanimivi in predmet obširnih razprav.
Polemika je bila, ali uporabljati metodo, ki je klasična in kot marsikdo pravi — univerzalna, to je metoda univerzalne decimalne klasifikacije s številkami, ali metodo tesaurusa na osnovi gesel oz. deskriptoriev.
Zanimivi so bili referati o izobraževanju kadrov, za posredovanje in obdelavo informacij dokumentaristov ter istočasno izobraževanje uporabnikov, ki naj koristijo informacije pri svojem delu. Tako bi bilo potrebno izobraževati ljudi na vseh stopnjah študija, da bi znali posredovati oz. uporabljati informacije. Potrebno bi bilo da bi strokovnjaki obvladovali vsaj en svetovni jezik ali
več, ker je večina strokovna literature v tujih jezikih.
Gledali smo tudi zanimiv film o institutu znanstvenih informacij VINITI v Moskvi. Institut je v povezavi z mn» gimi znanstvenimi ustanovami v svetu. Uporabljajo m» derno tehniko za informacije in izdajajo veliko število re-ferativnih žurnalov.
Drugi film je bil o kongresni knjižnici v Wasliingt» nu; prikazan je bil sistem za pridobivanje informacij.
Iskra je sodelovala že pri organizaciji konference, prispevala pa je tudi referat s področja avtomatizacije IN-DOK-dcjavnosti po sistemu SAIDC. Zanimanje za sistem je bilo veliko, saj je med prvimi v Jugoslaviji s konkretnimi rezultati, četudi je sistem šele v eksperimentalni fazi, bil uveden v Iskri ter ISKRA, CTK in PTT za p» obdeluje literaturo tovarne dročje elektronike, s čimer je podana osnova za organizacijo specializiranega centra, ki bo zajel še ostala podjetja in ustanove na področju elektrotehnike.
L. V., S. O.
161. kongres sindikata..1
letu treba skrbneje gospodariti kot doslej.
Andreja Medič
(Nadaljevanje s 4. strani)
naše samoupravne družbe in prakse in iz samoupravljanja kot temeljnega družbenoekonomskega odnosa na vseh področjih družbenega dela. Dosedanja aktivnost našega sindikata dokazuje, da postajamo čedalje bolj pomemben dejavnik v celotnem samoupravnem mehanizmu naše družbe, da samostojno oblikujemo lastno politiko in se z njo vključujemo v naš samoupravni sistem. To hkrati tudi pomeni, da nismo vase "aprta organizacija, ki bi se borila za ozke interese svojih članov, temveč da smo organizacija delavskega razreda, ki politično združuje in organizira zaposlene v industriji in rudarstvu, da bi si tako ti člani s pomočjo svoje organizacije zavarovali pravice, ki jim gredo iz delovnega razmerja, Delavci se združujejo v sindikatu zato. da bi laže uresničevali svoje posamične in skupne interese: uveljavljali samoupravljanje, si izboljšali življenjske in delovne razmere, ustvarjali večji dohodek in uveljavljali čim pravičnejšo delitev,
Nadatieval je:
»Sindikat delavcev industrije in rudarstva je že doslei, še veliko boli na bo v prihodnje samosfoino oblikoval svoje naloge, cilie in stališča, samostojno nastopal in ukrepal za njihovo uresničitev. Hkrati pa se ta sindikat zavestno in ustvarjalno vktj.u-čuie v oblikovanje skupne politike sindikatov ter sprejema obveznost, da si bo z vse-
mi silami prizadeval dogovorjeno skupno politiko tudi uresničevati. Kar pa zadeva programsko usmeritev in akcije, ki jo na vsake štiri leta sprejema kongres tega sindikata, velja opozoriti, da bodo prizadevanja uspešna samo tedaj, če bodo izhajala iz problematike osnovne organizacije sindikata in iz resničnih interesov članstva.«
Ob koncu referata je dejal*
»člani sindikata so dolžni aktivno sodelovati v svoji organizaciji in uresničevati sprejete sklepe, za kar pa jim mora delovna organizacija zagotoviti potrebne možnosti tudi s svojimi internimi predpisi, zlasti pa jim mora zagotoviti ustrezno obveščenost o svojem položaju in problemih.
