Polda Tone
Vreča peska
Trdtnove Neže dolgo ni bilo iz Šole. Mati je že doakrat stopila nu prag in gledala doli proti vasi. Droben dez se je iouil okrog oguljenega drevja in močil listje, ki je na debelo pokrioalo ves Rekarjeo vrt.
Potem je Neža prišla.
>Le kje « bila iako dolgo?< jo je sprejela mati.
»V šoli. Gospodična nam je pripooedooala o grobovih — zdaj za Vse svete.<
Mati ni imela Časa in Neža je oslala sama. Samo plašna misel, ki jo je zgrabila v šoli, je bila z njo. O grobovih jim je govorila učiteljica, o tistih tum ob zvoniku, kjer počinajo reveži. Tam, kjer raste samo traoa in koprive. Nikogur nimajo, ki bi jim zdaj za praznik mrtoih optel grobooe in jim prinesel eno sumo rožo, eno samo soečo. Tam spijo tisti, ki so od oseh pozabljeni...
In potem je gooorila gospodična, da bi okrasili te grobove. Jutri bi šli na pokopalisče namesto v solo. Vaak bi nekaj prinesel, Torkarjeva bo prinesla tri zaooje sveč; o, MiJka, ta lahko, ko imajo irgooino. Štajerčeoa bo prinesla roie in druge tudi. Dečki bodo dobili zelenja in vsak bo se kakšen dinar primaknil za soeče. Vsi so gooorili, samo Trdinova je obsedela nema. Ko bi morala spregovoriti. kaj bo storila, je samo tiho zajokaiu. *Kaj ti je?< se je sklonila k njej učiteljica. Dolgo je deklica molcala, nafo je komaj dahnila: »Pri nas nimamo ničesar.*,
Molk je Jegel v razred, še gospodični je bilo težko. *No, Nežka, saj si vseeno pridna. Boš pa pomagala krasiti grobove,< tako jo je tolažila gospo-dična. pa se Neža kar ni unesla.
Zdaj niora nekomu pooedati soojo boleeino. Komu. naj jo, 6e ne materi,
T-Mama! Zakaj pri nas nimamo oria?*
Mali se je osupla zganila pri delu. Že je mislila otroku pooedati zgodbo o njenem nesrecnem oČetu, ki je ose premoženje zaigral in mu je samo bajta na koncu vrta ostala, pa si je premislila. Ni hotela otroku zatemniti suetlega spomina na oceta.
>/n zakaj nimava denarja, mama? Povsod imajo, samo midoe nimava.*
jZakaj pa  to Dprasuješ, Neža?*
Potem se je iz oiroka utrgala zgodba iz šole. Zgodba proega pogleda v soei, ko je proič opazila, da nima doma osega, kar imajo drugi otroci.
95
»Matif Zakaj nimaoa pred durmi ortička, kjer bi rože zasadila, zakaj nimaoa ueč očeta, ki bi imel denar?z
Zdaj je mati imela solzne oči. Zajokala bi, pa ni. Zaradi Neže ni, ker jo je morula utesiii. ln res je znalu uiolažiti soojega otroka. Njena materina iznnjdljioost je našla tolažbo.
;-.\eža! Tudi ti boŠ nekaj neslti nu grobovv, ne pojdeš prazna.t.
Poteni s/a šli d uežo, Za vrati je oisel oenec rož. sZa očetov grob,« je pokazala mati. ^Krničarieua mi je dala rože. Škoda, du jili ni nič ostalo. hič ne maraj, ti boš ne&la o solo nekaj takega, kar drugim ie na misel ne bo prišlo. O, tudi Trdinooa heža bo nekaj storila za grobove reoežeo, čeprav na grobu njenega očeta rte bo soeč. Komaj ena uli dve — več res ne zmoreoa. Za molitoe o cerkoi boni pa plačula. da ne bo oce pozabljen. Saj mu to oeč korisii kukor soeče na grobu. O, in naŠa Nežu bo ludi imela nekaj za grobove.*. Muti se je razžioila, ko je nekaj iskala u oeži.
nMania,  kaj  bom nesla?«
•iUgantfi
»Ne uganem.t
%Potem bos pa videla kasneje. Zdaj ne pooem.i
Neža je oedeta, du jo mati draži, zato ni neč siliia oanjo. Mati je za-klenila duri in nekam odhajala. *Neža, greš z menoj?*.
3>Kam?&
•tUganiU
Potem sta se obe smejali in Neži se je zazdelo, da je še dež bolj Deselo zapraskal po vejah.
zMama! Ali ne greoa v oas po rože?<
».Vc/« Mati je zaoila d gmajno.
Pa. ni mogla  dolgo zadržati skrionosli.
%Pa ugani, zakaj imam orečo.« — Molk.
vZakaj imam motiko?« — NiČ.
>Zakaj greva n Kozjo refcer?«
»Aha ... Po pesek ^reoa,« se je zmagodaono ogiusila Neia.
»Aro/ Ali nisem rekla, da bo Neža nesla nekaj takega, kar nikomur na miseJ ne pride, še gospodični ne.z. Oirok se je okjenil maierine roke.
Dan pred Vsemi sueti je bil lep. Ze mnogo pred zacetkom šole no otroci vrueli po pokopalisču. Pa ne razposujeno kot očasih. hekuko pobožno so hodili ob gnmiiaii. Ob poti in ob zidu so bili grobooi že okraseni. 1 ani ob zDoniku pa so bilt ž rušo zarasli. Samo traoo in koprioe je grobar pokosit.
Tudi Trdinooa je že prisla. A'ic ni prinesla in čudno $o jo gledali oiroci. ki so imeii cele grmade coetja, ali pa so se huulili. da imajo denar za sueče. Neža je odšla do groba sDojega očeta. Dopoldne sla ga z mamo popravili: opleii sta ga, ua gomilo nasuli črne prsti, okrog pa belega peska. Jn jutri bosta nunj položili venec coetja. Neža se je ozrla h križu. V reča s peskom je bila še iam. Z mamo sta jo prinesli.
Potem je prišla učiteljica. Gledala je, kaj ose so prinesli otroci, *Dooolj bo, donoij.t  je ziidoooljno govorila,
»Gospodičnii!  Trdinooa   ima  tudi  nekajl«.  je   nekdo  opotnnil  učiteljico.
Jn ko se je gospodična ozrla, je sfala Neža osa drobna, o oguljeni obleki, v rokah pa je držala orečo in d njej nekaj težkega.
%Bel pesek  za   obrobek gomile.z
Vsem je bilo, kakor bi nekdo povedal oeseio novico.
i>O. NežkaU
»Saj res, na pesek smo vsi pozabili.z Učitetjica je prijela Nežko za roko. Nežki pa se je zdelo, da je storila nekaj uelikega, da je siorila več kakor osi drugi.
96