Poštnina plačana v goto\ini Porto in imr bezahlt. L. XL November 1944 Herausgeber, izdajatelj: Salezšjanski inšpektorat, Schriftleiter, urednik: Tone Vodfc, für „Salezijanska tiskarna", za „Salezijansko tiskarno": dr. Jos. Valjavec. Alle, vsi: Ljubljana, Rakovnik. Preis, cena 6 številk L 10.— ■¿akvale A. J., Š-e. — Neko noč so prišli v hišo komunisti, da bi odpeljali oba sinova. Starejšemu se je posrečilo zbe-žati, mlajšega so odpeljali. V skrbi za njegovo telesno in duševno življenje smo se z velikim zaupanjem zatekli k Mariji Pomočnici kristjanov in obljubili zahvalo v Vestniku, ee se mu posreči zbežati. Po par tednih se ves vesel vrne domov in pripoveduje, kako se je rešil in kako čudežno ga je varovala Marija. Zdaj je v službi pri domobrancih. M . S t o b e 1 j, J eži ca. — 2e več let dolgujem Mariji Pomočnici kristjanov in presv. Srcu Jezusovemu, da se javno zahvalim za posebne milost in dobrote. Danes izpolnjujem to dolžnost v zaupanju v nadaljnjo pomoč v vseh dušnih in telesnih potrebah. Jak Marija, Šmarje. — V dveh resnih zadevah sem se zatekla za pomoč k Mariji Pomočnici kristjanov. Bila sem obakrat uslišana. Zahvaljujem se za obe uslišani prošnji. Suštaršič Ana, Kamnik. — Pošiljam majhen dar v zahvalo Mariji Pomočnici kristjanov za ozdravljenje. J . V . — V hudih težavah sem prosila Marijo, naj mi pomaga. Se preden sem končala devet dnevnico, sera bila uslišana. Bodi ji čast in hvala! Z. Marija, Ljubljana daruje 200 lir v zahvalo Mariji Pomočnici. NAŠI UMRLI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE. Medija Franca, Ljubljana. Plazar Marija, Radeče Rupret Josipina. Dev. M. v Polju Koren Amalija, Budanje Mrhar Ivana, Prigorica Grad Ivan, Ljubljana Kovačič Frančiška, Velika Loka Košnik Angela, Sp. Brnik. Bog jim daj večni pokoj! Vse šolske in pisarniške potrebščine dobite najceneje v Mladinski založbi, Stari trg 30, 8888888888888888888888888888888888^ L. XI. NOVEMBER Stcalm* davi" Mesec november je posvečen spominu na naše rajnke. Z ljubečim srcem mislimo na tiste, ki so šli pred inami v večnost. Zanje molimo in darujemo dobra dela, da bi jih Bog čim prej vzel k sebi, če morajo morebiti v vicah še kaj trpeti. Hkrati pa mislimo na to, da bomo morali tudi mi kmalu iti za njimi. Ločiti se bo treba od tistih, ki jih ljubimo na zemlji, in zapustiti vse, kar imamo. Vsak list, ki se v jesenskem vetru, uvel in porumenel, odtrga z drevesa, se vrtinfci in pozibava, dokler ne pade na tla, nas živo spominja, da :se tudi našo življenjsko leto dan za dnem bolj nagiblje h koncu. Lepega d;ne se bomo odtrgali z drevesa življenja in se kakor jesenski list od-vrtinčili v naročje večnosti. Zato je mesec november posvečen tudi spominu na .smrt. Ta božja dekla, aH kakor jo imenuje sv. Frančišek Asiški, sestra smrt, je naša najboljša svetovalka. Kdor se ravna po ¡njenih nasvetih, bo srečen na tem in na drugem svetu. Kdor pogostoma misli na smrt in vedno tako živi, kakor bi moral ta hip umreti, njemu se ne bo težko ločiti s tega isveta. Kajti zanj bo smrt le prehod iz časa v večnost, iz trpljenja v veselje, iz teme k luči. * 5= * Za premišljevanje o smrti nam lahko lepo služijo molitveni obrazci, ki jih Cerkev rabi pri mašah ?.a rajne. Posebno jo ganljiva pesem slednl-ca „Strašen dan bo dan plačila", ki jo pri peti črni maši mašnik bere in pevci pojo pred evangelijem. V njej je 7, nenavadno pesniško silo in v čudovito izbrušenl obliki podano, kar je človeški duh v teku stoletij najlepšega, najglobljega izsledil in občutil ob pobožnem premišljevanju poslednjih reči. To duhovno mojstrovino jo v latinskem jeziku izklesal pred sedem sto leti frančiškanski pater Tomaž iz Celana. To, kar je Tomaž iz Celana povedal z izklesano besedo, je pa s čopičem in barvami izrazil švicarski slikar Bacbtiger. Na pokopališču v Hochdorfu pri Luzernu je dolgo pokrito stebrišče z grobnicami. Namesto kamnitih spomenikov je dvanajst o-gromnih stenskih slik. Le-tu je Bach-tiger s silno umetniško roko ttpodo-bil izbrane prizore iz pesmi slednice „Strašen dan bo dan plačila". Tako je ustvaril slikarsko delo, ki ga štejejo med najboljše sodobne verske umetnine. * + * Na naslednjih straneh podajamo bralcem Vcstriika posnetke nekaterih Bachtigerjevih slik, da bodo ob njih opravljali novembrsko premišljevanje o smrti in o tem, kar jih po smrti čaka. AVE Verne duše v vicah, izprosite nam pri Bogu skorajšen pravičen mir! 85 •¿a duie v vicak Govor prezv. g. škofa dr. Gr. Rožmana od dvajsetletnici posvetitve rakovniške cerkve na praznik Marijinega rojstva. Praznik Marijinega rojstva je določen v naši škofiji, da bi ta dan vernike znova svarili pred grehom preklinjevanja in sramotenja Matere božje In jih spodbujali, naj bi dajali