Z novim statutom pa si moramo odpreti možnosti, da bomo enotno delovali in organizirano nastopali. V njem moramo videti možnosti, da bi v celotni organizaciji dosledno prevladovali odnosi, ki bodo resnično omogočali izražanje in uveljavljanje mnenja našega članstva, usklaie-vanje interesov posameznika z interesi skupnosti kot tudi usklaievanie sedanjih z zgodovinskimi interesi delavskega razreda«
Opomba uredništva: Raznravo našega delegata Bo ža Tribušona (Avfoelektrika) objavljamo na 7. str., razpravo delegata Leopolda Mraka (ETektromehanika) pa bomo zaradi coman tkanja prostora objavili drugič.
Materialni položaj v sindikalnih organizacijah podjetij
(Razprava Boža Tribušona (Avtoelektrika) na III. kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije)
V zadnjem času jmamo vedno več združevanj v gospodarskih organizacijah in se v našem gospodarstvu, oz. gospodarskem sistemu tudi pri nas v Sloveniji pojavlja, vedno več integriranih gospodarskih organizacij, ki imajo svoje obrate na različnih področjih Slovenije, t. j. na ob-
TRIJE MLADI TELEKOMUNIKACIJSKI INŽENIRJI V KRANJSKI TOVARNI
V želji, da čim več naših j sodelavcev, ki imajo sposob-i nost in veselje, da se posvete študiju, nadaljuje s šolanjem, je tovarna Iskra Elek-j tromehanika že precej storila, kar je vredno vse pohvale. Pohvaliti pa moramo tudi vse tiste, ki so takšno dodatno šolanje uspeli zaključiti z res uspešnimi rezultati. Med te zadnje pa prav zagotovo ] moramo šteti tri naše večletne sodelavce, sedaj že inženirje.
Tov. Tine Hvala, Jože Pe-klcnik in Janez Arh so z zelo lepimi uspehi končali študij prve stopnje na železniški višji tehniški šoli v Ljubljani in prejeli naslov inženirja za telekomunikacije. Dovolite, da jim tudi v imenu bralcev našega glasila iskreno čestitam! Zraven pa mi tudi dovolite, da ob tej priliki dodam še nekaj pripomb.
študij je zelo naporen, saj obsega splošne predmete kot na ljubljanski fakulteti ali višji tehniški šoli v Mariboru, poleg tega pa ima v drugem delu zelo usmerjen strokovni študij, specializirane smeri za telekomunikacije, s pitav rahlim nadihom tudi za železniško gospodarstvo. Tako je ta šola več kot koristna, čeprav jo nekateri v Kranju gledajo močno postrani. Pa jo zato podrobno poglejmo!
Študij traja 2 leti. V tem času, ki se ga da kombinirati z delovnim časom, študent in delodajalec vložita nekaj
močjih različnih občin.
Menim, da je nujno treba v teh velikih gospodarskih integriranih organizacijah zagotoviti tudi učinkovitejše delovanje in funkcioniranje sindikalnih organizacij, zato podpiram določilo v čl. 11, zadnji odstavek Statuta sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki govori o organizaciji sindikata v integriranih, združenih podjetjih. Tukaj se namreč pogostokrat pojavljajo problemi, katere je treba reševati s sta-
naporov, toda kandidat se po treh letih duševno sprosti in vrne v tovarno, ko drugod zaradi razvlečenosti traja študij pet ali šest let.
Šolnina je nizka, posebno še, ker je le dvoletna, predavanja pa so porazdeljena časovno, ne pa, da bi predavatelj ves predmet obdelal v treh dneh, kot se drugod to dogaja. Pri tem 60% predmetov predavajo redni učitelji ljubljanske fakultete.
Učni program je prirejen za končni študij prve stopnje, ne pa kot bivši ljubljanski ali mariborski, ki imata očitno tendenco nadaljevanja študija na II stopnji. Posebno pa se mi zdi, je napačna pot v. smeri študija pri mariborski šoli: največ kandidatov je pri njej s področja telekomunikacij, torej iz tovarne Elektromehanika, konkretno iz obrata ATN, študentje pa poslušajo industrijsko elektroniko. Po konče-nem študiju prinesejo absolventi v tovarno diplomo I stopnje, o telefoniji pa še enciklopedično niso slišali predavanj .
