Št. 73.
V Gorici, v soboto dae 12. septembra 1903.
Tečaj XXXIII,
Iihaj« trikrat na tod«* t iejitla tadMjih, in »ioar: vsak torek, eatrtek to iobot«, ijntranj« !i-isaje opoldne, Tefcni« ^»J* P"   °> .3- "* P°:
poldne, in stane s nrednSkum Izrednimi prilogami er 9 »Kažipotom1 ob novem letu vred po poŠti pre-emtna  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol lete........6, 60,   ,    ,   3-30
fletit leta.......3 , 40 .   ,    ,    1-70
Posamične Številke Btanejo 10 vin.. Od 23. julija 1908. do- preklica irhaja ob *redab-* tn sobotah ob 11. ari dopoludne.
Naročnino sprejema upravnižtvo v Gosposki olio Stv. 11 v Gorici vtGoriSki Esiarni. A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do H. ure. Na aaroiila kras dop»slaue m»ro«nii« te ne oilramo.
Of lati la ¦••laalM se rafionijo po petit-vratah Ce tiskano 1-krat 8 kr.,«-krat 7 kr., 3-krat 6 kr."VWk* vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in «pisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vbb za omiko, Bvobodo In napredek.!*    Dr. K Lavris.
Uredništvo te nahaja v Gosposki ulioi It 7 v Goriol v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan.od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne: ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. D .-avniStvo se nahaja v Gosposki ulici It. 11.
Naročnino in oglase je plaiatl loeo Gerlca. »opisi a^ se pošiljajo 1« uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo I« upravniStvn.                ___                         *  ¦'
»VRIMOBIC«
leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
11. '%*L' J" <primMeP» «e prodajata v Goriol v to-" bakarm Sohwar* v §0^ ^ ,n jener8Ux t Nunski uhoi; - * Tatu t tobakami Lavrenčič na trgu della Caserm«.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna* A, Gabršcok (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Krojaška zadruga"— propadla.
Na moje pozive, naj priobčijo obljubljene račune za 1. 1903., in sicer do 2. maja (ko je postala Centrifuga lastnica) in od 2. maja do 17, avgusta (do občnega zbora), je odgovorila »Gorica", da so tiste račune že priobčili,
Na osebne udriharije, brez katerih kavči ne morejo napisati nikakega članka več, ne odgovarjam. Jaz se le čudim kavčem, da se toliko bavijo z mojo osebo, ko sem po njihovem mnenju velika reva v vsakem oziru. Velikani se pač ne lasajo s pritlikavci!
V stvarnem pogledu me je »Gorica* presenetila! Torej tistih par Števil, ki ničesa ne poved6, so obljubljeni računi za 1.1903.?! — Oglejmo si jih I Toda da ne bo pomislekov o zanesljivosti, naj ponatisnem doslovno ves oni del v poročilu, — ki se glasi tako:
»Pozneje Vam p reč i ta ta račune za leto 1901, 1903. do incl. 1, maja in od 1. maja do 17, avgusta t. 1., torej lanski račun, račun za letošnjo samoupravo in za prisilno upravo pod nadzorstvom ,C. p/. Za sedaj Vam omenim sledeče številke, ki naj Vam predočijo približno vrednost današnjega blaga. Bilančna vrednost I. 1901. je bila (brez odbitka).... K 125.705'24 Dokupilo se je letos  ....   „   31.097*15
AKTIVA.
Blago..........   K 107,500 —
Naloženi denar......    ,     2.600'—
Terjatve.........    ,    22.200*—
Skupaj .  .   K 132.300-— PASIVA.
Dolg pri .Centralni pos.« ,  .   K   72.000'—
Približne %.......    ,     1.500*—
Do!g za blsgo.......    „     4.000-—
Deleži..........    ,    30.000 —
K  156.80239
Prodalo pa .   •......K    69.651 '58
odbijemo od tega 15%  dobička..........    10.434-24
K 59.217-34 Če odbijemo to svoto od zgornje, znaša torej današnja vrednost blaga K 97.675-05. Z ozirom na sedanjo precej živahno kupčijo (prodalo se je do 17. avgusta letos K 69.985^? blaga proti plačilu v gotovini) se smemo za trdno nadejati, da se to blago proda najmanj z 10% dobička, tako, da je miuimalna prodajna vrednost tega blaga K 107.442-56.
Na podlagi tega bi bila današnja situacijska bilanca .trta:
K 107.500-—
Odbita pasiva od aktiv, ostane torej plus K 24.800-—, katere * bhko računamo deloma za neizterljive terjatve, deloma pa za bodoče režijske stroške.To se glasi precej drugače, nego — 93.000 K primankljaja, o katerem čveka klepetava ,$oča*. — Kakor vidite, je asanacija na vsak način osigurana, ako so v prvi vrsti člani tako pametni, da pripomorejo k isti s tem, da pospešujejo prodajo blaga. V drugi vrsti je pa tudi dolžnost vseh naših somišljenikov, da pridno agitirajo za trgovino »Krojaške zadruge* in s tem pripomorejo do konočne zmage pravice in poštenosti proti zlobi in škodoželjnosti!"
Ne vem, ali liole ali nehote je v obeh klerikalnih trobilcih postavljena letnica 1901. mesto 1902.
Bivši poslovodja je lahko ponosen na ta števila, ki kažejo, da jim je zapustil blaga za 125.705 K, od katerega hočejo kavči imeti še danes vsaj 10% čistega dobička.
Ako je tako, vprašam ponovno, zakaj je Centrifuga tako strašno hitela s tožbo, ru-bežnijo in z bobnom, ki je imel zapeti 6. maja t, 1. edino na njeno zahtevo? — Ako je tako, tedaj je naredila Centrifuga naravnost zločin, da je tožila in rubila ter naredila zadrugi prav veliko docela nepotrebnih troškov, čeprav je bilo dolga do 118.000 K. Saj je imela zadruga z jamstvom članov in terjatvami do 175.000 K s v o j i h proti onemu dolgu! Kaj vraga se je mudilo Centrifugi s tožbo ?! Saj je bila prav ta tožba pričetek vseh zagat, v katere je prišla K. z. od jami-varja naprej!
Kdor ne vidi že h teh števil, ki jih razglašajo   kavči  sami,  da  tu  vmes  nekaj
smrdi (pa ne po krivdi bivšega poslovodje!), ta je slep ali zaslepljen.
Med aktiva 17. avgusta postavljajo celih 132.300 K, med pasiva pa le 107.500, med temi Centrifugi 73.500. — Če to (ni ,ma-raku*! Še 10. julija so zapisali v tisto pre« grozno pogodbo, da ima Centrifuga terjati okroglo 118.000 K, — a dober mesec pozneje pravijo, da je le 73.500 K! Odkod tako hitro toliko pokritja? Ali iz blaga 1 Saj se ga je celo leto prodalo le za blizu 70.000 K, toda dokupilo za 31.000 K. — Ali je Centrifuga že med letom dobivala na račun, p a t o zamolčal« v v s e h tožbah, v vsem sodnem postopanju in končno celo v pogodbi lO.julijaPtt Ako je še to resnično, potem imamo opraviti zapored s samim neredom in s prav čudnim, stroge obsodbe vrednim postopanjem, ki mora uničiti vsako trgovino!
,R. z." je silno trpela na kreditu, tako, da za njo ni voč pomoči. Todu ta kredit, to staro dobro ime je uničila edino Centrifuga in nfcdo drugi, najmanj pa jaz, ki sem se oglasil šele potem, ko je bila Že podpisana v zadnji »Soči" objavljena pogodba ter sem posvetil v žalostne razmere s številkami, ki so vse obsežene v tisti pogodbi. — Ugled in kredit je bil uničen s tožbo, rubežnijo in bo.Uiom od strani Centrifuge. — In s tem je bil storjen zločin proti K. z., a tega Centrifuga ne bo mogla nikdor opravičiti, kajti sedanja števila, katera pošilja v svet, govore" jasno in glasno, da jim je bivši poslovodja prepustil aktivno zadrugo, a vkljub temu so jo uničili.
Ali so mojstri ti naši kavči! Še 10. julija so pokazali črno na belem v pogodbi, da ima »K. zadr." dolga 118.000, (deležev 30.000 K), torej vsehpasiv okroglo 148.000 K, — nasproti temu pa le 44.000 K blaga, da je torej dolg presegal blago za 104.000 K. In nekje so pisuli, da je bila Centrifuga naravnost velikodušna, ako je ponudila za blago 55.000 K, ker nikdo drugi bi ne bil dal niti 44 000 K., in šele s toliko velikodušnostjo se je znižala zguba na okroglo 93.000 K.
Opozarjam čitatelje,  da   vse   to  niso
moje kombinacije, marveč je obseženo  v znani pogodbi 10. julija l
In glejte!! 17. avguste imajo nakrat blaga za 107.500 K, dolga pri Centrifugi pa le 72.000 K.
Če se to ne pravi, imeti za norca vso slovensko javnost, če to ni ivlndl, kaj pa naj se tako imenuje?! Le naši kavči, prote-žovani od vseh tistih...., ki bi jim morali gledati na prste, si «Mnejo dovoliti tako zabavo! Naprediijaki bi sedeli že davno v luknji I A. Gabrsfiek,
Sleparije
|e ob zadnjih tržaških volitvah pred sodnijo.
V ponedeljek je začela in v sredo je skončala pred okrožno sodnijo v Trstu vele-zanimiva obravnava, nanašajoča ao na ma-hinacijo in goljufije povodom zadnjih občinskih volitev v Trstu. Obtoženi so bili Edm. Cosani, pisar, 28 let star, Just Skerl, 39 let star, zidarski mojster in posestnik, Alcid Pe-legrini, zavarovalni uradnik, 80 let star, pristojen v Gorico, Ed. Mlin, pisar, 45 let star, Rihard Valle, obč. uradnik, 28 let star, Hieronim Jazbilz, Jos. Tominz, posestnik, 58 let star, Ant. Crelis, hišni vratar, 33 let star, Breno Vecchi, obč. uradnik, 49 let star, Edv. Grill, 32 let, brivec, Andrej Castro, 43 let, prekupčevalec sadja, Jurij Benussi, trgovec, 52 let, Andr. Cumar, 44 let, trgovec, da so glasovali z glasovnicami na druga imena ter se izdajali za dotične osebe, oziroma da izročali glasovnice drugim, da naj glasujejo za nje, zadnja dva, Benussi in Cumar pa da sta oba v marcu in aprilu 1903., tukaj prvi kakor predsednik in drugi kakor blagajnik volilnega odbora političnega društva »Patria*, najela kakor agitatorja proti plačilu Edtmmda Cosanija z nalogom, da glasuje na občinskih volitvah HI. in IV. razreda, ki so se vršile meseca aprila 1903., za druge osebe z legitimacijami, ki so mu bile na sedežu gori omenjenega odbora izročene na razpolaganje, tako, da je Cosani z njiju vednostjo glasoval za druge osebe, in da sta torej proračunjeno dala Cosaniju priliko, da je  ponovno  zakrivil prestopek   falzifikacije
Trije mušketirji.