zadoščenje tako grdo žaljeni Mariji Devici. Danes pa tu obhajamo dvojno obletnico: štiridesetletnico blagoslovitve temeljnega kamna in dvajsetletnico posvetitve cerkve Marije Pomočnice. Obojne obletnice se s hvaležnostjo spominjamo. Hkrati pa tudi dajemo Mariji zadoščenje, zlasti če jo veselo m navdušeno častimo, ji slavo prepevamo, se ji otroško zaupno priporočamo. Ali je treba šele govoriti, vabiti, da hitite k Mariji? Saj nas stiska in strah gonita k njej. Kam pa naj gremo, ko vsa človeška modrost odpoveduje? Zato mislim, da vas ni treba še posebej vabiti: Častite Marijo, priporočajte se jI, pri njej iščite pomočil Pač pa sem vas povabil k petdnev-liici v čast Materi božji za verne duše v vicah. Zakaj pa spet to? Zakaj — to bi vam rad v večjo čast Marijino razložil. 1. Duše v vicah so vse v posvečujoči milosti, so prijatelji in prijateljice božje, ljubijo Boga in silno po njem hrepenijo. Nebesa so jim zagotovljena, ne morejo jih več izgubiti. To je njihova največja dobrina, da se jim ni treba bati pogubljenja, medtem ko smo mi še vedno v nevarnosti za zveličan je. Tudi Bog jih ljubi in jih želi imeti pri sebi v nebesih, a še niso dovolj pripravljene za nebesa, kamor nič nečistega ne more priti. Kaj jih ovira? Dve stvari. Mali grehi, ki jim še niso bili odpuščeni, ker jih niso obžalovale; in časne kazni, za katere še niso storile dovolj pokore, čeprav je bilo pri- ložnosti več kot dovolj. Očistiti se grehov in zadostiti za kazni pa morejo le iS t r p 1 j e n jem. Same kaj drugega ne morejo storiti. Angeli in svetniki v nebesih tudi ne morejo zanje zadoščevati, ker tam ni možnosti za trpljenje, za pokoro; zveličani v nebesih lahko le molijo in posredujejo. Pomagati vernim dušam v vicah moremo le mi, ki moremo zadoščevati. Zadoščujemo pa lahko z molitvijo, z daritvijo isv. maše, z odpustki, z vsakim dobrim delom, zlasti z potrpežljivim trpljenjem. Vrednost dobrih del je dvojna: zaslužna in zadostilna. Zasluženje ostane vedno nam in ga ne moremo odstopiti drugim. Zadoščenje pa lahko darujemo tudi drugim. Tako torej dobra dela darujemo Bogu in ga prosimo, naj jih po svojem dopadenju nakloni vernim dušam v vicah. Bog gotovo to stori. Koliko pa seveda to koristi tistim dušam, ki ml nanje mislimo, je od Boga odvisno. Bog stori po svoji sveti volji, po svoji pravičnosti in usmiljenju. Prav gotovo pa je, da nobeno naše dobro delo, storjeno za duše v vicah, »ne gre v fnič. Duše v vicah so hvaležne, če jim le za trenutek olajšamo vice, da pridejo prej v nebesa; ne pozabijo tega nikdar, prosijo pri Bogu za nas, za naše zadeve, zlasti za vse, kar nam je v zveiičanje. In Bog se nas na prošnjo teh duš usmili, ker je obljubil, da bodo usmiljeni tudi sami zase usmiljenje dosegli (Prirn. Mt 5, 7). Duše, rešene iz vic, nam stoferno povrnejo, kar smo zanje storili tedaj, ko si same niso mogle nič pomagati, da bi si okrajšale trpljenje v vicah. V teh dušah imamo stanovitne in nepreklicno hvaležne priprošnjike, kakršnih v sedanjih istiskah in v strahu 86 pred bodočnostjo prav posebno potrebujemo. Zato hočemo — zlasti teh pet dni, pa tudi pozneje, posebno v mesecu novembru — zanje moliti in zadošče-vati, da nam one sprosijo: pravičen mir na svetu, mir med nami v našem narodu in edinost po pameti in krščanski ljubezni; spreobrnjenje grešnikov; razsvetljenje Sv. Duha vsem, 'ki odločajo in še bodo odločali o naši zemeljski usodi. 2. Zakaj verne duše ravno za to prosimo V Pomislite! Na frontah si stoje sovražno nasproti vojaki s strašnim orožjem. Na obeh straneh padajo in umirajo v boju. V zaledju je prav tako nevarno; ob letalskih napadih umirajo nevojaki, starci, otroci, žene ... pa tudi mnogi napadalci, zbiti z letalom vred na tla, poginejo. Vse te duše gredo v večnost. Niso vse pogubljene, Bog ne daj! tipamo, da se večina izmed njih reši. Vsaj v vice pridejo. Tam so skupaj, ki so si bile sovražne na svetu. Zdaj vidijo vse drugače, vidijo, da ni bilo potrebno, da niti ni bilo pametno medsebojno pobijanje. Zdaj jim Bog more pokazati, kako bi se mogle mirno urediti medsebojne zadeve. Med njimi ni več sovraštva, ljubezen božja jih veže, v trpljenju vlc so si res pravi zavezniki v pravi ljubezni Kako bi te duše, ko bodo rešene iz vic, v nebesih ne prosile za pravičen mir, za sko-rašnji mir, da bi prenehalo nadaljnje pobi-nje in rušenje! In pri nas?!Koliko jih je padlo v medsebojnih bojih, ko- Tromba bo strašno donela, / mrtvim po grobeh grmela, / liko jih je bilo po- vsem pred sodni slol velela. mor j enih, koliko talcev ustreljenih! Vsi veste in citate, koliko je sovraštva med nami, želja po maščevanju; koliko se nekateri posvetujejo In pripravljajo, da bi v ugodnem trenutku še bolj pobijali, da bi mučili tiste, ki drugače mislijo!... Koliko je šlo slovenskih duš v večnost, z desne in leve! Niso vse pogubljene, tudi tiste me, ki so služile krivim in zmotnim nazorom; saj toliko molimo za spreobrnjenje grešnikov, zlasti ob prvih sobotah! Ni zastonj. Mnoge teh nesrečnih duš so v poslednjem hipu še sprejele ponujeno milost in ss skesale iti se tako rešile večnega pogubljenja. Pa v vicah še trpe, vse še niso godne za nebesa. Tam so skupaj; in so se bržkone začudeno pogledale. Vse strasti so potihnile; sovraštvo, jeza, škodoželjnost.,. Zdaj se razumejo med seboj, vedo, kaj Bog hoče od nas Slovencev na svetu; poznajo zmote, v katere so mnogi zapleteni; razumejo, da ni bilo treba tega boja, d,a bi morali vsi pošteno m resnično Bogu slu- 87 žiti po njegovi sveti volji. Zdaj vidijo, da je nujno potrebno, da se vsi spreobrnejo, da v edinosti prave vere in prave ljubezni žive skupaj in si urede življenje po božjih zapovedih. Kako bi rade te duše zdaj prepričale vse svoje zapeljane tovariše! Kako ne bodo prosile pri Rogu za mir, edinost, zastopnost med nami, za rast in razcvet božjega kraljestva in za uničenje temne oblasti hudobnega duha! Te duše poznajo dobro naš položaj in nevarnosti, v katerih živimo. Saj so naše, nam tako blizu. Te nam res po lastni izkušnji in po lastnem spoznanju vedo izprositi pri Bogu to, kar nam je najbolj potrebno, česar morda niti sami še ne poznamo. Zato jim hočemo pomagali, da čim prej pridejo v nebesa, da bodo tam za nas prosile: za mir, za spreobrnjenje grešnikov, za pravo modrost, za razsvetljenje Sv. Duha ... 3. In vse t o p o Mariji! V čast Matere božje, ki ljubi duše v vicah kot svoje otroke, pozna njih hrepenenje in bi jih rada čimprej videla pri sebi v nebesih. Na svoje praznike, tudi danes, prihaja v vice in vodi s seboj v nebesa duše, ki so očiščene. Da bo mogla čim več naših slovenskih duš rešiti in da dobimo čim več priprošnjikov v nebesih, dajmo Mariji mi svoje molitve in skromna dela, položimo jih v njene materinske roke, da jih daruje božji Pravičnosti za rešitev duš iz vie. Kako bo Marija vesela takega daru, bolj kot česar koli drugega! Da bo mogla v torek, na svoj go-dovni dan (12. sept. praznik Marijinega imena!) mnogo duš rešiti, združimo se v molitvi v tej petdnevnici, združimo se v molitvi v mesecu oktobru in novembru! S tem njej damo najdražji dar za god, svetu iin svojemu narodu pa mir — vendar enkrat — in posebno božje varstvo v vseh pretečih nevarnostih. Verne duše nas bodo združile v edinosti krščanske vere in ljubezni. Tudi s tem bomo častili Marijo in morda najuspešneje za zveličanje duš obhajali današnji dvojni jubilej pri rakovniški Mariji Pomočnici. Šlosarczyk - Vode Avg-out Ctadoa^blci 1. AVGUSTOVA MLADOST 1. POD MATERINIM VARSTVOM Silno je bilo veselje v družini Czar-toryskih, ko se je 2. velikega srpana knezu Vladislavu narodil prvi sin. Od vsepovsod so prihajala iskrena voščila In čestitke. Iz vseh je zvenela ena sama želja: da bi se ob rojstvu tega otroka mogla veseliti kmalu tudi vsa Poljska; njegovo glavo naj bi kdaj venčala poljska kraljevska krona! Čez dva dni je bil otrok krščen. Slovesni obred je opravil v grajski kapelici o. Aleksander Jelovicki. Navzoči so bili številni odlični gostje in rojaki. Novorojenemu knezu so dali ime: Avgust Frančišek. Za botra sta bila vojvoda Rianzares i,n njegova žena španska kraljica Marija Kristina. Prva vzgoja Otrok je bil lep kakor angelček. Imel je nežno oblikovan obrazek, črne laske in temnosive očke, ki so vsak dan bolj temnele, dokler niso v nekaj tednih popolnoma počrnele. Za otro-eička jim ni bila nobena skrb prevelika. Oče je goreče želel, naj bi bila poljščina izmed vseh jezikov prva, 88 ki se je bo otrok učil, in poljske prsi naj bi ga dojile. V ta namen so poklicali vzgojiteljico iz Galicije in dojiljo s Poznanjskega, Mati je vsako jutro poslala po dete m z njim prebila nekaj prijetnih minut. V o-stalcm je vsa otrokova vzgoja slonela na skrbnih ramenih babice kneginje Ane. Kajti knez Vladislav in njegova soproga sta morala iz družabnih in političnih ozirov večino svojega časa preživeti v izbranih pariških salonih, na obiskih in plesih, ali na slovesnostih in lovih, kamor jih je vabila cesarica Hvgenija. Prvega januarja 1859. je pestunja peljala otroka na sprehod. Ko sta se vračala, ju je ujela huda nevihta. Gustek — tako so navadno imenovali malega kneževiča — se je prehladil in dobil hud kašelj. Prehlad je udaril na pljuča in bolezen se je tako poslabšala, da iso morali sklicati zdravniški posvet. Razumljivo je, da je bila družina Czartoryskih, zlati oče In mati, v velikem strahu. Vendar niso obupovali. Za vi pno so se obrnili za pomoč k Njemu, ki je gospodar življenja in smrti. Njihovo zaupanje je bilo