Vem, da se pripravlja nov oddelek za študij I stopnje na ljubljanski univerzi s programom za Iskro, vendar — zdi se mi — bi višjo železniško tehniško šolo tudi lahko z uspehom upoštevali. Zato mladim inženirjem, ki so se hkrati, ko so študirali, tudi borili s prav različnimi ovirami, zares in prav iz srca čestitamo k njihovemu osebnemu uspehu, saj vem, da bodo tako
lišča integriranega podjetja kot celote. Pri tem pa jasno mora sindikalna organizacija imeti svoje mesto in vlogo pri reševanju takih proble-tnov. Na drugi strani pa je treba, da tudi sindikalni organi združenih podjetij nudijo v določenih primerih pomoč osnovnim sindikalnim organizacijam v temeljnih organizacijah združ. dela.
Sindikalna aktivnost, pravimo, se ne sme odražati zgolj v razpravah, ko vemo, da nas čakajo vedno in povsod v praksi še nedokončana dela in se moramo le vprašati, kakšne možnosti in pogoje smo imeli in jih imamo za uveljavljanje interesov članov sindikata. Te naloge ne moremo uresničiti samo s političnim delom, ali z dobro pripravljenimi govori. Vsebina dela osnovnih sindikalnih organizacij je zelo bogata in pestra, ko pa kak program skušamo uresničiti, kot je na primer dajanje denarne pomoči socialno, ali zdravstveno ogroženim članom, kot je organizacija rekreacije, organizacija kulturne dejavnosti, itd., vidimo, da nam vedno zmanjka denarja za takšne akcije. Nekatere sindikalne organizacije razrešujejo ta problem tako, da dobijo dotacije od samoupravnih organov, kar pa je seveda odvisno od materialnega položaja samega podjetja. Zato je važno, da je osnovna organizacija sindikata materialno samostojna, neodvisna od dobre volje vodstva tovarne, ker le tako lahko smelo in odločno zahteva uresničitev svojega programa, ali pa odpravo nerešenih problemov. Ti problemi financiranja sindikalnih organizacij pa so še bolj pereči v združenih gospodarskih organizacijah.
Po moje je treba in to tudi predlagam kongresu, da sprejme priporočila Zvezi sindikatov Slovenije, da na delu članarine, ki jo plačujejo člani sindikata v takšnih integriranih gospodarskih tvorbah, participirajo tudi sindikalni organi, tako v temeljnih organizacijah združenega dela, kakor tudi sindikalna organizacija na ravni integrirane celote. Stvar konkretnega sporazuma pa ic potem višina participacije med sindikalnimi organizacijami združenega podjetja. Moramo reči, da se člani sindikata večkrat vprašajo, kako se odvajana sredstva in Članarina koristijo. Dejstvo je namreč, da osnovne organizacije sindikata dobijo pomoč od višjih organov v obliki sugestij in političnih nasvetov, s konkretnimi nalogami pa se morajo spoprijeti le sindikalne osnovne organizacije same.
Da bi vsaj delno uresničili materialno samostojnost sindikalnih organizacij priporočamo, da se delitev članarine spremeni v korist osnovnih sindikalnih organizacij.
tovarni še bolj koristili.
inju
Jugoslavija je osma
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dosedaj odobrila naši državi 20 kreditov v skupni vrednosti 585,7 milijonov dolarjev. Glede na to vsoto so pred nami Brazilija, Indija, Iran, Japonska, Kolumbija in Pakistan.
V primerjavi z običajnimi pravili na tržišču kapitala so krediti te banke zelo ugodni. Odplačilni roki se gibljejo od 15 do 35 let, a obrestno mero pa so pred kratkim povečali od 3 na 7,25 odstotkov.
Delež banke v izgradnji objektov znaša od 23 do 100 •odstotkov. Jugoslavija je članica tc mednarodne banke od njene ustanovitve. Medsebojni odnosi so dobri; v teku so pogovori o financiranju izgradnje turističnega naselja v Budvi, pri koncu pa so projekti za neke industrijske objekte.