Napisal AIexumlre Dumas.
(DBfr.)
Misli na bodočnost so bili žalostne- Svest si, da ga usmrti Athos, se je mladi mož seveda malo vznemirjal zaradi Porthosa. Ker pa je vendar upanje poslednje, ki umre v človeškem srcu, jj v njem polagoma vstajala misel, da bi mogel rešiti življenje iz obeh dvobojev, seveda s silnimi ranami, in za slučaj, da ostane živ, si je dal z ozirom na bodočnost sledeči ukor:
* Kako nespametno ravnam in kakšen tepec sem! Ta hrabri in nesrečni Athos je bil ranjen baš na rami, v katero sem se moral zalete« z glavo, kakor bi mi bilo z njo podreti kako zidovje. Samo čudim se, da me ni takoj ubil. Pravico je imel do tega, in boločina, katero sem mu provzročil, je morala biti strašna. Kar se tiče Porthosa, — ah, kar se tiče Porthosa, pri moji duši, ta stvar je bolj smešna.«
In nehote se mladi mož prične smejati, oziraje se okoli sebe, če ta osamljeni smeh, ki je moral v očeh onih, ki so ga videli, biti brez vzroka, ni raz-žalil koga izmed mimo idočih.
»Kar se tiče Porthosa, je stvar bolj smešna; vendar sem tudi v tem oziru pomilovanja vreden tepec. Ali se mi je treba tako zaletavati v ljudi, ne da bi zaklical: Pozor! in mi na vsak način siliti, da bi pogledal pod njihov plašč in tam videl, česar tam ni! Gotovo bi mi bil odpustil, če bi ne bil pričel govoriti
o tem prokletem pasu, dasi z zavitimi besedami! Da, lepo zavite besede! Kakšen proklet Gaskonec sem vendar jaz; še vedno bi pekel duha v ponvi! Torej, prijatelj d' Artagnan,« nadaljuje pogovor s samim seboj z vso ljubeznivostjo, katero si je bil po svojih mislih dolžan, »če se tudi tukaj srečno izviješ, na kar pa ni preveč misliti, te mora biti v bodočnosti sama uljudnost. Od zdaj naprej te morajo občudovati, dajati te morajo drugim za vzgled. Postrežljivost in j uljudnost še ni strahopetnost. Vzemi si za vzgledi Aramisa. Aramis je poosebljena ponižnost, pooseb-^ ljena prijaznost. Ali je bil pa že kdo toliko predrzen, da bi bil rekel, da je Aramis strahopeten ? Ne gotovo ne, in od zdaj naprej se hočem v tej točki ravnati čisto po njem. Ah, prav tukaj je.«
Grede" vedno naprej in nadaljuje svoj samogovor je prišel d' Artagnan v bližino palače d' Aiguillon in opazil pred to palačo Aramisa, ki se je veselo razgo-varjal s tremi plemiči iz kraljeve garde. Tudi Aramis je opazil d Artagnana; ker pa ni pozabil, da je bil gospod de Treville zjutraj v prisotnosti tega mladega moža tako razvnet, in ker priča očitanj, ki so zadela mušketirje, ni bila zanj nič prijetnega, se je delal, kakor bi ga ne videl. D'Artagnan, ki so ga vseg*. prevevale misli na uljudnost, pa se je približal Četvorici mladih mož ter jih z najprijaznejšim smehljajem pozdravil nenavadno uljudno. Aramis se je lahno poklonil z glavo, nasmehljal pa se ni. Sicer pa so v istem hipu vsi štirje prekinili pogovor.
D' Artagnan ni bil tako neumen, da bi ne bil spoznal, da je njegova prisotnost odveč; toda nedo-
stajalo mu je še potrebne vajenosti, da bi se znal ročno izmotati iz neprijetnega položaja, v kakoršni pride mož, ki se pridruži krogu komaj znanih mož in se vmeša v pogovor, ki ga nič ne briga. Zato prične razmišljati o sredstvu, da bi se na kar najmanj ne-pripraven način odstranil, ko opazi, da je Aramis spustil svoj robec na tla. Ker je, najbrže iz nepazljivosti, stopil nanj z nogo, se je mlademu Gaskoncu zazdelo, da je prišel trenotek, ko more popraviti, kar je storil nedostojnega. Zato se pripogne in potegne z najprijaznejšim obrazom, kateri je mogel napraviti, robec izpod mušketirjeve noge in kljub vsemu prizadevanju onega, da bi ga obdržal na tleh, poda mu ga in reče pri tem:
»Mislim, gospod, da bi ne izgubili radi tega robca.«
Robec je bil res bogato vezen in je imel v jed-nem izmed oglov krono in grbe. Aramis je nenavadno zarudel in robec iz rok Gaskonca bolj iztrgal kakor pa vzel.
»Ah, ah,« zakliče jeden izmed gardistov, »ali trdiš še vedno, ti molčeči Aramis, da se slabo razumeta z gospo de Bois-Tracy, ko tf ta ljubezniva gospa daje celo svoje robce.«
Aramis pogleda d'Artagnana s pogledom, ki da človeku vedeti, da si je ravnokar dobil smrtnega sovražnika ; nato pa reče s svojim prejšnjim prijaznim obrazom:
»Motite se, gospodje, ta robec ne pripada meni, in ne vem, zakaj je gospod prišel na misel, dati ga
volitev y izvrševanje političnih pravic, po-davSi Sredstva v to svrho in odstranivši zapreke. -
V razlogih k obtožnici čitanio med drugim : Kakor je znano, so se prostega aprila v tem mesta vršile volitve občinskega sveta in sicer one IV. razreda dne 14. in 15., one BDT. razreda dne 17. in 18.» one H. in I. razreda dne 23. odnosno 25. istega meseca in slednjič, nekoliko dni pozneje v okolici.
Bitka, vredna takega imena, se je bila le na volitvi m. razreda, v katerem sti si stali nasproti dve stranki in sicer politično društvo »Patria* in društvo .Doraenico Ros-setti".
Preiskava, uvedena proti Edmundu Co-saniju in dr., je privela do prepričanja, da je bilo sosebno v tem razreda zakrivljenih mnogo volilnih goljufij po današnjih sojencih in drugih individuvih, ki so ostali neznani.
Na volitvah III. razreda je imel oddati svoj glas tudi Josip Torainc, kateri je pa — po svoji lastni izpovedbi — uporabil to svoje pravo edino le pod pogojem, da mu Anton Crelis, kateri ga je silil, naj gre glasovat, plafia zajutrek. In res je Anton Crelis spolni! obljubo, potem, ko se je prepričal, da je To-mins resnično glasoval.
Radi navedenih resultanc morajo toženci Gosani, Skerl, Pellegrini, Jeklin, Valle in Jasbitz odgovarjati radi Činov, ki imajo vse značaje prestopka previdnega v VI. členu zakona od dne 17. decembra (862 it. 3. drž. zak. št E 1863, ker so glasovaje izključno za druge osebe fateificirali varajočim načinom glasovanje o priliki volitev v izvrševanje političnih pravici toženca Tominzin Crelis radi istega prestopka, ker je eden njiju prodal, a drogi kupil en glas; in slednjič toženca Grill in C&stro radi sokrivde na tem prestopku, ker sta dala Cosaniju, odnosno Jasbitzu-u nalog, da ista mesto njiju vršita volilno pravico, izdavne se krivo za osebe, ki 30 bile imenovane na legitimacijah.
Radi sokrivde mora dalje odgovarjati toženec Breno Vecchi. Ta priznava namreč, da ste mu bili dostavljeni legitimaciji za njegova dva odsotna brata dr.a Iginija in dr. Lacijana Danteja Vecchi, ter je na svojem prvem zaslišanju izjavil, da je legitimaciji izročil Cosani-ju, ne da bi mu bil naročil, naj glasuje za njiju, dočim je Gosani izjavil od svoje strani, da je listka našel na sedežu večkrat omenjenega odbora.
Edmund Gosani, kateri je — kakor je že dokazano o priliki volitev razvijal žilavo delavnost v prid volilnega odbora društva ,Patria", je bil — po njegovi izpovedbi — najet kakor agitator od odborovega predsednika Jurija A. 6. Benussi-ja, ki ga je toliko pred volilnimi činom, kolikor po istem od-škodoval davši mu plačilnih nakaznic za skupno svoto 240 kron, prijetih od Ivana Cumarja, ki je fungiral kakor blagajnik istega oobora. Vsled teh dotik, ki sta jih imela s Gosanijem, je torej brezdvorano, da sta ga dobro poznala, toliko Benussi, kolikor Gumar.
Gosani pa izjavlja sedaj, da se je on moral šminkat' in preoblačiti, v to, da je mogel glasova * %..< druge osebe ne da bi ga spoznal kak čW volilne komisije in da je za časa volitev tako šminkan in preoblečen hodil v dvorano društva .Filarmonica", kjer je imel svoj sedež gori omenjeni odbor in kjer je bil večkrat Benussi, kateri ga je videval in kateri torej ni mogel prezreti njegovega šmikanja in mu ni mogel ostati neznan namen istega.
Isto velja za toženca Jakoba Cumarja, kateri je bil člen volilne komisije za IV. razred in kateri je torej imel vso priliko videti Cosanija, ki je našminkcm ali preoblečen glasoval za druge osebe.
Spojivši to okolnost z dejstvom, da je bilo na sedežu volilnega odbora najdenih mnogo legitimecij in identitetnih izkaznic: če se vpošteva, da sta Benussi in Gumar videla tja dohajati Cosanija, kateremu so se izročevali omenjeni listki in ki se je posluževal istih v izvršit * kaznjivih dejanj, katerih se (Gosani) priznava krivim; Ce se vpošteva, da sta oba sojenca, katera sta radi go-renjega razloga morala vedeti za Cosanijevo početje — velikodušno plačala Cosaniju to njegovo delovanje; če se vpošteva, da mu je — po Gosanijevi izpovedbi — Gumar svetoval bežati, ko je v voMn« dvorani pričujoči Karol Tribusson, v istem hipu, ko je Gosani goljufivo glasoval za Vincenca Cocianeig-a, opozo-fi volilno komisijo na dejstvo, da človek, ki je glasoval, ni omenjeni Gociancig, in da mu je Gumar v drugem takem slučaju priporočil, naj se ne spušča predaleč glaso-vaje za druge osebe; če se vpošteva, da je Benussi dne 18. aprila popoludne, po dovršenih votitvah, ko je videl Cosani-ja našmin-kanega na sedežu odbora, šel k njemu ter mu rekel potihoma: »Gosani, dovolj, dovolj; ni treba veC", kar velja kakor svarjenje Cosani-ja, naj preneha s svojim protizakonitim delovanjem, katero od tedaj naprej ni bilo več potrebno; če se vpošteva slednjič, da se svote vročene Cosaniju, ne morejo opravičit*, kakor bi hoteli toženci, z voznimi troški za izvoščeke, ki so se vporabljali o volilni agitaciji, — kajti za rabo izvoščekov potrebne svoje so bile vročene lastnikom vozov neposredno od blagajnika Cumar-ja na plačilne izkaznice dane od volilnega odbora, katerih izkaznic se je nekoliko našlo v posesti Cosanija ; če se vpošteva torej, da Cosaniju plačane svote niso mogle služiti v omenjeno svrho, marveč so morale biti edino le v odškodnino Cosaniju za njegovo protizakonito delovanje; če se upošteva, da se je tem načinom Cosanija očito bodrilo k početju in nadaljevanju volilnih goljufij, za katere sta iz gori navedenih razlogov natančno in brez-dvomno vedela sojenca, morata biti poklicana tudi onadva na odgovor radi sokrivde na prestopkih, -ki-jih je zakrivil Cosani glaso-vaje na imena Rugg. Sierzl, Vincenc Gociancig, Josip Milano, Matej Mareglia in še drugih.