poplačano; otroku se je v kratkem obrnilo na bolje. Toda posledice te bolezni je čutil vse življenje. V juliju tega leta ga je babica kneginja Ana vzela na letovišče v S. Man do, da bi se utrdil. Tako so se začela njegova romanja po raznih svetovnih zdraviliščih. D e d o v a smrt Leta 1861. je živel Gustck pri svojem dedu na gradu Montfermeil pod Parizom. Knez Adam Czarforyski je mmm Smrt in svet občudovala bosta, ko bo stvar spet vstala / in za vse odgovor dala. bil pri koncu. Njegovo življenje, ki je obsegalo vso zgodovino trpeče Poljske, je ugašalto. Od domovine se je poslovil s prisrčnim oklicem, ki ga je poslal rojakom v tujini; to je bil ¡njegov politični testament. Njegovo delo, ki ga je vse življenje tako nesebično o-pravljal, naj bi poslej nadaljeval sin Vladislav. Dne 14. julija je svojo družino poslednjič blagoslovil. Naslednjega dne je že truplo cnoinsedemdeset-letnega starca počivalo v krsti. Ob krsti je klečal otročiček in s pobožno sklenjenimi ročicami zlogoval: Zdrava Marija... Mali Gustek je z vso Poljsko molil za dušo svojega slavnega deda. Gustek in m a t i Navzlic prizadevanju družine se o-trok telesno ni ugodno razvijal. Življenje na gradu Montfermeil, kjer se je lahko po mili volji gibal v prosti naravi, nt prineslo pričakovanega uspeha. Zato so sklenili, da naj zimo 1861/62 preživi v Rimu. V Rim sta ga spremljala mati in vzgojitelj 89 Knjiga, k sodbi prinesena, / skriva dela vsa storjena, j po njej sodba bo izrečena. Blotnicki, »gospod Bobo«, kakor ga je imenoval po svoje Gustek. Kneginja Vladislavova je sedaj, ko se je iztrgala iz objema vel i ko mestnega pariškega sveta, živela samo za svojega otroka. Da bi mogla z večjim razumevanjem in veseljem poslušati njegovo čebljanje, se je začela učiti poljščine. Tudi v Gustku se je sedaj prebudila velika ljubezen do matere. V Parizu je včasi bežal pred njo in se skril za pestunjo. Zdaj pa je bil vedno rad pri materi. S kakšnim glasnim veseljem je vsako jutro prihajal k njej in ji poljubljal roko! „Gospod Bobo, ne glej i" je tedaj veleval Blotnickemu. „Saj ne gledam," mu je odgovoril vzgojitelj in obrnil glavo drugam. „Gospod Bobo, to je premalo 1 Skrij se!" je pritiskal nanj Gustek. In Blotnicki se je podal, zakaj videl je, da Iz otroka govori plemenito srce. Gustek je hotel s tem poudariti, da izkazuje materi ljubezen in spoštovanje sam od sebe, ne na vzgojiteljev« povelje. Ta medsebojna ljubezen med materjo in otrokom je iz dneva v dan rastla, kakor bi bila oba slutila, da se bosta morala prav kmalu ločiti. V tem času so se začeli pri Gustku po-bliskavati tudi prvi žarki iskrene pobožno s ti. Knez Vladislav je zahteval, da mora vsa otrokova vzgoja temeljiti na veri. Pa tudi mati je bila najbolj vesela, kadar je je videla, kako njen ljubljeni angelček pobožno kleči in s sklenjenimi ročicami moli za očka in za mamico ali kako z nežnim glaskom prepeva svojo večerno molitev: „Naj ,v tvojem svetem varstvu spim..." Gustek je rad hodil v cerkev k sv. maši, kjer se je tako lepo mirno obnašal, kakor bi vedel, kaj se godi na oltarju. G u s t k o v e muhe Ob slabem vremenu ali ob večerih se je Gustek najrajši zabaval s tem, da je ogledoval in prekladal podobice. Ob lepem vremenu pa se je zelo rad vozil. 2e na gradu Lambert je imel na razpolago oslička, v Rimu pa je bil njegov vzor postati — kočijaž. Kadar so se peljali na sprehod, je hotel sedeti vedno na kozlu. Nekoč mu je Blotnicki, zaradi pretečega dežja to branil in tedaj je prišlo med njima do trenutnega nesporazuma. „Jaz kozel!" je klical mali kne-ževič, namesto da bi bil rekel, da hoče sedeti na kozlu. „Gustek ni kozel," je norčavo, a odločno odgovoril Blotnicki v strahu, da bi se dečko ne prehladi!. 90 Kaj čem, „Jaz hočem, jaz kozel," je vztrajal pri svojem Gustek, Tako sta se prepirala, dokler otrok iz navihano dobrodušnega nasmeha vzgojite-ljevega ni spoznal svoje zmote. Potem sta se pa oba prisrčno smejala. Gustek je imel še druge muhe. Nekoč je pri pestunji razmetaval igrače po sobi. „Kaj Gustek de'a?" ga pokara Blotnicki, ko prav tedaj stopi v sobo. „Gustek, to ni lepo. Treba bo pospraviti!" Otrok je zardel, povesil svoje oči in začel počasi pospravljati in urejati razmetane igrače. Blotnicki tu pravilno pripominja, da se je moral malček pri pospravljanju zelo premagovati. „Po taki vojski ni lahko priti do miru." V teh letih je Gustek precej razločno kazal ¡svojo muhavost in trmo. Ali kakor je bil včasih trmast v slabem, tako je bil tudi stanoviten v dobrem. S kakšno čudovito vztrajnostjo se je učil abecede, skladal črke in zlogoval besede! Neprestano je nadlegoval vzgojitelja, naj mu razloži, kaj pomeni to ali ono ... Do spopada, kakor piše njegov vzgojitelj, je prišlo samo tedaj, oe se je kdo pregrešil zoper Kvintilljanovo načelo, ki pravi, da je treba otroka na vso moč spoštovati. Blotnicki sicer ni imel navade popuščati ali spregledovati, vendar ni bil nikoli nasilen ali siten, da bi s kokoljem vred morebiti ne poruval tudi pšenice. Gustek je kmalu vse pozabil In je bil zopet dober. V tem prijateljskem ozračju vzgojiteljevega razumevanja in materine ljubezni je mali kneževič hitro rastcl. Bil je vesel in GAJyRW,ti.mVfX JPSJM* 5 revež, Se mu dejali? / Kje pravičnim se bo zavetnika bati! iskati? / ljubezniv otrok, všeč Bogu in ljudem. Januarska vstaja Medtem ko sta mati In Gustek mirno živela v senci rimskih eukaliptov in palm, so se na severu pripravljali dogodki, ki inaj bi dopolnili muče-ništvo poljskega naroda in pretresli družino Czartoryskih. Poljska je hotela še enkrat stopiti v boj na življenje in smrt zoper ruske zatiralce. Poziv za januarsko vstajo ni prišel iz Pariza. Knez Vladislav, ki je po očetu podedoval politično poslanstvo In zveze z evropskimi dvori, je do zadnjega trenutka zadrževal vstajo. A ko je videl, da ljudstva ne more odvrniti od boja, je vsaj skušal vplivati da bi se vstaja uspešno končala. V ta namen je od narodne vlade sprejel nalogo, da bi kot opolnomočenec zastopal poljske koristi v tujini. Grad Lambert je tako 1. 1863. zopet postal središče poljske diplomatične delavnosti. Prizadevanje kneza Vladislava pa ni imelo pričakovanega uspeha. Velesile niso hotele vstaje zlepa priznati za evrop- 91 sko zadevo. Skupna nota, ki so jo iz Londona, Pariza in Dunaja poslali v Rusijo, to je bil ves uspeh sicer dobro izvedenega knezovega diploma-tičnega prizadevanja. Toda Rusija je brezobzirno odgovorila, češ da je poljska vstaja zgolj ruska notranja za-dieva, in je z orožjem zatrla uporno gibanje. Ubogo poljsko deželo so pre-pregli potoki krvi, zagrnila jo je strašna noč ruskega mašoevanja- Te viharne čase je Gustek preživljal v zdraviliščih ob Sredozemskem morju. Zdravje je po malem šepalo. Od časa do časa ga je prijemal kašelj. Zdravniki mu niso vedeli sveta. Otrok je bil na splošno nekoliko boječ in občutij.!v. Tako na primer se ni mogel sprijazniti z morjem; v vodo je stopal z nekim strahom, iz vode pa z velikim veseljem. Blotnlckl je bil zaradi tega večkrat v skrbeh. Doslej je bil prepričan da bo iz otroka vzgojil vojaka in voditelja. Ko je videl, kako se Gustek čudovito rad igra s ključavnicami, jih odklepa in zaklepa, je mislil, da to kaže na bodočega itSiXEJ.U0EXU.$.TiO.H.(/..!>.OWUMrAC lUMU/fOMU ANTE.DIEM« AXIOM* Bog pravični maščevanja, / daj mi milost odpuščanja / pred tem dnem povračevanja. junaka, ki ho osvajal gradove in trdnjave. Sedaj pa so se viteške sanje Blotnickega začele razblinjati, kajti spoznal je, kakor ¡se je sam izrazil, da Gustek „nima železnega oklepa o-koli srca, ker mu ga Bog ni dal. Česar pa v človeku že po naravi ni, tega tudi kovač ne naredi." Materina bolezen Ko je bil Gustek v Hyeresu na južni francoski obali, mu je mati v Parizu hudo obolela. Začele so se u-resnioevati slutnje kraljice Marije Kristine, ki se je zelo bala sušlce v družini. Zdravnik je pri kneginji ugotovil bolezen na pljučih, za katero sta imela umreti še dva kraljičina sinova. Bolezen je silno naglo napredovala. Po zdravnikovem nasvetu jso za bolnico najeli stanovanje na koncu Elizejskega polja blizu Slavoloka zmage; na obširnem vrtu je stal hlev in v hlevu dvanajst glav rogaie Živine. V enem koncu so kneginji pripravili prijazno sobico in jo obložili s sinjim blagom. Pogled na mirno živino in s posebnim vonjem na-7 sičeni zrak sta bla-žilno vplivala na bolnico. Kneglnja Marija Vi-toldova je privedla k njej predstojnika pariških jezuitov; pater Pontleroy jo je poslej večkrat obiskal in spovedal; podelil ji je tudi zakramente za u-mirajoče. Bolnica se je popolnoma vdala v voljo božjo, bila je srečna. Ko so jo vprašala, če kaj trpi, ni hotela priznati, dasi-ravno je veliko trpela in bojevala hude boje. Nenehoma je obujala pobožne vzdihljaje in z mirnim srcem pričakovala smrti. (Dalje prihodnjič-.) 92 Od tu ifo tam KITAJSKA Izmed slovenskih salezijanskih misijonarjev se je to leto oglasil edinole msgr. Jožef Kerec, apostolski administrator v Chaotungu. Njegovo misijonsko delo lepo napreduje. Pri tem mu odlično pomagajo slovenske misi-jonarke in reda šolskih sester. Z njihovo pomočjo je msgr. Kerec ustanovil veliko misijonsko bolnišnico, ki ji je kitajsko javno mnenje zelo naklonjeno- S tem, da sestre z vnemo skrbijo za bolnike, storijo za katoliško vero več kot s katerim koli drugim delom. Vsa chaotunška pokrajina strme občuduje njihovo junaško požrtvovalnost. Edina [njihova napaka je to, da jih je premalo... Pod pritiskom silnega dela se naglo izčrpavajo. Bati so je, če ;ne bodo dobile pomoči, da bodo druga za drugo onemogle. Ena izmed njih, s. Virginija, je že lani decembra umrla. Tako so ostale samo tri. Pa tudi te vedno bolj omagujejo. Pisanje msgr. Kereca izveneva v tale, bi rekel, ¡skoraj obupen klic: „Pošljite nam misij onark in laiških misijonarjev! Pošljite nam misijonskega zdravnika f' Kako je z drugimi našimi misijonarji na Kitajskem, z g. A. Majcenom in J. Gedrom, mam msgr. Kerec žal ne poroča. RAKOVNIK Ob koncu šolskega leta se je zavod izpraznil in potihnil. Dijaki so odšli večinoma domov, drugi pa obiskujejo razne počitniške tečaje in pomagajo pri delu. Prvo nedeljo v juliju smo Imeli novo mašo, ki jo je daroval g. Marjan Vrhovec. Sloves- most je potekla v prav prisrčnem razpoloženju. Takoj nato so se začele duhovne vaje. Udeležili so se jih tudi sobratje s Kodeljevega, Sela in Lisičjega. To je bil teden svetega miru, zbranosti, molčanja, molitve in premišljevanja. Podali smo si obračun o svojem duhovnem življenju v preteklem šolskem letu in naredili načrte za prihodnje leto. Kmalu po duhovnih vajah so se izvršile nekatere osebne spremembe v službah, kakor je to navada vsako leto. Dosedanji rakovniški ravnatelj g. dr. Jože Kuk je dokončal svojo triletno ravnateljsko službo. Tri leta njegovega ravnatelje-vanja pomenijo važen mejnik v zgodovini rakovniškega zavoda. Bili so izredno težki časi, ko je treba moža in pol, da se ohrani vsaj to, kar že obstoji; In vendar je pod njegovim vodstvom storil Rakovnik še lep po-rak naprej: mladinski dom je prišel do novih In če Bog da, tudi stalnih prostorov v „vili" ob Dolenjski cesti. S tem bo najbrž konec njegovih neprestanih selitev, če ne pride seveda zopet kaj vmes. Bivšemu g. ravnatelju smo za njegovo požrtvovalno delo pri vodstvu zavoda vsi prisrčno hvaležni, posebno še mladinci v svoji lepi hiši, kjer se tako dobro počutijo. Novemu ravnatelju g. Juriju Lambizarju, ki ga verjetno čakajo še hujši časi, pa želimo v novi službi mnogo zdravja, moči in božjega blagoslova. Te vrstice iso bile [napisane že za septembrsko številko Vestnika, pa go morale zaradi pomanjkanja prostora odpasti. V tem času pa se je seveda marsikaj zgodilo. Med drugim tudi to, da so se morali mladinci iz „strateških 93 razlogov" umakniti iz „vile" in se spet preseliti v katakombe. Ker so že vsega vajeni, posebno pa katakomb, bodo, mislim, tudi v prostorih pod cerkvijo pogumno vztrajali. Nekateri jih kar ¡naravnost zavidajo, kajti kadar tuli sirena, so že lepo jna varnem in jim ni treba šele leteti v zaklonišče... Nedelje med šmarnimi mašami »o služile za pripravo na praznovanje dvajsetletnice, kar je bila posvečena cerkev Marije Pomočnice :na Rakovniku. Dvajsetletnico smo obhajali pa Mali Šmaren. Pobožni Ljubljančani so se je udeležili v velikem številu. Spričo resnih časov, v katerih živimo, ni bilo nobenih zunanjih (slovesnosti. Vse se je vršilo v bresnem cerkvenem duhu. Slovesno sv. mašo s pridigo je v lepo okrašeni cerkvi ob osmih imel ob številni asistenci duhovnikov in malega klera ¡stolni župnik g. kanonik Tomaž Klinar. Popoldansko pobožnost je opravil prezv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Njegov tehtni govor, ki ga je imel ob tej priliki, prinašamo na drugem mestu... Tako je Iminilo poletje, minile so šolske počitnice. Z oktobrom se je začelo vračati v rakovniški zavod redno življenje. Spet se oglaša vesela mladina, ki vzlic vsej resnobi časov rada prepeva, 'vriska in poskakuje. Pri tem pa vendar ne pozablja, kaj je njena dolžnost. Zato se pridno uči, dela in Ise trudi. Z ljubeznijo misli na svoje nekoliko ¡starejše tovariše, ki stoje na braniku za dom in vero, kamor že tudi mnoge izmed njih kliče zapoved isrca. Dokler jim pa to ni dano, se z duhovnim orožjem borijo za naše vsenarodne svetinje. Kako iskreno in prisrčno zvene njih mladi glasovi, ko ob oktobrskih jutrih in večerih z molitvijo in pesmijo pozdravljajo rožnovensko Kraljico! Tako ,se z vero v Boga in svoje mlade moči pripravljajo za na pot v življenje. dodvovuuk lududc kovale Zopet eno duhovniško življenje manj! Število slovenskih mučencev se je zopet povečalo i Pred mescem ali kaj se je trdno in nepobitno dognalo, da je bil 17. novembra 1943 od komunistov ubit g. Ludvik Novak, salezijanec iz Mladinskega doma na Kode-ljevem v Ljubljani, Kdo ni poznal tega vedrega in nasmejanega gospoda? Ljubil je pesem, j ubil je šalo; kamor koli je prišel, povsod je širil veselje 'in dobro voljo. Čeprav je stal z obema nogama sredi dela za mladino, je bil vedno pripravljen, žrtvovati se za čast hiše božje; rad je pridigal: rad je spo-vedoval — ne le v cerkvi sv. Terezije na Kodeljevem, marveč povsod po mestu in na deželi. Vodil je lepo število duhovnih vaj in misijonov: od šišenske cerkve do Slovenjega Gradca, od Prekmurja do ljube domače Primorske. Ta gospod je torej padel pred enim letom v svojem domačem kraju blizu Vnem na Primorskem. Odkrit in dobrodušen, kakršen je bil, tako rekoč ni imel sovražnikov. Zato do zadnjega nismo mogli verjeti raznim poročilom, marveč smo še vedno na tihem upali, da se morda nekoč vrne. Resnici na ljubo moramo priznati, da se g. Ludvik proti komunistom ni napadalno zaganjal; spregovoril je le tedaj, ko se mu je zdelo potrebno, pa takrat tehtno in stvarno. Morda je prav zategadelj njegova beseda tembolj zalegla. Učinkovitost njegovega dela je presodil nasprotnik sam: g. Ludvik mu je bil napoti, zato je moral pasti. 94 Najprikladnejša prilika se je nudila komunistom lani jeseni, ko se je g. Novak 16. novembra ponovno napotil na svoj dom, na katerega je bil navezan z vsem srcem. Izstopil je v Divači, odkoder se je odpravil v Matavun z namero, da bi naslednji dan pridigal v Košani za celodnevno češčenje. Prenočil je pri svoji sestri. Tu so potrkali morilci na vrata proti jutru 17. novembra in ga odpeljali s seboj. Sprva mu niso pustili vzeti niti suknje niti naočnikov, češ, saj s tem borno itak naglo opravili, kakor je pikro pripomnil eden izmed njih. Šele na prošnje so toliko odnehali, da so mu pustili obleči se. Gospod Ludvik je vedel, da ga peljejo v smrt. Vzel je iz žepa rožni venec ter ga pričel pobožno moliti... Ničesar več ni bilo mogoče zvedeti o njegovi usodi... Tudi o njegovem grobu se dolgo časa ni dalo nič dognati. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna; nihče ni vedel ali ni hotel dati nobenih pojasnil. Šele polagoma se je skrivnost pričela jasni ti. Popolnoma pojasnjena pa še danes ni. Baje je najprej neki pastir zasledil uro hoda od Matavuna grob ubitega duhovnika, čigar truplo je bilo le rahlo pokrito z zemljo. Zdi se, da so komunisti z vso strogostjo prikrivali smrt g. Novaka. Vendar je danes z vso gotovostjo izpričana njegova mučeniška smrt. Njegovega trupla pa še ni bilo mogoče izkopati in prenesti v blagoslovljeno zemljo. Pokojni g. Ludvik Novak se je rodil v Dolenjih Vremah dne 5. sept. 1906. Kot dvanajstleten deček je prišel v salezijanski zavod na Rakovniku. Tu se je pripravil za vstop v srednjo šolo. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Veržeju, višjo pa deloma na Radni, deloma na Rakovniku. Jeseni 1. 1923. je vstopil v salezi- janski noviciat, kjer se je z vso ljubeznijo posvetil ¡notranjemu spopolnje-vanju. Ko je ob koncu noviciatskega leta delal prošnjo za redovne zaobljube, je v njej odločno zapisal, da hoče biti „koristen in delaven član Salezijanske družbe, zvest don Bosku do zadnjega diha". Tak je tudi v resnici vedno bil in ostal. Dovršivši gimnazijske študije, je moral dati tudi cesarju, kar je cesarjevega; eno leto in pol je nosil italijansko vojaško suknjo. Ko se je vrnil, je po enoletni nadzirateljski službi na Radni, stopil v bogoslovje na Rakovniku. Čez štiri leta, julija 1934, je bil posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel pri Marija Pom. na Rakovniku. Slovesnosti se je udeležilo veliko število njegovih primorskih rojakov, med katerimi je bil pokojni g. Ludvik zelo znan in priljubljen. Kdo bi si bil mislil, da bodo prav tisti, ki so mu peli „Hozana!" čez deset let vpili: „Proč z njimi" Pa je le vedno resnično: po cvetni nedelji pride veliki petek! Po novi maši je g. Novak služboval tri leta na Radni, kjer je vodil mladinski dom. Nato je bil premeščen na Kodeljevo v Ljubljani; tu je ostal prav do zadnjega. Tu kakor tam je v pristnem don Boskovem duhu ljubil mladino in jo vzgajal za visoke vzore. Njegov delovni dan v Gospodovem vinogradu je bil sicer kratek, a v trdem delu in potu vendarle srečen in blagoslovljen. Zakaj vseskozi se je ravnal po salezijanskem geslu: Daj mi duše, drugo vzemi! Tam nekje okoli Vremščice na Primorskem šume jesenski gozdovi in sklanjajo svoje gole veje nad zapuščenim grobom, v katerem mlad salezijanski duhovnik čaka na svoje vstajenje in na — vstajenje svojega ljudstva. Dr. A. F. „Bodite vsi enih misli, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni. Ne vračajte hudega za hudo, ne sramotenja za sramotenje, marveč blagoslavljajte." (1 Petr 3,8) 95 g^TE MAR/JEp^M Scca aL aitac(u Več sto zlatih in srebrnih src se svetlika ob oltarju Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku 'in lepo število velikih in majhnih podob. Kdo jih je prinesel? Hvaležni ljudje. Če bi ta srca in te podobe znale govoriti, koliko bi imele povedati! To bi bila vrsta veselih in žalostnih zgodb ki bi se vse skončale pri Mariji. Bila je huda, smrtno nevarna bolezen. Smrt je že stala ob postelji in čakala na žrtev. V tistem trenutku se je vzbudilo v ,duši zaupanje in dvignilo trpeče srce k Mariji: „Marija, Pomočnica kristjanov, prosi zame, pomagaj mi!" Marija Devica se je usmiljeno ozrla na trpečega človeka. Pri bolni materi je klečala kopica nedoraslih otrok. V strahu za ljubljeno bitje ¡so klicali k Mariji in priklicali pomoč, da jim je Bog ohranil dobro mater. — Taval je v temi. Bil jc bolan na duši. V svojem dušnem nemiru ni vedel ne kod ne kam. V domotožju po Materi se je začel zatekati k Mariji in odslej se je čutil srečnega. V znamenju hvaležnosti jI je podaril srce, ki neprenehoma ponavlja: „Hvala, Pomočnica kristjanov, pri tebi sem našel srečo in mir!" Starši so se v skrbi za svoje izgubljene otroke v skrajni sili, sredi burnih družinskih razporov obrnili k Pomočnici kristjanov in polni zaupanja prosili spreobrnjenja. Po usmiljenju Pomočnice kristjanov se je omehčalo trdovratno srce; izgubljeni otroci so se po Marijini priprošnji skesani vrnili v očetovo naročje. — Družina se je znašla v hudi stiski. .Starši brez imetja, brez službe, krog njih lačna kopica otrok. Z obupom iščejo rešitve, a pomoči od nikoder. V tej sili jim dobra duša pokaže rešilno sidro: „Obrniije se k Pomočnici kristjanov, gotovo vas usliši!" Pokleknili so pred podobo dobre nebeške Matere, ji odkrili svoje obupno stanje in jo zaupno prosili pomoči. Marija se ni mogla upirati. Pomoč je prišla kot čudež, v družino je posijalo sonce tihe sreče. Bil je v veliki nevarnosti! Skala se je utrgala v hribu in potegnila za sabo kamnit plaz. Izgubljen je, ni mu več nobene pomoči! Pa se je zjutraj priporočil Mariji; in v zadnjem trenutku, ko j-e že kamenje grmelo okrog njega, je zavpil: Pomočnica kristjanov, varuj me!" Plaz je odgrmel, 011 pa je ostal — živ itn zdrav! Take in podobne zgodbe pripovedujejo zaobljubljena srca in podobe ob Marijinem oltarju. To je visoka pesem hvaležnosti ubogih, stiskanih človeških src, ki so našla pri Mariji milost, pomoč in varstvo: v telesnih in duhovnih tegobah, v stiskah in nevarnostih, v križih in težavah, v bolečinah In potrebah... Hkrati pa nas ta svetlikajoča se srca vabijo, naj tudi mi tako prisrčno in otroško zaupamo v Marijo. Stiske, v katerih živimo, so res nedopovedljivo velike. Toda Marijina moč in ljubezen je še neskončno večja. Dvi-griimo k njej svoje roke, oči in srca in jo zaupno prosimo: „Marija, Pomočnica kristjanov, pomagaj nam, varuj nas!" In Marijja, ki o njej šc ni bilo nikdar slišati, da bi bila koga zapustila, ki se je k njej zatekel, bo tudi naše prošnje uslišala. 96 Malitueuci akcija v ^auemLm V mesecu novembru bomo posebno goreče molili za duše v vicah. Duše, ki ;so na zemlji še doživljale strahote vojske, ki so med nami šle skozi stiske in muke sovraštva in preganjanja, so v vicah združene v skupnem trpljenju in skupni božji ljubezni. Te duše, ki poznajo ¡nevarnosti našega življenja in razumejo, od kod prihaja vse hudo na svetu, bodo gotovo rade In z vso močjo prosile za nas in za naše zveličanje že Iz hvaležnosti, če jim mi z molitvijo in dobrimi deli pomagamo. Zato bomo v novembru ¡molili vsak dan rožni venec za duše v vicah, posebno za duše naših rojakov. V vseh cerkvah, kjer le mogoče, |naj ise moli javno ob uri, ki je za vernike najbolj primerna. V osmini ¡spomina vernih duš, to je od 2. do 9. novembra, pa bomo skupno molili v cerkvi za duše v vicah sveti krlžev pot. Vse odpustke ¡darujmo za duše v vicah. Za krlžev pot dobimo popolni odpustek. Kdor pa Isti dan prejme sv. obhajilo, more dobiti še drug popolni odpustek. Kdor pa ne more ostati do konca križevega pota, dobi za vsako postajo nepopolni odpustek 10 let. Za rožni venec dobi popolni od- pustek, kdor ga moli pred Najsvetejšim v tabernaklju In je isti dan prejel sv. obhajilo, sicer pa le nepopolni odpustek 5 let. Če v družini skupno molijo rožni venec, dobi vsak 10 let odpustka. Ti odpustki se dobe, čeprav se ne zmoli vseh pet desetk rožnega venca nepretrgano, lahko se razdeli, le da isti dan odmolijo vse petere desetke. Kdor je vpisan v bratovščino sv. rožnega vena, dobi še odpustke te bratovščine. Glejte, kako zelo moremo pomagati dušam v vicah s temi bogatimi odpustki! Z vso ljubeznijo vabim vse vernike, da bi pri teh molitvenih akcijah pobožno in številno sodelovali, da spro-simo sebi božje usmiljenje in varstvo, grešnikom spreobrnjenje, svojemu narodu in vsemu svetu pa toliko zaželeni mir. „Glejte, roka Gospodova ni okrajšana, da bi ne mogel pomagati, tudi njegovo uho ni gluho, da bi ne slišal (Iz 59,1). Gospod Jezus še ni preklical besede: „Vse, kar koli boste v molitvi prosili z zaupanjem, boste prejeli" (Mt 21, 22). f GREGORIJ škof R02NI VENEC bomo tudi v novembri] .skupno molili vsak večer