PISMA BRALCEV
ISKRA ZAVOD ZA
AVTOMATIZACIJO LJUBI.JANA
v Združenem podjetju ISKRA Kranj
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta:
J. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA
za gospodarsko področje
2.	DIREKTORJA razvojnega sektorja za brezžične zveze
3.	DIREKTORJA razvojnega sektorja za avtomatizacijo v energetiki
4.	DIREKTORJA razvojnega sektorja za elemente za elektroniko
5.	DIREKTORJA centra za poslovne informacije POGOJI:
pod 1.: visokošolska izobrazba ekonomske stroke in deset let delovnih izkušenj v strokovnem delu, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih s tega področja; pod 2. in 3.: visokošolska izobrazba elektrotehniške stroke, ki spada v področje zadevnega sektorja, od tega najmanj tri leta na vodstvenem delovnem mestu; pod 4.: visokošolska izobrazba elektrotehniške ali na-ravoslovno-tehnološke stroke ustrezne smeri (kemija, fizika) in osem let delovnih izkušenj v strokovnem delu, ki spada v področje sektorja, od tega najmanj tri leta na vodstvenem delovnem mestu; pod 5.: visokošolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali ustrezne tehniške stroke in osem let delovnih izkušenj s področja planiranja in evidenc, analiz poslovanja ter organizacije dela, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mesilh.
Poleg zgoraj navedenih pogojev in pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po splošnih predpisih, morajo imeti tudi posloyne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih dokažejo z referencami o rezultatih svojega dosedanjega dela.
Rok za prijavo poteče 21. decembra 1971.
Kandidate prosimo, da pošljejo svoje pismene ponudbe z osebnimi podatki ter dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu na naslov: ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, Ljubljana, Tržaška c. 2 -- za razpisno komisijo ZZA.
»ISKRA« Tovarna elektronskih instrumentov Horjul
razpisuje vodilni delovni mesti:
1.	VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
2.	VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
Razpisni pogoji pod
1)	visoka izobrazba in 4 leta prakse, višja izobi :.zba ir. 7 let prakse, srednja izobrazba in 10 let prakse dek-tro stroke šibki tok ali strojne stroke - tehnološka smer ter aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika.
2)	visoka izobrazba in 4 leta prakse, višja izobrazba in 7 let prakse, srednja izobrazba in 10 let prakse pravne, upravno-pravne ali kadrovske smeri ter pasivno znanje enega svetovnega jezika.
Za obe delovni mesti se zahteva vodilne in organizacijske sposobnosti
ter oglaša prosti delovni mesti:
L VODJA PLANSKO-ANALITSKEGA ODDELKA 2. VODJA MONTAŽE
POGOJ
ad. 1) Fakulteta II. stopnje in 3 leta prakse, fakulteta I. stopnje in 6 let prakse in srednja izobrazba ter 9 let prakse.
ad. 2) Fakulteta II. stopnje in 2 leti prakse, fakulteta I. stopnje in 5 let prakse, ter srednja izobrazba in 8 let prakse.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prevoz na delo iz Ljubljane in Vrhnike zagotovljen. Tovarna ima na razpolago garsoniero v Ljubljani. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisa in oglasa pošljite v zaprti ovojnici na naslov: ISKRA-Tovarna elektronskih instrumentov Horjul v ZP ISKRA KRANJ v roku 15 dni od dneva objave.
Turnir v počastitev rineva
Ob praznovanju dneva republike, smo »pinkponkaši« in »odboj kaši« tovarne elektronskih naprav organizirali turnir in povabili ekipe tovarn: Elementi, Orodjarna,
Aparati in Avtomatika. Žal pa sta se v odbojki pomerili le moštvi Avtomatike in TEN.