Cosani je priznal takoj, da je kriv. Godilo se mu je slabo, zato se je obrnil do B e n u s s i j a, ki ga je sprejel v službo volilnega odbora ter mu naroČil, da bo hodil po volilce, jih nagovarja), naj gredo volit, pridobival volilce za stranko in o potrebi tudi glasoval. Na razpolago je imel legitimacije, glasovnice in druga potrebna sredstva. Benussi mu sicer ni velel izrecno, naj glasuje za druge,.paC pa se je to razumelo iz vseh njegovih besed. Prvi dan je glasoval v imenu dr. Iginija in Luc. Vecchi; v to svrho si je dal obriti brado in brke ter si dal prilepiti na obraz Črno brado in črne brke. hto-tato našminkan je glasoval za Cocianciga. Tribusson je bil opozoril komisijo, da ta ni Co-ciancig, ali Gumar je rekel na to: Glasujte, glasujte, pa bBŽteTBenussiT ga Je videl, ko je jemal legitimacije, ter našminkanega in se mu je smejal. Glasoval je vsega kakih 12 krat Dobil je večkrat po 20, 40 do 60 K, in sicer od Benussija in od Cumarja. Po volitvah mu je dal Gumar še 100 K. Benussiju in Cumarju je povedal tudi ustroeno, da je glasoval za tega ali onega volilca, tako da sta oba vedela, kaj počenja. — Sledila je tudi konfrontacija z Benussijem in Cumarjem, katerima je Cosani povedal v obraz, da sta vedela za vse njegovo početje. Oba sta molčala na to. Benussi je govoril potem na dolgo ter razlagal svojo poštenost. Cosanija je sprejel v začasno službo za volilni odbor, in sicer za to, da je hodil po volilce, jih nagovarjal in vozil z izvožčikom na volišče. Benussi priznava-, da je dal Cosaniju nekaj denarja, aH le za to, da je spremljal volilce na volišče in ker je imel ženo bolno, vso drugo zvezo s Gosanijem, zlasti to, da bi bil vedel, kaj počenja, pa je zanikal. Cumar se je tudi izgovarjal, da je vse laž, kar trdi Gosani, in rekel je celo, da je laž, da mu je dal 100 K iz svojega žepa, ko mu je to Gosani povedal v obraz. Cosani je nadalje med zaslišavanjem prič povedal tudi, da ga je videl vsakikrat tudi vladni komisar vit. Jettmar, pa vendar ni nič rekel, dasi je on dovolj poznata oseba. Tudi nekateri drugi obtoženci so priznavali, da so glasovali za druge. Zaslišan je bil kot priča Tribušon, ki je opozarjal komisijo na .volilca" Cosanija, ali komisija je zavračala njega, da nima nič tu opraviti, tudi vladni zastopnik ga je zavrnil. Policijska informacija pravi, da so sploh vsi toženci nag n j eni do volilnih goljufij. Konec obravnave je bil ta, da je bil obsojen Cosani na 1 mesec strogega zapora, Just Skerl na 3 tedne, Pellegrini 14 dnij, Jeklin 8 dnij, Vecchi 14 dnij, Grill 8; rešeni obtožbe pa so: Benussi, Cumar, Valle, Tominz in Crellis. Cosanija je branil dr. Stanič, ki je rekel med drugim, da izid zadnjih volitev nibiltriumf poštenosti, ampak triumf nepoštenosti, de m oral i-z a ci j e in k or u p ci j e.(In tako je tudi res I Ta obravnava je pokazala, koliko je gnilega med gospodujoče laško kliko v Trstu,
kateri so dobra vsa sredstva, da se le drži pokoecu, in pri tem jej pomagajo celo oni, ki bi morali stati daleč proč od takih sleparij!) Rekel je dr. Stanič še nadalje, da razprava je podala dokaze za to, da je 98 mrtvih in neznanih volilcev dejanski volilo; da se je izdajalo volilne listke vsakomur, ki ie le pripadal stranki .Patrija- ; da je v tem pogledu zadostovalo navesti katerosibodi ime in da je pristaš te stranke brez ovire potegnil volilni listek, da so navadni postreščeki glasovali za dobro poznane volilce; da je eden ali drugi teh »Patrijinih* morettov ne le do 10 in 20-krat, ampak ce!6 do 60-krat na en dan glasoval, sedaj v tej obleki, sedaj v drugi, sedaj v taki bradi, sedaj v drugi, slednjič tudi brez brade, da se je oddalo 19 glaso v s pooblasUir, ne "da""b"i bilo možno kje najti dotičnih pooblastil, da se je od druge strani pa dobro poznane volilce, ki niso bili »Patrijine" stranke, kar meni nic tebi nič, izbrisalo iz volilnika, češ, da so nepoznani. Kar je pri vsej tej stvari posebno simptoma-tično, je to, da so municipijski uradniki in sluge na vse možne načine podpirali »Patrijine* morette, bodisi, da so- jim uročali volilne listke, bodisi, da so jim izposojali obleko in klobuke, bodisi, da so jim omogočali vstop v volilno dvorano. Vse brijače, ki so te morette brili in šemili — plačal je municipij! Kar je pa posebno značilno, je to, da so vsi ti moretti, katerih je bilo kakih 300 in od katerih je vsaki vsaj enkrat, če ne večkrat, glasoval za mrtve in odsotne, bili v službi .Patrije" in da se ni konstatiral niti en sam slučaj, da bi bila kaka d**uga politična stranka, bodi .RosseUi", bodi katera druga, le enkrat tako glasovala, ali le poskusila glasovati.
Žalostno, prežalostno je, da so se take goljufije mogle goditi vpričo vss volilne komisije, od katere je eden ali drugi ud brez-dvomno poznal enega ali drugega teh morettov ; prežalostno je, da se je vse to moglo goditi celč v pričo c. kr. vladnega zastopnika, ki je sam za .Patrijo" svoj listek oddal, ki je raje v kakem kotičku .Edinost* prebiral, nego da bi se brigal za zakonitost volilnega postopka. Najžalostnejše pa pri tem je, da je c. kr. državna policija morala dobiti povelje z Dunaja, predno je pričela preiskovati stvar.
Dopisi.
Iz Mimika. (Odgovor kožban-skemu županu). Dolgo smo Čakali na Vaš odgovor. In to popolnoma naravno, kajti v škripcih ste bili ter niste vedeli, kako se opravičiti. To se vidi tudi iz Vašega zadnjega dopisa, kako težko Vam je ovreči naše resnične trditve. Vidi se, kako ste se ognili našim rožicam res, kakor mačka vrelega močnika. Z odkrito vestjo morate pripoznati, da je Vaš zagovor popolnoma jalov. Podali niste
(Dalje v prilogi.)
raje meni nego kateremu izmed vas, in dokaz za mojo j trditev je to, da imam tu v žepu svojega, c
Pri teb besedah potegne iz žepa svoj robec, ki je bil sicer tudi jako eleganten in iz finega batista, dasi je bil batist v tem času drag, a vendar le robec brez vezenja, brez grba, okrašen samo z znakom svojega lastnika.
To pot drArtagnan ni izrekel nobene besedice; spoznal je svojo napako. Toda Aramisovi prijatelji se niso pustili varati njegovi laži, in jeden izmed njih se z navidezno resnostjo obrne k mlademu mušketirju in pravi:
»Ce bi bilo tako, kakor praviš, bi bil jaz prisiljen, zahtevati ga od tebe; kakor ti je namr6č znano, je Bois-Tracy moj prijatelj in ne maram, da bi se kdo ponašal z lastnino njegove žene.c
»Zahtevaš ga nedostojno,« odvrne Aramis, »in pri vsem priznavanju opravičenosti tvoje zahteve na sebi bi jo odklonil zaradi oblike.«
»Dejstvo je,« pripomni d' Artagnan boječe, * da nisem videl robca pasti iz žepa gospoda Aramisa. Imel je na njem nogo, to je vse, in mislil sem si, ker ima na robcu nogo, da je robec tudi njegov.«
»In motili ste se, moj ljubi gospod,« odvrne Aramis hladni jialo dovzeten za to zadoščenje.
Nato se oorne h gardistu, ki se je izdal za Bois-Tracjrjevega prijatelja, in nadaljuje:
Sicer pa mislim, moj ljubi Bois-Tracyjev prijatelj, da mu jaz nisem nič manj ljub prijatelj, kakor mu moreš biti ti, tako da je ta robec — strogo vzeto — ravno tako   lahko padel  iz  tvojega žepa kakor mojega.«
»Ne, pri moji časti!« zakliče gardist Njegovega Veličanstva.
»Ti bodeš prisegal pri svoji časti in jaz pri svoji
besedi, in jeden naju dveh bode očividno lagal. BoljSe | napraviva, Montaran, če ga vzameva vsak polovico.«
»Robca ?«
»Da.«                                                                              I
»Krasno!« vsklikneta druga dva gardista. »To je j razsodba kralja Salamona. Res, Aramis, ti si polni modrosti.«
Mladi ljudje se prično glasno smejati, in kakor si je lahko misliti, stvar ni imela drugih posledic. Za hip se pogovor konča in ko si gardisti in mušketir prijazno stisnejo roke, se razidejo, gardisti na jedno, Aramis na drugo stran.
»Zdaj je čas, skleniti s tem galantnim človekom! mir,« pomisli d'Artagnan, ki se je tekom zadnjega dela tega pogovora držal nekoliko na stran. In vsled j te dobre misli se približa Aramisu, ki se je oddaljil,! ne da bi se dalje menil zanj.
»Gospod,« pravi, »upam, da mi oprostite!«
»Ah, gospod,« ga prekine Aramis, »dovolite, da vas opomnim, da v tem slučaju niste ravnali kot galanten mož.«
»Kaj, gospod!« vsklikne d' Artagnan, »vam se zdi...«
»Zdi se mi, da niste kak tepec, in da kljub temu, da ste ravno dospeli iz Gaskogne, dobro veste, da ljudje brez vzroka ne stopajo na robce. Kaj, hudiča! Pariš ni potlakan z batistom.«
»Gospod, vi nimate prav, da me hočete ponižati,« pravi d'Artagnan, v katerem je prepirljiva narava pričela govoriti glasneje kakor miroljubni sklepi. »Vsekakor sem iz Gaskogne, in ket veste, vam ne rabim praviti, da Gaskonei niso zelo miroljubne narave, tako da so, — če so se opravičili, in če bi bilo to tudi za neumnost, — prepričani, da so storili dvakrat toliko nego je bilo potrebno.«
»Gospod,« odvrne Aramis, »kar vam pravim, ni zato, da bi pričel z vami prepir. Hvala Bogu, nisem kak pretepač in se bijem, ker sem začasno mušketir, samo prisiljeno in vedno jako nerad; toda to pot je stvar resna, ker je bila pa vas razkrita neka dama.«
»To se pravi po nama,« zakliče d' Artagnan.
»Zakaj ste bili toliko nedostojni, da ste mi podali robe«;«
»Zakaj ste bili toliko nedostojni, da ste ga spustili na tla?«
»Rekel sem in ponavljam, da robec ni prišel iz mojega žepa.«
»Prav torej! Tako ste dvakrat lagali, kajti jaz sam sem ga videl priti iz Vašega žepa.«
»Ah! vi pričenjate govoriti v tem tonu, gospod Gaskonei! Prav torej, jaz vas naučim živeti.«
»In jaz vas pošljem k vaši maši, gospod abb6. Izvolite potegniti, in sicer na mestu!«
»Vsaj tukaj ne, moj lepi prijatelj, tukaj ne. Ali ne vidite, da sva pred palačo d' AiguiUon, v kateri je vse polno kardinalovih kreatur ? Kdo m! pravi, da vam ni naročila Njegova Eminenca, da mu preskrbite mojo glavo? Jaz pa smešno ljubim svojo glavo, ker se mi zdi, da precej dobro pristoja mojim ramenom. Rad vas torej usmrtnim, bodite brez skrbi, toda usmrtim čisto mirno, na skritem in zaprtem kraju, kjer se ne bodete mogli pred nikomur ponašati s svojo smrtjo.«
»Ne zanašajte se preveč na to in vzemite svoj robec s seboj, če že je vaš ali ne; morda bodete imeli priliko, poslužiti se ga.«
»Gospod je Gaskonec?« vpraša Aramis.
»Da. Gospod sestanka ne prestavlja na drug čas vsled previdnosti.«
(Dalje pride).
frlloia „3oft)" it. 73. z Uro 12. septembra 1903,
niti enega konkretnega dokaza, ko menite, da znaste nekaj veC nego hruške peč*. Po-četkoraa nam očitate kvintale lazi, a potem se v svojem zagovora tako blamirate in osmešite ; to je res žalostno. To vidite, je prav res klerikalno farbanje. Najprej se nam zdi res Čudno, zakaj ste sprejeli Vi odgovornost v »Prim. listu". Zakaj se je bal priti pravi dopisnik na dan ? Mora imeti že mnogo masla na glavi! Sedaj,poglejmo malo V^šaj^kak* zovanje. Pri točki 1) pravite, da imamo prav, Ge je bila komisija ob določeni uri že pripravljena, zakaj se pa volitev ni. pričela ? Glede točke 2) ostanemo pri naši trditvi. F»i točki 3) zahtevate dokaz, da je bjHtajgnai^ ven potisnen. Res, smešno! Saj je v odgovoru namestniStva (katerega ste v naše polno zadovoljstvo priobčili) izrecno povedano, da ste ga ven potisnili, ker se je utihotapil v volilno sobo. Kdo je dal informacije c. kr. naraesteištvn« ako ne Vi, Menite, da smo taki tepci, da bi ne vedeli, m podlagi čegavih informacij sloni odgovor namestniStva ? Kar ste v prvo ;•* ni trdili, ali kar namastnistvo trdi, hočete sedaj od nas dokazov. Ali ne vidite, da se sami po zobeh bijete? Da so vstopili volilci v sobo Se potem, ko so bila vrata zaprta, vprašajte Dominka Petruša, on Vara precej pojasni. Pri točki 4) zopet niste ni-česa dokazali, ampak je naša trditev resnična. To morate sam pripoznati, da je mnogo volilcev z enakim imenom in priimkom. Da je klical obhodnik nepopolno, dokazujeta podpisana Janez Piculin in Anton Zgubin, katerih ime in priimek imajo Se drugi volilci. Klical je n. pr. Anton Zgubin. Kdo na}-ve, kateri je ta, ako ne pove" Se drugih določil. To sta slišala prej imenovana volilca na lastna ušesa, Torej se vidi, koliko je opravičen Vas jalov dokaz. Glede točke 5) imamo mi prav, to sami pravite. Pri točki 6) pravite tudi, da imamo prav. Točke 7, 8, 9, 10,11, ste se tako lepo ognili, da si delate prav čast. Pri točki 12) pa res ni ga otroka, ki bi se tako klaverno opravičil. Tu pripoznate, da imamo mi prav. Da tudi volilci izven občine niso dobili vabila, to je res, prašajte Mihaela Kodermaca v Neblem, pa se prepričate. No torej, dragi g. župan, kje so tisti kvintali laži. Samo preglejte naSe zahteve in Vas zagovor, pa bodete videli, kako klaverno ste pogoreli z Vašim dokazovanjem. Izprevi-deti morate, da niste podali niti enega konkretnega dokaza, večino točk pa kar izpustite ter pravite, d naravnost niti ne odgovarjate; hal ha! Kaki dokazi za kvintale laži. —
Samo en svet Vam damo, g. župan: v bodoče da se ne boste tako blamirali, ostanite s svojo modrostjo doma.
Neki pregovor pravi: Govoriti je srebro, a molčati zlatd.
Franc  Kavčič, Janez Piculin, Leonard De-m&rtini, Anton Zgubin in Dominik Zgubin.
Iz CerJkna. — Odkar je prevzela našo poŠto gospodična Amalija Schlechter, moramo priznati gospodični v čast ter v naše zadovoljstvo, da smo s poštno upravo prav zadovoljni, ter da se je zaupanje do pošte, ki
je poprej (gotovo ne brez vzroka) ginilo, zopet v polni meri povrnile ¦.
Le majhno željo imamo še, ki bi jo radi videli izpolnjeno in katere mislimo, da ne bode težko izpolniti. — Pisma in časopisi, ki prihajajo v nedeljo popoludne z idrijsko pošto v Cerkno, ležijo na pošti do drugega dne popoludne neraznešeni. Kolike važnosti je, da pisma, posebno še ona, ki .fe4Jj^^i|g9v4fl§4Bdospejp^kjkor hitro mogoče na določeni kraj, ni potreba povdar-jati, saj se je ravno zaradi tega ogromna poštna zveza po vsem svetu razširila. V drugem oziru pa ima prebivalstvo, posebno pri nas, največ časa ~na pisma odgovarjali ravno v nedeljo,
Tudi časopisi, posebno sobotni, ki so navadno jako obširni, se zaradi časa čitajo najrajši ob nedeljah in so, šele v pondeljek dostavljeni, večkrat manj zanimivi, ker se izvejo razne zanimivosti in novice že poprej po ustnem sporočilu, predno se časopisi na pošti korenito odpočijejo.
Upanje, da se nam ta skromna želja kmalu in lahko izpolni, nam daje tudi dejstvo, da so se ta pisma, za časa, ko je imel poŠto pokojni g. Podobnik, tudi dostavljala ob nedeljah in pa priznana blagohotnost gospodičen poStaric, s katero greste gospodični posameznikom na roko in katera gotovo tudi sedaj ne izostane, ker je naša, gotovo upravičena želja v interesu vseh Gerkljanov.
V Ameriki.
New-York, kamor nas je pripeljal Llovdov parnik, je veliko mesto, katero se razprostira proti severu, juga, zahodu, vzhodu in seveda tudi v zrak, ker hiše so tako visoke, da bi prav lahko in komodno prebival, da celo na mizi stal grgarski zvonik v vsaki podstrešni sobičici. uforje, katero pljuska ob veliko luko, ki je za celih §36 ras večja nego »i jo mi predstavljamo, je tudi tu slano. Mesto samo je sestavljeno iz dveh delov, iz levega in iz desn?!ga; prvi se imenuje New, drugi p: ^ork. Seveda je York za eno črko večji kakor New, toda te malenkosti niti ne zapaziš, ko stopaš po ulicah.
Ker se nisem hotel izgubiti koj prvi dan na amerikanskih tleh, kupil sera si ličen »Kažipot po Ameriki z Mac-Kinley.evo sliko" za en dolar, nastanil se v 27. nadstropja restavracije ,pri Kolumbovem jajcu«, zaprl se v sobo in začel študirati.
Ameriko je iznašel Kolumb 1. 1492, sicer je pa zgodovinsko dokazaio, da je že prej eksistirak, in da bi jo prav lahko iznašel že Atila, ako bi le prišel tja. Deli se v dva dela, Amerika namreč, in ne Atila, v severno in južno, med kojiraa stoji ali pa leži (ne vem natanko, ker nisem bil še tam) Panama, katera je dobila svoje ime po znanem  ,Pan*ma*škandaln«. Nijvečja  reka bi
Domače in razne novice.
Osebna vest. — Suplent Herman Ghiappulin v Trstu je imenovan provizorič-nim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču v Gorici.
Rodoljubni gospodarji sužidskih planin so darovali zasebni godbi v gostilni Ivana Miklaviča v Kobaridu 7 K, katere je ista odstopila »Narodnemu skladu*.
Javen ljudski shod priredi akade-mično ferijalno društvo .Adrija" v Gorici dne 20, t. m, na D o b r o v e m, ob C. Btljana v Brdih, po popoldanski službiBoŽji.
Na dnevnem redu bode razpravljanje o slovenskem šolstvu. Rojaki iz Brd in drugih bližnjih krajev, prihitite vsi na ta shod, da bode ta shod veličastna manifestacija za naše kulturne potrebe. Povejmo glasno in odločno našim nasprotnikom, da zahtevamo za se isto, kar imajo drugi večji narodi. Posebno glasen pa bodi protest proti vsiljevanju »Leg i ni h" šol na slovenskih tleh.
Na tisoče glasov slovenskega ljudstva naj odločno pove vsem našim nasprotnikom, da zahtevamo za-se le slovensko ljudsko šolo, slovenske srednje šole in slo vensko univerzo — vse slove n s k o I
Pevsko In glasbeno druStvo naznanja, da se prične šola za petje, gosli in glasovir % dnem 21. t m. Za pristop se je oglasiti vsak dan od 10. do 12. v društvenih prostorih, Semeniška ulica št. 5 L, pri društvenem pevovodji g. Jos. Michlu. Učni načrti so
bila Misisipi, če ni mogoče kaka druga reka še večja. Med drugimi amerikanskimi zname-nitoatn.i moraš občudovati v prvi vrsti Po« pokatepetl, to je ona gora, ki dela pijanim ljudem toliko preglavic, ker ne morejo izgovoriti njenega imena po štirinajstem vrčku piva. V Kaliforniji dobiš mnogo zlata, tu pa tam tudi kak pet centimetrov globok spomin z bodalom od svojega bližnjega, ako si nabašeš v žepe to dragoceno kovino. V Peksasu živi baje mnogo Slovencev in Slovenk, par-don Slovenk in Slovencev, kajti tudi ameri-kanskim damam se ne sme zameriti človek, toda ta slovenska kolonija stavi glagol na konec stavka, kar bi marsikaterega evropskega filozofa in slavista spravilo v nemalo jezo. Za take malenkosti se pa oni ne zmenijo in zadovoljni so, če jim prinese vsak izgovorjeni stavek en dolar dobička. V Da-kotah lahko občuduje človek brezmejno hitrost amerikanskih vlakov, ki Jako hitro drve po širni planjavi, da se jih niti opaziti ne more, ako se ne bi slišalo tu pa tam iz kakega kupeja smrčečega Angleža. Niagarski •vodopad* je pa res amerikanski luksus! Ce pade učenec, in ta je nota-bene človek, na celo leto, se skoraj nobeden ne zmeni zanj, če pa pada par litrov vode par metrov visoko, občuduje ves kulturni svet ta veleza-nimivi prizor, ako prav ostane voda voda, imej jo pred sabo v kozarcu, v želodcu' pri vodenici, ali pa  v Niagari.  Zalibog je izginila
razpoloženi ondi na pogled. Učnina znaša 2 K na mesec za vsakega- učenca in posamezni predmet.
Pevske vaje za ženski zbor se bode vršile, kakor dosedaj, vsak torek in četrtek od 6—7. zvečer, za moški zbor vsak torek in petek od 8—9. zvečer.
Pristop na novo prijaviti je pri društvenem pevovodji g. Jos. Michlu vsaki dan od 10. do 12. predp.           .—-.-..,--------
Prvi društveni koncert bode na korist pogorelcem v Bovcu sredi  meseca oktobra.
Občni zbor društva se bode vršil dne 4. oktobra ob 11. predpoldne v društvenih prostorih- Spored se objavi posebej.
Spomenik Nabergoju. — Povodom obletnice smrti Iv. viti Nabergoja joilaroval g. Kornelij Gorup v Trstu 100 K z željo, da bi se porabila ta svota kot prispevek za spomenik, ki naj se postavi zasluženemu prvo-boriteiju tržaških Slovencev.
V dobi suhih let. — Na našem deželnem odboru se je uradovalo na slovenske uloge tako, da ako je n. pr. na iste Sla kaka druga vloga na kako drugo oblast, a. pr. okr. glavarstvo, namestnistvo, se je napravil spis na deželnem odboru v slovenskem jeziku. To je bilo toliko časa, dokler so bili tam slovenski odborniki — možje, No, sedaj jo drugače, sedaj nimamo več mož za deželno odbornike, zato tudi niso več take vloge sestavljene v slovenščini, marveč v laščini. Deželni tajnik je moral dobiti kak migljaj * d strani dež. glavarja ali pa kakega laškega dež. odbornika — in konec je bilo takemu slovenskemu uradovanju. Kdo se bo pa oziral na jednega Gregorčiča aliBerhuča, ki se brigata za slovensko uradovanje na deželnem odboru toliko, kolikor za lanski sneg. Gosp. profesor Berbuč je bil tako »kunšten*, — kakor se govori — da je bil šel gledat nekam na neko glavarstvo, ali res prihajajo take vloge pisane v laščini, N6, da ni nič izvedel, temu se ne čudi oni, kdor pozna g. prof. Kaj ni mogel izvedeti na dež. odboru, kako se uraduje v takih slučajih?! O ti ubogi g. profesor I
Potegujemo se že tako skozi lepo vrsto let za slovensko uradovanje po javnih uradih, in komaj kaj kje dosežemo, pa pride kak klerikalec ter podere, kar se je postavilo s trudom. Edino prav in pravično in v interesu stvari same je, ako se uraduje v gori navedenem slučaju slovensko — ali Lahi tega nočejo več, slovenski odborniki pa molčijo na vse to. Kaj jezikovni boj, kaj veljava našega jezika v javnih uradih, to jim je deveta briga! Da le po naprednjakih udarjajo, pa so zdravi! Tako zagazijo in tako spravijo na nič veljavo slovenskega jezika in slovenske reči( na sploh, da bo treba leta in leta delati, da se dokopljemo zopet do tega, kar smo že imeli, predno so nam klerikalni poslanci in odborniki prinesli suha leta.
Volilci! Kaj ste storili ? Ali res ne vi-vidite, kako kopljejo klerikalni prvaki grob slovenstvu na Goriškem?! Ako tvoj jezik ne velja nič, tudi ti ne veljaš nič!
O Vipavski želeanlel se čujejo dan na  dan pritožbe, kako netaktno nastopajo
vsa indijanska romantika iz amerikanskih prerij, in Indijanci igrajo sedaj le še vlogo mlekaric v naših krajih in nosijo vsako jutro od 4.-5. ure z dežele mleko v mesta. In-dijanke se pa bavijo s snažeojem perila, posebno pa ovratnikov, amerikanskih ovratnikov, ki so tako visoki, da sem se jaz pokril prvo noč z natakarjevim ovratnikom, ker ni bilo rjuhe na moji postelji. Mesto odeje sem pa rabil ,piceollo"-vo kravato, katera me je kaj imenitno grela, ker mraz je vladal po noči hud, kar ni čuda, saj sem zjutraj, ko sem odpiral okna, opazil tri metre pod sabo velike temne oblake. No, sedeminvajseto nadstropje ni kar si bodi! Vesten potopisec ne sme pozabiti zamorcev, ki pa niso nič kaj priljubljeni v tej deželi omike, svobode in napredka, ker so »črni*. Kitajci so res čudni ljudje, imajo veliko kito, katero rabijo nekateri kot pas pri hlačah, drugi kot spodvezo pri nogovicdh itd,, vsi govore pa neki čuden jezik, menda je kitajščina, kajti človek se ne spameti pri tistih .king, čang, kunk". Da sem se lažje gibal po Ameriki, sem si najel koi drugi dan izbornega inštruktorja za angleščino, kateri me je tako imenitno izuril, da sem že po treh urah in sedmih minutah perfektno govoril francoščino. Izgovora francoskih besed sicer še nisem znal, ker sem bil baš tačas nahoden, toda angleški učitelj me je nsučil za take prilike govoriti skozi uho, k ir baje delajo vsi nahodni Amerikanci.
nekateri uslužbenci proti potujočemu občinstvu. — Preteklo nedeljo se je vozilo — kakor nam poročajo ~ mnogo ljudij po Vipavski železnici v Log. Ko so se vračali zvečer, je bilo prenapolnjeno na postaji v Ajdovščini; ljudje so si nakupili listke ter se tlačili v vozove, da je bila prava gnječa. Ko so se vozovi natlačili, ostalo je še mnogo potnikov na tleh, kateri niso mogli več vstopiti, bilo jih je okolu 40, ki so že vožnjo plačali, a so morali potem obsedeti v Ajdovščini, ker se gosp. uradnikom ni zljubilo prikleniti par voz, ki so še bili na razpolago. Nakrat odpiha vlak .proti Gorici ter pusti ostale potnike v Ajdovščini. Ljudstvo je začelo glasno zabavljati uradnikom, da čemi*.prodajajor listke, ko morajo^ljudje potem ostajati s plačanimi listki v Ajdovščini ter morajo, ako nočejo zgubiti plačanega zneska, čakati drugega dneva. Kdor je pa imel silo, si je moral najeti voz ter zgubiti železnično karto. Uradnik! so na to obsto-pili potnifee ter jih celo zmirjali v nemškem jeziku ter se izgovarjali na vse načine, da imajo oni prav ter žugali, da pozovejo žen-darmerijo, kar so tudi storili, DoSla žandar-merija je kmalu uvidela, da imajo razburjeni potniki prav ter ni hotela na zahtevo postajenačelnika nikogar aretirati, Nekega starikavega moža, kateri je bil ozmerjan od jednega uradnikov; ,Schweinkeri, zelgt mir deine Karte, ob du gezahlt hast", in je na to povedal načelniku par gorkih, je bil odveden po žandarjih v uradniško sobo, ali so ga kmalu spustili. Njegova žena je zagnala krik, ko je videla svojega moža v orožniko-vih rokah, kar je navzoče tako razdražilo, da je nekdo zahteval odločno pritožno knjigo, katere mu pa načelnik ni hotel dati ter mu ironično povedal, da pritožne knjige ne da-jajo vsakemu .Šuštarju", Na večkratno sa-htevanje je konečno dobil knjigo, a črnila mu niso hoteli dati, tako, da j© moral pritožbo napisati s svinčnikom. Tako postopanje je pač Škandalozno ter je zadnji čas, da se ganejo vsi poklicani faktorji v svrho odprave tako škandaloznih razmer na Vipavski železnici.
Glasilo tolovajev tn veselica v Dorn-bergu. — V zadnji številki glasila tolovajev, kateremu pravijo tudi tPrismojenec-, smo čitali dopis iz Dornberga, naperjen proti predstavi .Deseteg-* *—ta" in proti napred-njakom. Kaj tako ga, tako podlega, tako pristno farškega, huaobnega, zvitarskega, ba-rabskega in falotskega še nismo kmalu čitali, dasi se .odlikuje" glasilo tolovajev pod du-hovskim uredništvom po taki vrsti dopisov. Samo hudo in pohujšljivo vidi na tej veselici, nič poštenega, nič dobrega — to namreč vidi dopisnik, ker je sam hudobec in pohujšljivec, sam nepošten in slab! Drugače bi se pač tako nizkotno ne zaganjal v ono tako lepo vspelo veselico in drugače bi ta posvečeni človeček ne denunciral glede vaj v čakalnici! ,Der grčsste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant !¦ pravi izborno nemški pregovor. V celem dopisu se zrcali podla farška ali njej sorodna
Ker sem pa že v dveh dneh obolel radi amerikanskega vrvenja in drvenja ljudij, vrišča, piska, hrupa in ropota, moral sem si preskrbeti amerikansko kuro, t. j. poiskal sem si zdravilišče, in sreča mi je bila mila; videl sem namreč francoski plakat in ga, ker sem se že angleščine naučil, tudi razumel. Glasil se je približno tako-Ie: Izborno zdravilišče je N e w-G o r i c e; komfort najboljši, cene zmerne, za bolnike kakor nalašč l'
New-Gorice ni staro mesto Sezidali so ga pred nedavnim časom, in ker je bilo popolnoma podobno primorskemu mestu Gorica, krstili so je BNew-Gorice" t. j. Nova Gorica. Še sedaj obžalujem, da sem prišel lečit se tu sem, kajti... toda, dragi g. urednik, vse, vse Vam hočem natanko popisati v svojih pismih iz Amerike. Svetujem Vara pa takoj, da si nabavite steklenico ,sv. Antona kapljic", kajti večkrat Vam bodo prihajale slabosti pri popisu takega mesta, kakor je ,NfcW-Gorice", in človeku ni dobro samemu biti, posebno ne v nesreči, zalo je dobro, ako ima v »sv. Antona kapljicah" tovariša, tolažitelja in dobrotnika. Ne da bi mogoče mislili, da se jaz kapriciram ravno na ,sv. Aniona kapljice", kajti isto učinkuje mogoče tudi ,sv. Evlalije balzam*. Toda, za danes dovolj in s tem sklepam svoje drugo pismo iz daljne Amerike.
duša, tako podla,  kakorSna edino mora biti i le farška ali katera od njo okužena.               I
Mi to le konstatujemo v veselju, da je predstava .Desetega brata« vspela tako lepo v splošno zadovoljnost. Hudobec v glasilu tolovajev izliva svojo žolč ter denuncira, da bi tako Škodoval osebam in napredni stranki. Ljudi, ki mu niso storili nikdar nič zalega, ne pusti na miru. N6, taka je pač farška manira, in v glasilu tolovajev ne moremo kaj drugega citati!...
Ali čujte in strmite, kaj Vam po sedaj povemo. »Slovenec" je hvalil predstave »Desetega brata* po deželi ter se ni Se čisto nič izpod-tikal nad tem delom. Tako je pač prav .Slovenec*, vrhovno glasilo klerikalcev, že naprej obsodil mazače okoli^ ,Prisrapjenca». Iz tega se pač vidi, da njim ni prav nič za stvar; če tudi je se tako nedolžna, zadostuje jim, da je v naprednih rokah, da lopnejo po njej! Sama hudobija jih je! In I hudobija in nevoščljivost sta jim narekovali tudi omenjeni podli dopis iz Dornberga. Le po osebah, to je njihovo geslo 1
Koncem dopisa pa hval;jo, seveda predstavo lurlke paatirice. O tem smo že nečistem, vprašamo le: Ali res vspodbuja k dobremu, blati srce, ter napeljuje k poštenemu, svetemu življenju igra, v kateri predstavlja m^ter Božjo dekle, ki je prevasavalo s fanti že toliko lepih noCij?!
Romarjev v Ogleju in na Sv. Gori je bilo okoli 1000. Z vlakom se jih je  pripe- j lialo 960. OdSli se od doma v torek  ter se i vrnili v noči na petek. Ako je izmed teh 1000 romarjev porabil vsak le 10 E, je 20.000 K, toda to je računano na vsak način premalo, ker so  darovali  brez dvoma za mase,  za •ofre", medajice so nakupili in druge spo- j mine itd., tako, da se sme računati, da so zapravili okoli 40.000 K. Kaj  imajo od j tega? Gnali so jih v  Oglej  poslušat dolgo- i časnega ljubljanskega Škofa, katerega kapa je j na prižnici vedno v nevarnosti, da pade s i pomčene glave med ovce, ker bije vedno j po njej, od tam pa so jih gnali kar naprej v Gor-co in na Sv. Goro, potem pa zopet hitro v ?hk. Fa tarnajo, da slovenski narod propada g.spodarskol Ker je res, da propada, zato je nečuven zločin tako izkorišča-nje ljudstva, da vrže kar v dveh  dneh za prazen nič od sebe  — 40.000 K! Neumnost je najdražja stvarna svetu t Ljudstvo, kedaj se spametuješ?
Ctrozna In lepa uradna slovenšclna. j — Pred kratkim  smo  čitali neko razsodbo | višje deželne sodnije v Trstu. Jezik je strašan, j kakor so  sploh razsodbe te sodnije, pisane v slovenščini, nekaj groznega. Nasproti temu J pa smo dobili v roke pismo c. kr. poštnega 1 in brzojavnega ravnateljstva v Trstu kot odgovor na neko vlogo, in to pismo je bilo pisano  v lepi, čisti, pravilni slovenščini, brez napake. Vidi se, da je tam v tem pogledu dobro preskrbljeno, slovenske stranke pa, ki I imajo opraviti s poštnim ravnateljstvom, naj I se tudi  poslužujejo v svojih  vlogah edinole slovenščine!
./iudeči prapor" se zaletava v svoji Štev. 36. kar v treh noticah v .Sočo* glede shoda v Komnu, o katerem se je poročalo v .Soči" povsem dostojno. Ton v ,Rd. prap." pa je tako probalinski, kakcršnega nahajamo edino le še v klerikalnih glasilih. V tem so si podobni rdeči in črni .bratje*. Pri tem piše zopet o goriških advokatih, ki pisarijo v .Soči* itd... dasi smo že povedali, da goriški advokatje nimajo pri .Soči" nič opraviti. Pove;te nam vendar, rdeči gospodje, kateri pa so tisti advokatje?! Ali rdečkarjem kaj praviti, to je toliko, kolikor bob v steno j metati, ker mislijo, da le oni vse vedo in da je { ¦ j in res le tisto, kar oni storijo in rečejo. N6, mi jih radi tega nočemo p3ovati kakor oni nas p3ujejo, marveč jih hočemo vprašati le, kedaj pridejo predavat v Komen o svoji lastni desorganizaciji? V Komen prihajajo ponosno, dočim je v njihovi notranjosti boj, in sicer so si tačas .sodrugi" v Trstu in oni v Idriji močno v laseh. Niti v svoji strančici ne morejo držati reda in miru, pri volitvah se prodajajo klerikalcem — in taki ljudje naj bi bili poklicani, reševati težka kmetijska vprašanja? Bežite, bežite, hujskači "Vi farbarji!
^d^-Tiep »sodrug*. —¦ .Rdeči prapor* P«-T?C JaS sodrug Alojz Trevisani iz Gorice je zapustil preteklo nedeljo ječo po 6 mesečnem, zaporu. Pozdravljamo ga prav prisrčno«. Ta .sodrug« je bil prišel v navskrižje z zakoni v Fuilaniji pri nastopanju proti nekemu duhovniku. Ali to omenjamo le mimo-
grede, — kašon je prestal, — nam je tu le i za to, da konstatujemo, kake vrste ijudij pozdravlja .Rdeči prapor«, ker poznamo tega Trevisanija v Gorici kot najsirupenejšega, najzagrizenejšega sovražnika Slovencev! In take ljudi pozdravlja prisili o .Rdeči prapor !• L°p .sodrug" ! — No, .gliha vkup štriba*.
Is  Velikih Žabelj smo dobili dopis, katerega ne moremo v celoti priobčiti radi pomanjkanja prostora. Dopis se bavi z učiteljem, g. Vugo,  ki je zapustil Vel. Zabije, katerega so  klerikalci toliko napadali, dasi tega ni zaslužil, ter ma podtikali vsemogoče in nemogoče reči. Ako je bil kak dopis iz Vel. Žabelj  v  »Soči«, hitro so lopnili po njem, da ga je on pisal, čeprav dobro vedo, da so prihajali dopisi v .Sočo* tudi predno je bil g. Vuga v Vel. Žabljah, in dasi lahko vedo, da  bodo prihajali dopisi tudi odslej. Dopisnik pravi, da je učitelj odšel na lastno | prošnjo, v glavnem radi predsednika kr. Sol. sveta, s katerim se ni mogel ujemati. Vuga , je plačal premalo za vinol Imel je priti drugi učitelj, ali ga ni. Hoteli se ga  »muStrati" že naprej ter so mu že naprej v pismu prepovedali občevati z  dvema v Vel. Žabljah. Kdo j bo hodil med take suroveže in hinavce! — I Za odiSlim g.  učiteljem žaljujejo vsi dobro-misleči ter si ga ohranijo v dobrem spominu. J Skrbi jih pa ob jednem, kaj bo, ako ostane vsled klerikalne brezvestnosti Šola zaprta!
Važna odredba *a u«itej*e. — Do-sedaj je učiteljsko vsposobljenostno spričevalo zastarelo in je izgubilo veljavo, ako lastnik nad tri leta* ni izvrševal učiteljske službe, sedaj je pa naučni minister odredil, da ima tako spričevalo vedno veljavo, in sicer na neko tozadevno pritožbo.
Dogodki r Rlcmanjlh. — Po znani razpravi na deželnem sodišču v Trstu proti vaškemu županu Ivanu Bordonu, ki se je, kakor znano, završila s tem, da je bil obtoženec rešen vsake krivde, je zagrebel isti že 4 osebe: tri otročiče in onega italijanskega podanika, ki se je bil vrgel z mosta na železniški tir. Sedaj pa se pripravljajo — civilne poroke. Ali Ricmanjci odklanjajo vso krivdo na tem, da je prišlo tako daleč. Oni se sklicujejo na zakon, ki določa svobodo vesti. Oni so nastopali odkrito: povedali so. bili, da hočejo ostati v okrilju rimske katoliške cerkve, ali v latinsko cerkev da se ne povrnejo več in pod nobenim pogojem. Na njihovo odkrito in lojalno nastopanje so odgovorile oblasti — cerkvene in posvetne — s pritiskom in represalijami. In tako so se stvari razvijale dalje in današajo... sadove.
Vinogradniški shod priredi .Goriško vinarsko društvo* jutri v nedeljo dnš 13. t. m. ob 4. popold. v Dornbergu. Na dnevnem redu je: 1. Pomen in namen »Go- , riškega vinarskega društva"; 2. Kako je pripravljati vino in kako je ravnati ž njim in 3. Raznoterosti. Naši kmetovalci na Vi- ! pavskem vabijo se k obili udeležbi.
Izpred sodnije. — V nedeljo 21. jun. t. 1. je šel ponoči obč. v Šlorencu stražnik Jos. Medeot pregledavat, če so zaprte vse gostilne. ! Gostilna Zorzenonova je bila še odprta, dasi je bil čas, zapreti jo. V gostilni sta pila Iv. Teresin in Fr. Buja. Ko je šel stražnik proč, ga je na poti čez polje udaril Teresin v obraz, vsled česar je bil obtožen težke telesne poškodbe. Pred sodniki je trdil, da se je le branil, ali ni pomagalo nič; obsodili so ga na 6 tednov ječe.
Veselica telovadnega drnStva .Solkanski Sokol*  t Solkanu.   —   Dne 27. septembra  t. I. priredi   telovadno   društvo .Solkanski Sokol" veselico z javno telovadbo in sicer proste vaje ter telovadba na orodju in petjem. Po petju prosta zabava in ples. Vabijo se  tem  potom vsa društva, posebno iz okolice Goriške, da se udeleže veselice, ter se prosi dotična društva, katera nameravajo sodelovati pri veselici, da čim preje naznanijo telovadnemu društvu svoje  sodelovanje, da se jih zamore Se pravočasno  uvrstiti v program. .Solkanski Sokol*,kateri je dobil šele i pred 2 mesecema svoje telovadno orodje od I znane tvrdke Vindvš iz Prage, nastopi sedaj prvokrat javno in sicer z približno 40 telovadci  pri  prostih  vajah  in jedno vrsto na orodju. Natančneji program se naznani poz-I neje, vabila  se razpošljejo pa prihodnji te-i den. — Odbor.
Bralno in pevsko društvo .Ladtja*
[ v Devinn priredi v nedeljo  dne 13. sep-
| tembra 1903. veliko slavnost na krasno odi-
čenem vrtu restavracije g. M.  Plesa v De-
vinu v korist slovenskemu otroškemu vrtcu.
Pri slavnosti sodelujejo .bralno in pevsko društvo* iz St Andreja in pevsko društvo ;DanicaB iz Kontovelja. Pričetek slavnosti ob 4. uri pop. Sprejem bratskih pevskih društev je ob 31/, pop. na devinski postaji. Vspored: 1. Pozdrav. — 2. Ivan Laharnar: .Pozdrav", poje mešan zbor pevskega društva .Ladija" ; 3. Anton Foerster: .Naše gore', poje mešan zber pevskega društva .Danica" iz Kontovelja; 4. Simon Gregorčič: .Naš čolnič otmimo*, deklamacija. (Deklamuje gospica Leopolda Castellani); 5. Emil Komel: .Za Hrvate naše brate", poje zbor .pevskega društva iz St. Andreža* pri Gorici; 6. Hra-broslav Volarič: .Pogovor z domom«, poje mešan zbor pevskega društva .Ladija* ; 7. Jakob Aljaš: .Občutki«, poje mešan zbor pevskega društva .Danica" iz Kontovelja; 8.ViktorParmaT ,Mladi^vojaki«, koračnica, svira veteranska godba iz Mavhinj; 9. Jakob Alešovec: .Eno uro doktor", burka v enem dejanju. Ker je večina čistega dobička v prid otroškemu vrtcu, nadeja se podpisani odbor obile udeležbe od strani bratskih društev rd blizu in daleč in od naklonjenih rodoljubov v najboljšem Številu. Po veselici ples. Svira veteranska godba iz Mavhinj. Vstopnina k veselici 50 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., vsak plesni komad stane 20 vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. V nedeljo 13. septembra naj bo geslo: Vsi v Devin!                   Odbor.
V ijelln v Furianiji vladajo občino klerikalci. Prejšnje starešinstvo je dajalo revežem v bolezni mesa in kruha, aH novo starašinstvo je odpravilo kruh, češ, da mora plačati dolgove, narejene pod prejšnjim starešinstvom; povišali pa so naklade na 40%* Med ljudstvom vlada radi tega velika ne-volja, zlasti ker je prepričano, da so trditve o plačilu dolgov le pretveza za nerazumljivo klerikalno postopanje. V starešinstvu sedi tudi nune Stacul,
Drobit. — V torek zvečer sta goreli na starem pokopališču dve cipresi, kateri so zažgali zlobneži. Prihiteli so ognjegasci, ki so pogasili ogenj. Mnogo ljudstva je gleualo požar. — V hdtelu .pri treh kronah* sta prenočevali nekaj dnij dve dekleti z Bovškega, A. M. in A. K., stari 18, oz. 23 let; v torek pa jih ni bilo več videti. Izginili sta in pustili dolga 17 K 30 v. Baje sta Sli v Trst. — Izpuščena sta bila te dni iz zaporov mešetarja Louvier in Braulin, zapletena v znane sleparije s Krkočem; prideta na vrsto pri prih. poroti. — Na Korzu se je vstrašil konj Andr. in M. Jančiča dveh avtomobilov, ki sta tekla mimo voza ter skočil v stran in prevrni! voz v jarek. Voznika sta se le malo poškodoval. — Neki 63 letni Jurij Kavčič iz L.ubinja berači po Gorici, pa je bil že izgnan. Sedaj so ga zopet prijeli; našli so pri njem 60 K denarja.
Stanovanaje in hrano v boljši slov. družini išče gospodična na dopustu. Ponudbe na naše upravništvo.
Napačno prenavljanje je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Frcgner, c, kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Razgled po svetu.
Kriza  na  Ogerskem čaka  še vedno svoje rešitve. Avdijence pri cesarju v Budim-; pesti  so -bile brez  vspeha,  kar je spravilo cesarja  v slabo   voljo.   Odšel je ter pustil ogerske politične kroge  v popolni  negotovosti.  Sicer pride po manevrih v Galiciji in :t po obisku nemškega cesarja zopet v Budimpešto  20.  t.  m. ali   odide   kmalu zopet na ! Dunaj k sprejemu  ruskega  carja, potem pa [ gre na  Gor.  Štajersko  na lov. Sodi se, da kr.aa pred 6. okt. ne stori nikakega koraka v rešitev krize. Zaupniki vseh ogerskih strank se snidejo v kratkem na konferenco v Bu-I dimpešii.
Šuklje izvoljen. — 10. t. ra. se je vršila dopolnilna državnozborska volitev za skupino Ljubljanska okolica -Višnjagora- Vel. Lašče-Litija. Izvoljen je bil nekdanji liberalec dvorni svetnik Šuklje kot kandidat klerikalne stranke.
V solnografikent del. zboru so po-I zvali vlado, da ima 1. okt. odpustiti vojake-I tretjeletnike ter sklicati drž. zbor. Madjarom J se ne sme dati nikakih vojaški*- koncesij. I          Sreča v nesreči. — Koliko previdnosti
je treba v gorah, kaže ta slučaj. G. Anton I Gregorec iz Ljubljane je amateur-fotograf in i je vkljub temu, da ga je že opetovano prijel
I v gorah krč, hotel dne 6. septembra s svojim
I precej težkim aparatom »ti na Triglav. Že na poti v Vrata ga je dvakrat prijel krč, on
I pa je to zamolčal in Sel za icletniki; iz Vrat je prišel le nekako do višine 1200 m in je na to rekel Požgancu iz Mojstrane, da se vrne v Aljaževo kočo, odkloni! pa je spremstvo ter je zaostal. Na nadaljnem potu ga je prehitela noč in izgubil je markacijo in pot, ter je krenil kvišku proti vrhu Cmira. Na prostem je prenočil, drugo jutro na vse zgodaj pa je nadaljeval pot proti vrhu Cmira, če tudi je videl, da ni na pravi poti, nego v kraju, koder hodijo sicer lovski gonjači. Tako
I je potem prilezel v pečine, iz katerih ni našel več izhoda. Dvakrat je prenočil v skalovju, fconečno so ga pa slišali loveči lovci gg. Bamberg, dr. Tschech i. dr. iz Ljubljane. Takoj so ustavili lov in vodili rešilno akcija ter Sli njih lovci in gonjači po g. Gregorca. Vrli domačini Tomaž Lakota, Janez Rabič, lovec in vodnik, in Janez Orehovnik so ga spravili iz nevarnih pečin, pri katerem delu so bili sami v smrtni nevarnosti in so ga na to trije in Se Franc Polda ter Janez Lakota s precejšnjim trudom spravili v dolino. Bil je namreč popolnoma oslabel, ker ni imel nobenega okrepčila s seboj. V Aljaževi koči so g. Gregorca lovci spravili popolnoma k sebi s konjakom in drugimi okrepčili. Zgo-gilo se mu ni ničesar, toda nahajal se je v silni nevarnosti in veliko priznanje in hvala gre njegovim rešilcem. Naj bode ta slučaj resen opomin, da ne hodi nikdo v gore, ki ni popolnoma zdrav in da se naj nikdo ne drzne samostojno se spuščati v kak nepoznan kraj.
V Marzelju se je pojavila kuga. Zanesli so jo tje z neke ladije, Bolnih je okoli 20 oseb. Od bolnikov umrla je neka ženska.
Tirolska dežela slovi po tem, da je najbolj klerikalna. Ali varal bi se, kdor bi mislil, da vlada v tej deželi mir in sloga, katera imajo naSi klerikalci tako radi na jeziku in tako poredkoma v srcu, marveč sta nastali na Tirolskem dve klerikalni stranki, konservativci in krščanski socijalci, in ti dve stranki se pobijata med seboj javno in skrito, da je grdo. Po listih obeh strank se zrcali tisto grdenje oseb, tisto udrihanje in podtikanje, v čemer so vsi klerikalci mojstri, na najgrši način. Ti .katoliški* možje se tako sovražijo med seboj, da se niti ne pogledajo, in bojkotujejo drug drugega edinole radi I strankarstva. V sveti klerikalni tirolski deželi I vlada današnji dan ravs in kavs in najostud-nejša polemika. To je doseglo že take dimenzije, da so čutili škofje v Solnogradu, v Briksenu in Tridentu potrebo, izdati poseben pastirski list, kateri naj bi pomiril razdra-I žene duhove.
Pa pravijo klerikalci, da so miroljubni. Da to ni res, kaže dovolj slavna Tirolska; res je, da klerikalec je prepirljivee in sovražnik prve vrste, in če nimajo drugega, da bi ga sovražili in se prepirali ž njim, se pa med seboj skavsajo ! Tako je!
Vegova »Javnost. — V Moravčah se je vršila 6. tega meseca proslava Vegovega spomina. Po izvrstno ujpeli deklamacri .Kdo I je mar?" je govoril moravški gospod kaplan Škerjanec o Vegi kot učenjaku in junaku. Igra „Divji lovec* je bila jako dobra. Ude-ležnikov se je zbralo precejšnje število. Ker namerava pripravljalni odbor postaviti ne-umrlemu našemu velikanu bronast spomenik v Moravčah, priporočamo se Moravčam vsem njegovim častilcem, da pripomorejo, da se postavi Vegi spomenik, kakoršnega je v resnici zaslužil.
Verski zaklad zoper revne kmete. _ Grško-katoliški  verski  zaklad ima v Bukovim velika posestva. Proti revnim kmetom postopa verska   uprava   trdosrnneje  kot  so postopali grajski   valpeti  v  srednjem  veku. Leta 1898. je bil kmet Jascuk  v  Crnovicah I obsojen na 24 ur zapora in 40 vinarjev od-I škodnine, ker je odnesel iz  gozda  verskega I zaklada neko vejo. Kmet ni zmogel  teh  20 I krajcirjev, a verska  kristjanska  družba,  ki premore milijone, ga je prišla  rubit. Dobili niso niti za 20 krajcarjev vredne premičnine. Verska družba pa se je s svojo tirjatvijo, ki ki je vsled  dražbe  narasla na  3 K 88 h, vknjižila ne kmetovo po3e3tvo.   Vsled  vknji-I zevanja so stroški  narasli na  11  K 86 h. I Nedavno se je kmetiču prodalo kor posestva. I l>r je bilo vsled tega treba brisati dolg ver-I ske družbe,  je isti narasr'  na  24 kron. Iz I 40 vinarjev napraviti revežu 24 K dolga — I ali si je mogoče misliti večje krščanske usmi-I ljenosti I
Brezsrčen oLe. — V Šmicavi so odkrili vojaki 93. pefip., kakor poročajo z Mo-ravskega. bestijalen zločin. Neki pešec je bil nastanjen pri kmetu Pavlu. Ko je hodil po hlevu, je slišal nekak stok, kakor bi zdihoval kak človek, skrit v hlevu. To je povedal korpo-ralu, na kar so sli iskat, in našli so v kotu v nekem zaboju hčer kmeta Pavla, Julijo, vso sestradano in zblaznelo; bilo jo je sama kost in koža. Očeta *o izročili sodnijh     ».--*
Bori« Sarafov. — Tega voditelja in organizatorja roacedonske vstaje imenujejo spložno .kralja Borisa". Balkanski Slovani ga naravnost obožujejo, Turki pa so razpisali na njekjvo glavo 30.000 K nagrade, lOUjub temu pa Sarafov neprestano potuje, vse atentate skoraj vodi osebno. Vedno je drugače oblečen. Nedavno je bil Sarafov z 20 oboroženimi možmi v sredi vasi blizu Ohridskega jezera ter je nabiral prostovoljce. Nenadoma je neki zaupnik pritekel s klicem »Turki gredo 1* Za odpor je imel Sarafov premalo mož. Brez dolgega obotavljanja je zapovedal i »Vrzite vse puške v hlev, pokrijte jih s slamo ter se preoblecite v kmečke oblekel" To se je v naglici zgodilo in vstaSi so polegli po Invi, Sarafov pa si je še za-palil pipo. Ko je prišla turška četa, zaklical jim je turški častniki ,Holaf možje, kaj delate?« _ tKaj delamo, počivamo po delu*.
—   „Ali so tu vstali ?• — .Ni jih", odgovori Sarafov. — Ali ste videli tistega pro-kletega  psa, Sarafova?  Pravijo, da je tu",
—  .Sarafov f" zavpije San fov ter stisne pesti. No ta bi si zapomnil, ako bi prišel v naše roke, Ta malopridnež, koliko nesreče je za-' radi njega prišlo nad nas. O, če bi ga le dobili pred se 1* Tudi Sara fovi tovariši so vse križem psovali na Sarafov*. Častnik jih je pohvalil: »Pametno mislite, možaki,* ter je odkorakal s svojimi 200 vojaki, da poišče drugje Sarafava.
Gospiea,
katera je z dobrim vspohom absolvirala
trgovski tsftaj  in  žo    službovala kot
knjigo voditeljica, Išče službo kot
komptoaristinj a.
Zmožna je nemSkega in slovenskega jezika ter stenografije.
Ponudbe je pošiljati pod ,R. I/ na upravništvo tega lista.
Anton (Pečenko
Vrtna ui.ea 8 — GORICA ~ Via Giardino 8 priporoča prlstnabsl*     ^J&^r    ¦'¦•M* **•* In črn* vina    ^POfl*     BMtlnsklhin iz vipavskih,    <$ffl&        Istarsklh
furlanskih,         V-        »Inooraao*.
Dostavlja na dom to raipoiilja po telezniai na vse kraje avstro - ogersk* monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo jiožilja tudi uiorce.
G«m mirn P«alr*ib« p*it««»,
Trgovina z mešanim in manuffakturnim blagom
na deželi sprejme takoj
izurjenega JI H pSidčRika.
Kje? Pove* naše  upravništvo.
Rimske toplice v Tržiču
= In blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažot. Posvetovalni zdravnik dr. 6. pl. Camti.
Karol Draščik
pekovski mojster in   sladčičar ˇ Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Novost!
Fotografije,
zdelane navadno in ' .lajmodernejšem stilu, akozvane »Itnperial* piatino bromit, priporoča
A. Jerkič,
odliko van fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk m naj sodi.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
m Gorici
ulica Vetturlni št. 3.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJ« 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalllče nirnbBrikegi In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarttice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
sa krojafo in Sevljarjo.
Svetinj Ice. — Rožni venci. —- Masne knjižico.
tišna obuvala m vso letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih
Zahtevajte
m;>j iiustro\ani cenik z ve6 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih la miKlkallčnih predmetov, katerega požiga zaetORJ iti poitnlne prtatt
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksportna   hiša ¦e»t it. 248. — (ČeSko).
J. ZOMlik   Gorica, Gosposfca ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga a
Za gospodo:
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajcolane, pa$eyeA ,. predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnenike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, Cepič, Čevljev, dežnikov itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko zalogo obCe priznano najboljih
modercev vsake cene.                      ,      _____
^^¦*iiiice                                             Za slavno.tl
m otroke: rokavice, nogavice,                       ia druge veselice; vsakovrstne
pajcolane vsake vrste, obleke,                       narodne trakove, kojim preskrbi
Cepiče, razno perilo.                                      na zahtevo vsakovrstne napise.
¦>**¦*   Cene brez vsake konkurence.   "*M|
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel poleg zaloge vrhniškega piva s 1. septembrom t. 1. tudi zastopstvo in zalogo tvrdke;
W. iochnuuin (lastnik Andrš klimann)
valjčni mlin Y Ajdovščini.
Z ozirom na splošno priposnane izborno mli-narske izdelke te domačo tvrdko ter računajoč na dosedanjo naklonjenost slav. občinstva, se tudi v tej novi stroki posebno gg. trgovcem in pokom iz mesta in dežele toplo priporočam, ter obljubljam točno in solidno postrežbo.
Josip Rovan,
zastopnik vrhniško pivovarne in W, Joclimamiovega valjcnofla milna. Gorica, Rabatllča It*v. SO In 82
,,Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga % omejenim Jamstvom.
Naeeletvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vlog« se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s Y,% uradnino. Glavni deleži koncem letr 5%%,
Stanje 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K= 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. —Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Re ser v ni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
se priporoča slavnemu  občinstvu iz mesta in dežele.
Prva kranjska i vodno silo na Mino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica* Kranjsko
priporoča s!, občinstvu, prečast. duhovščini, iraete-ljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjera in kavardarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelano
stole, fotelja, vrtne stole, gug-alnike, naslonjače itd. Itd.
Blago je izc:«uno iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovlne.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavi covanje na i doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
99'
vzajemno zavarovalna banka v Prag-1.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltalije: 75,000 000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na§e države
z vsaskozi alovJMsko-narodno uprav«.
Vsi pojasnila daje:
'Aeneralnl zastop v LJubljani, čsgar pisarne so v lastnej bantnej Uši
Gospodskih ulicah štev. lx.
Zavaruje poslopja in proti požarnim škodam po najnižjih' cenah. Škode cenjuje takoj in * 'a -kulantneje. Uživa najboljši^ • r»5l koder posluje.       "v
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne
Tr^oVjko-obrt^a re^ijtroVaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hraallaa vteg« obrestuje po **/«L» — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PaaaJHa daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zaaruaalkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. dec 1902:
Dalail: a) podpisani. . ;......K   943.200-—
b) vplačani  . ........»    303.874-50
Daaa aasajlla;- -¦— -v - -* .->- . . -» l,248.l7i-07
Dopolnilni zaklad.......    244.139*23
* Vlaaa................»   912.74525
Christofle & CM
c in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dungj I. Opera Ringr 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst
(žltee, vilice, noži itd.)                \
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnostu
Največja izleti najlepših modelov.
0p* Ilustrovan cenik na zahtevanje.-*GI
Vsi OhristofloTi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
c. kr va^Ula*'  privii.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
¦a Travniku št- 5.
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, piquet lastnik, adria, ievjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove bleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se predajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K 5*40  in viSe .       ,       .    9   .   15 .   .   »M      , ,  15 dalje . . , 15 —      ,
vrhne suknje vsake mode....., 24*—      ,
,         „    za castito duhovščino   , 98-—      . hlače..............,5-—      ,
Haveloke in sobne plaSCe 15 K napre*. Za dame in gosplee:
Haveloke...............25 K
Sako in pelegrine............9 ,
V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrii točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi imakave vseh vrst, različne moke iz ^sjdičevega mlina v Kranja, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.s francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), CJiril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po  mamin cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec t Sentealftkl nliel it, i v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Odlikovana krojaška delavnica
krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne.
|W* Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    '""•Bi
Izdelke iz lastnega blaga jam&m l
Pfaff-ovl šivalni stroji
pf" so najboljl. *"^fl|
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upoljc ( nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši f več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, • da so res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se • ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
Pfaffnvi šivalni stroji L&Lpo l04elni dobi še vedno Pfaffovi šivalni stroji SrStSffi*za domaCo rab0 in
Pfafffllli ČlWfli «fl«nii   so posebno pripravni za umetno vezenje I laiiun dliaill! dllUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfaffovi šivalni stroji fitzfio" vsak0 tovamo-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje.
Zaloga FfafTovih šivalnih in drugih stroje? v EoriGi via lunicipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalniea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska nliea 14.
Mizarska zadruga lili v lorici (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čcrnigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v SolEanu pri Gorici.
Kar ni t zalogi, se izvrSi točno po naročilu v najkrajšem času.
-..: Cene zmerne* --^ -Deli je Htm tir Mri isiiiai.
m................................-
•    •   Ohranitev zdravega želodca
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi prenavljanja in odslrar zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zJravibkih zelišč skrbno pripravlje joSe, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče d>mače sredstvo, ki ozdravi zi nezmernostl, pogreške v dieti, prehlajenja in nadležno zaprtost, kakor /gag preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam a lekarne B. fragner- v Pragi.
C)\FSil*ll0 ¦   ^s* <*eli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga: lekarna   B.   Fragjner,   c. kr. dvorni  založnik
»Pri črnem orlu',  Praga  Mala strana nt voglu Spornerove ulice č. 203.
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem zneska K 2 56 se pošlje vi in za K 1-50 majhna steklenica franko na vse pcstaje avstro-ogerske monarhije. lekarnah Avstro-Ogerske.
V Goriei t lekarnah t Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in Glroneoll.
Schichtovo hranilno jedernato milo
z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodjjivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
Dobi se povsod!
Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.
Zastop na debelo: Humbert Bozzini«Gorica.
enju nadležne c, tek vzbuja-ine posledice », napenjanje i želodec iz
lika ste&leDK Zaloga t vse