V igri na pet dobljenih setov je bila ekipa Avtomatike za razred boljša od moštva
Izid žrebanje nagradna križanke za dan republike
Žreb je razdelil nagrade takole:
1. NAGRADA (100 DIN):
Roman Pikec, obrat Števci »Elektromehanika« Kranj;
5 NAGRAD PO 50 DIN:
Alojzija Bergant »Kondenzatorji« Semič; Andrej Kocijan — upokojenec SC Iskra, Kranj, Zupančičeva 13; Roman Bučinel, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Alojz Šuštarič, Orodjarna »Elektromehanika« Kranj; Franjo Golež — upokojenec, Kranj, Planina 30;
5 NAGRAD PO 30 DIN:
Štefan Pernar, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Alojz Remic, Tehnične službe »Elektromehanika« Kranj; Jože Puklavec, obrat ATN »Elektromehanika« Kranj; Marija Smogavcc, obrat »Stikala« Kranj; Avgust Prav-har. Vzdrževanje strojev »Elektromehanika« Kranj;
5 NAGRAD PO 20 DIN:
Janez Jagodic, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Majda Tepina, obrat »Stikala« Kranj; Ivana Dadosovič, Iskra-Commerce, Ljubljana, Zaloška 69; Janez Skok, »Elektromotorji« Železniki; Olga Bonča, obrat Mokronog;
10 NAGRAD PO 10 DIN:
Bogdan Veljak, Iskra-Commerce, Ljubljana, Kotnikova 6; Rajko Sedej, obrat ATN »Elektromehanika« Kranj; Vida Ujaš, obrat Števci »Elektromehanika« Kranj; Francka Lepan, Finančna služba »Elektromehanika« Kranj; Stanc Judež, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj; Lojzka Koželj, Iskra-Commerce, Ljubljana, Zaloška 69; Vera Taborne, Direkcija avtomatika, Ljubljana, Prešernova 27; Lidija Miloševič, direkcija avtomatika, Ljubljana, Prešernova 27; Silva Zaletel, obrat Števci »Elektromehanika« Kranj; Peter Ropret, obrat EMI »Elektromehanika« Kranj.
Nagrade bodo izplačane ob koncu januarja 1972.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: AVNOJ, TOČ, PLAMENICE, RAZA, OREH, IGOR, NO, LAR, NAV, OBOA, DA, TELUR, ACO, KLESAR, NOSTALGIJA, IRSKA, KAS, META-CONTA, APARATURA, RC, MU, OTS, AERO, BATIK, CUI, ZNAK, LUES, KARO, VTIS, IRIAN, OR, FAKIN, ALOD, JAPONEC, PLATINA, LIRA, TELEFON, AJDA, ATA, FEN.
EH
EU
Bi
Pl
BS
Bi
republike
TEN in vprašanje zmagovalca ni bilo niti za trenutek nejasno, čeprav sc je moštvo TEN borilo srčno in požrtvovalno. Tekma je bila v telovadnici šole »Danilo Kumer« v Stožicah.
V	namiznem tenisu so se ekipe pomerile v tovarniški menzi TEN. Udeležba je bila tudi tukaj slaba, saj so sc od petih povabljenih ekip odzvale le tri: Avtomatika, Aparati in TEN.
Tudi v tej disciplini so se vsi udeleženci zagrizeno in športno borili. Končni vrstni red ekip pa je bil: T. Aparati, II. Avtomatika, III. TEN.
V	opravičilo slabi uvrstitev ekipe TEN, moram povedati, da so nastopili le z ekipo B. Tekmovala sta le dva, namesto tekmovalcev, kot je bilo dogovorjeno.
Po tekmovanju so se udeleženci zbrali v gostišču »Jelen«, kier je bila podelitev nagrad. Prvouvrščeni ekipi sta dobili lične pokale, ostale pa diplome.
Ob te' priložnosti smo se dogovorili o bodočem sod ‘lova n iu na športnem področju. Radi bi namreč, da bi turnir petih tovaren Iskre v občini šiška v počastitev dneva republike postal tradicija.
Dušan Dolhar
Iskra Commerce, Ljubljana	
Novoletni popust	
Na osnovi dogovora med Direkcijo domačega trga in	
telekomunikacij, Direkcijo elektromehan. el. in aparatov	
in Direkcijo široke potrošnje je Odbor za	poslovno
politiko I. C. odobril novoletni popust, ki	bo trajal
od 10. 12. 71 do 31. 12. 71 v vseh naših prodajalnah. Po-	
goj novoletnega popusta je, da se plačuje v odobraval pa se bo za naslednje izdelke:	gotovini,
1. Gramofon GK — 39	15%
2. Gramofon GK — 53	10%
3. Stereo GK — 57	10%
4. Gram. šasija GR — 6	10%
5. TV Panorama Aqiia	5%
6. TV Panorama Vega	5%
7. Brivnik Braun sixtant	10%
8. Brivnik Braun special	10%
9. RA Portorož TS	10%
10. RA Portorož UKV	10%
H. RA Sava UKV	10%
12. RA Drava TS	10%
13. RA tranz. spr. SNT — 290	10%
14. TV stabilizator	5%
16. Tranz. sprejemnik T 45 Loevvc	15%
15. RA — GR National AG — 660	10%
17. Domofon Bungalov I.	13%
18. Tel. aparat ATA — 21	5%
19. Tel. aparat AVA — 22	5%
29. Tel. aparat ATA — 31	5%
21. Tel. aparat ATA — 32	5 %
22.	U S 7 a 23.	Vsi gospodinjski aparati (Girmi, Braun,	5%
Hoover, Gorenje Velenje, Elra)	5%
Upravni odbor	v
ISKRE — Tovarne električnih merilnih instrumentov, OTOCE ponovno razpisuje
prosto delovno mesto
ŠEFA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA
Pogoji:
1.	visoka izobrazba elektro ali druge tehnične smeri;
2.	5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem položaju v stroki;
3.	aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Kandidati naj svoje ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnitvi razpisanih pogojev dostavijo upravnemu odboru najkasneje do 30. 12. 1971.
B
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
JOŽETA ZABUKOVCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v tovarni Iskra Kranj-obrat ATN, linija ploščatega releja za izraze sožalja in denarno pomoč.
Marija Pernuš ZAHVALA
ob smrti drage mame LUCIJE KOLENC
se iskreno zahvaljujem kolektivu Iskre Novo mesto za iz-
Smučarski tečaji
Sindikalni odbor ZP Iskra bo tudi letošnjo zimo poskrbel za smučarske tečaje, v katerih si bodo udeleženci lahko pridobili potrebne veščine. Zadevno objavo v prejšnji številki »ISKRA«, danes še dopolnjujemo, V letošnji zimi so predvideni trije smučarski tečaji in sicer vsi trije v Gozd Martuljku:
od 23. do 30. januarja
od 30. januarja do 6. februarja
od 6. do 13. februarja 1972.
Za vse tečaje je zagotovljeno solidno strokovno vodstvo. V prvem tečaju bodo zlasti lahko sodelovali otroci.
Tečajniki bodo stanovali in se hranili v dependansi hotela »Špik«.
Stroški za posamezni tečaj znašajo:
za odrasle	455 din,
za dtroke	406 din.
V tej ceni je upoštevano: hotelski penzion ter stroški tečaja, zagotovljen pa tudi popust na vlečnici.
Vsak prijavljeni bo moral polovico stroškov smučarskega tečaja poravnati ob prijavi, drugo polovico pa ob prihodu v Gozd Martuljek.
Prijave sprejema: Sindikalni odbor ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 57-969.
Pohitite s prijavami!
1	11	■ *■'	'	■	IIT»— > '	I	■	I ■ I I-	■ —	»—1.1	■■■■■!	I
ZAHVALA
Zelo sem bil vesel, ko sem za dan republike prejel čestitko in finančno pomoč od sindikalne podružnice kranjske tovarne. Če vzamem v poštev dejstvo, da nas je v bolniški sobi bolnice v Valdoltri 18 in, da sem bil edini, ki je za praznike dobi! pozdrave in darilo, tedaj si lahko mislite, kako sem bil prijetno presenečen in kako ponosen sem bil na kolektiv, ki skrbi za bolne člane. Iskrena hvala za skrb in pozornost ter mnogo uspehov vam želi Dodo Curanovič, Ortopedska bolnica, Valdoltra
ZAHVALA
Vsem svojim sodelavcem v ATN v kranjski tovarni, ki so mi ob odhodu v pokoj poklonili lepa in praktična darila, se najlepše zahvaljujem in jim želim še mnogo uspehov.
Minka Murn
raze sožalja in podarjene vence ter vsem tistim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Karel Kolenc
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očeta
ALOJZA MARKLJA
se najtopleje zahvaljujeva kolektivu ATN linija stojal in obratu »Stikala« za izraze sožalja, podaricno cvetje in denarno pomo*
'r*crki
Albina Kuhar Tončka žužek
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ,ndustr:je za elektromehamko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Našlo» uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj