OB 10-LETNICI IZIDA PRVEGA ŠTUDENTSKEGA LISTA PO VOJNI TEDEN TRIBUNE OD 13. DO 20. APRILA RAZSTAVA STUDENTSKEGA TISKA # RAZSTAVA DEL STUDEN-TOV LIKOVNIH AKADEMIJ STRA3BOURGA IN LJUBLJANE # PREDVAJANJE FRANCOSKIH FILMOV # VECER FRANCOSKIH SANSONOV • PREDSTAVA AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMET-NOST # PREDSTAVA BEOGRAJSKEGA AKADEMSKEGA GLEDA-LISCA »BRANK.O KRSMANOVIC« # NASTOPI FOLKLORNE SKU-PINE, APZ, APO # ŠPORTNE PRIREDITVE + LIT. VECER # PODROBEN PROGRAM BERITE V PMHODNJI ŠTEV. TKIBUNE Teden sodelovanja študentov Strasbourg - Ljubljana I Dva nova initituta Sredi februarja se Je sestal svet pravno-ekonomske fakulte-t«. Sprejeli so nekaj novih asi-etentov. Največ pa so govorili o problemih inštituta za statistiko in inštituta za meddržavni> pravo. PraviJaik dela obeh in-štdtutov M» že sprejeli. Nekaj pred sejo sveta se je sestal koordinacijski odbor in razpravljal o posameznih tač-kah dnevnega reda. Vendar bl bilo delo takih koordinacijskih odborov uspešnejše, če bi se se-6ta.1a
  • av se ,1e v zadnjem času pre-cej izboljšala. Boriti se morarno predvsem proti tistim, ki vidiio le samega sebe, študentov pa ne. Boiriti s« morajo pnoti stari mi&elnosti: »Ja, v kakšnih po- TOMO SIBENIK, dlan fotokluba ljubljanskih ši-----.---- .. ~ .- - ... ~ in mlstika mordia eelo še n«kia.i iretjega. Univerza se j« morda preveč omejila na znanstveno .razisko-v.alno plat študija, čeprav naj bi imelia PMFF nial&go vzgajafci predvsem srednješolske preda-vatelje. Prav je in za tem mio-ramo tudi stremeti, da dobijo ¦ti študentje dobro strokovno podlago, več pa bi bilo treba pnaktitne in pedagoške vzgoje. IziOblikovaili maj b.i s* dve sme-d: znanstveno-riaziskovalna an pedagoška smer. S pedagoško smerjo bi lahko vsak imel po-dlago Zia speci'alizacijo v zna.n-stveno-raziskovalno smer. Ni-kar pa ne producirajmo »znan-stvenikov«, ki jih je že tako preveč! Pedagoška smer ni ni-kakor odveč, češ saj imamo VPS. Absolvenitd VPŠ se stro^-kovniO moino razlikujejo od absolventov PMFF, vendar jih srednje šole raje sprejemajo iin nastavljajo celo v višje raz-re-de. To nam lahko da misliti! Druga veliika ovira kemikov je v tem, da jih izredno malo df)biva štipendije — komiaj 15 cdstotkov. Taikšnih, ki ima-jo pogoje za vzdrževanje, je tud.i '° ok"i!i 15 od?tr>Lk)v. oistaLih 70 odstotkov pa živi iz dnevia v dan z najrazličnej-šimi honoTarnim.i zaslu^ki. To vsekakor vpliva na kvaliteto in dolžino študija. Okraji sicer priznavajo, da ma.njka ¦ preda-vateljev kemije, toda se ne ptO-trudijo, da bi jih dobili. Ob 'razpiavljanju o kletnih prostovh na realki ,so prišli do misli, da bi se združili s kemi- Tnatematiko in thiko. S tem bi biia dana tudi moznost tjsl dvo-predmetnik kemija-fizika. Ka-že, dia bi bil-e možn«o«ti za for-miranje 5e naravoslovno-pedia-goške skupine poleg tehnološke in tekstilne. gojih pa smo mi žtudirali!« Študentje pa ne smemo dbvo-liti, da B€ povrjiejo ali ostanejo časi, »njihovega« študija. Gle-dati moramo, da bomo študirald v vedno boljših pogojih. M. J. Plenum Je bil mnenja, da pri sestavljanju programa tega pred_ tneta- ne smemo iti v skrajnosti: preveč filozofskega dogmatizma ali pa preveč prakticistične na-vezanosti na stroko. Ker je po-trebna neka diferenciacija med posameznimi fakntteiami ,naj bi se določile tri skupine: v prvi naj bi bili pravna in ekonomska fakulteta, v drugi takoimenova-ne pedagoške: filozofska in p-ri-rodoslovno - matematičaa, VPS, akademije in šola za telesno vzgojo, kjer bi bila predavanja posvečena pr«dvscm družbenim problemom in oblikam družbcne zavesti, tretjo skupino bi pa tvo-rile tehniške in agronoraske, gozdarske in veterinarske fakul-tete. TuAi 8as strajanja naj bo pri-lagojen konkretnim potrebam: 2 do 4 sem««tre po 2 url in to ob začetku študija. Predmet na| bo brezpogojno obvezen in z i*-pitom. Pn izbiri predavateljske-ga kadra pa moramo zelo paziti, da bl predmet ne bil ie ob za-četku ob ves ugled. Naloge ZSJ so pri splošni m&rksistični vzgo-ji študentov še vedno velike, po-sebno ie na Mstih fakultetah, kjer še ne bo možnosti, d» bi Se tak predmet takoj uvedel. BOMO IMELI OBVEZNO TELESNO VZGOJO? V nekl meri je s problemom marksistične vzgoje povezan tudi problem telesne vzgoje študentov. Ta se seda.j oprav-l.ja po raznih študentskih šport-nih društvih. Toda s športom se ukvarja le okoli 16.000 štu-dentov, t&ref Ie 19 •/». Težiti je treba k množačnosti. Toda vsak nadaljnji razvvek pridno dela in vadi. Ves svoj prosti 6as je krojač Bojkovič posvetil študiju. In tega je našel «samo ponoči, kajti ves dan je moral delati v svoji delavnici, da je zaslužil sredstva za vzdrževanje družine in se-be. V družini nd skrbel samo za ženo, ampak tudi za brate, ki takrat še niso bili sposdbni, da bi se sami vzdrževali. — To seveda mi bilo lahko in prijetno; učenje ponoči, čez dan pa trdo delo. Ko sem prišel že do polovice študija. sem začel dvomiti v uspeh in ddločil sem se, da preneham študirati. Toda hitro sem s« premislil in sklenil, da ne glede na različne težave in skrbi študij dokončam. Studiral sem brez pomoči drugih, ni bllo tiskanih učbenikov in pripomočkov. Zato sem se moral precej truditi. Zdaj je že precej boljše, kot je bilo prva leta. Studentje imajo že več učbenikov. in lažje študirajo. Izpite je naš krojač samouk opravljal z dobrimi ocenami. V njegovem indeksu prevladujejo devetke in desetke. — Zdaj gre moj študij proti koncu. Preostal mi je samo še dipltfmski irpit. Vprašujete me, kaj bom storil potem, ko kon-čam študij? Variernite mi, da se bom težko odločil. Z enakim zadovoljstvom delam v obrfci in rešujem matematične račune. Verjetno bom izbral tisto, kar bo boljše za mene in ugodnejše. Zopet se je zavrtel šivftlni strd} v mali krojaški delavnjci v Cvijicevi ulici, ki ga je z nogami poganjal štiridesetletni k^ojač. Hitel je, da bi pravočasno končal svoje dnevno delo in se Iahko posvetil reževanju matematičnih problemov. Kajti di-plomski iapdt j« pred durmi. Zelo obširna je bila tudi dl* skusija o urejanju naših li* stov. Vsi delegati so poudarili, da študentski časopisi pri nas prav nič ne zaostajajo za dru* gimi profesionalnimi listi oz* da so n. pr. Uudentske kul-turne rubrike navadno mnoggi boljše kot v dnevnem časopis* ju. Način urejanja študervt-skvh listov pri nas ni enoten^ ker je povezan z lokalno no-s vinarsko in časopisno praksci in tradicijo, vendar pa, je no-> vinarski kader povsod zadovo-* Ijiv. Novinarjev v študentskiH listih je pravzaprav razmero-* ma malo, predvsem ponekod* in delajo pod dokaj težkimk pogoji.. Vsi so tudi ugotovilit da večina študentov odhaia i% teh redakcij k profesionalnini Hstom in so študentski listl potemtakem neke vrste šola za novinarske kadre sploh, Na koncu te diskusije so spre-* jeli tudi sklep, da bodo ltu-» denti-novinarji ukrenili vs$ potrebno, da bi bili sprejeti i$ društvo novinarjev, do česat imajo pravico in kvalifikacijei Tretja glavna tema diskusi* je pa je bila ustanovitev ju+ goslovanskega študentskega li< sta. Mnenja so bila deljena, d, po živahni diskusiji sn udele* ženci sklenili, da bodo izda* jali študentski list v jugoslo* vanskem merilu, ki bo proble+ matiko obravnaval bolj teore* tično. List bo izhajal v Beo* gradu. Urejali ga bodo vsi nd-* govorni uredniki sedanjih štu** dentskih glasil, ki bodo izha* jala nespremenjeno knt do* slej. Novi jugoslovnnski liz& bo imel redno eno stran v an-* gleščini, kjer bodo v zgoščen^ obliki posredovali tujini šttw dentske vesti in probleme. '¦ Sklenili so tudi da bo četrtd redna konferenca v Sarajevvt letos jeseni. Istočasno pa sta bili Le določeni dve temi za bodočo diskusijo: kako na) Hudentski časopisi spremljajo in obravnavajo deln univerzi* tetnih odborov ZŠJ nasploh^ Druga točka pa bv vprašanji amaterizma-profesionalizma. \ Teden študentk medicine Od 1. do 8. marca je tjeograj--ski klub študentk medicine or-ganiziral teden študentk medi* cine. Prvi tak teden je bil že lani. Priredile so razstavo o svojem delu in ustmeni časopis« v katerem so sodelovale študenu ke — politične in kulturne de-lavke. Obiskale so okolišk<; vasi in imele razgovore z vaško r~,la-dino. predavale pa so tudi po raznih šolah, zavodih itd. Ted«a se je zaključil s slovesno akft-demijo, na kaleri so podelili po^ hvale in nagrade ter imenovajll častne člane. f Marksizem - osnova za študij V KNJI2NICI JE ZE PREVROCE ... HONORARNE ZAPOSLITVE ŠTUDENTOV Ne samo miličniki Na unlveraitetni odibor Stu-dentsk« samopomoč"! prošnje za podpore dobesedno dežujejo. Toda fond samopomoči se ved-no bolj krči, ker dotacij ni več nobenifa. Saimo prispevek, ki ga Ha&ujeijo študentje ob vpisu, j© premaJo. Podpor bo lepega dne konec. Zato bo tr&ba pač prijeti za delo in taiko dotoiti denar za študij. Kmalu ne bo-mo srečavali študente le kot milič-nike, ampak tudi v vseh mogočih drugih poklicih. Prt univerzitetnem odboru so ustanovili posredovalnioo za honorarne zaposliitve, z naLogo, piiesk.rbeti sacialno šitokim štu-dentom honorarni zaslužek. Ze sediaj ima stiike z nekateritmi Ijubljariskimi podjetjji in usta-rovami, toda v kraitkem času jdh bo navezatia še z vsemi osta- OBVESTILA »Naši doni« Vsc kolege m kolegice, ki bi radi stalno kupovaii gla-silo študentov sarajevske univcrze NAŠI DANI, pro-simo, naj o tem pbveste naše uredništvo. List bodo odslej lahko redno dobili v naŠem uredništvu. »STUDENTEN-KURIER« Sporočamo vscm, ki se zanimajo za inozemski štu-dentski tisk, da imamo v uredaištvu TRIBUNE več zadnjih Številk hamburške-ga študentskega Hsta »Stu-denten-Kurier«. Cena je 20 dinarjcv za izvod. Hrnl po vsej Sloveniji, Taiko bo lahko prisikrbela dovolj zapo-slitev za počitnice in za med letom. KLasičen Situdentski zasluielt so pač inštrukcije. Teh bo, kot kaže, dovolrf. Med študenti v tu-jini zelo piiljubljena (in izdar,-na!) zjaposlitev je služba nata-karja v kalcem hotelu med tu-riistično sezono. Z gositinskimi podljetji ob Jadranu in v drugih letoviiščih je študentska posre-dovalnica že v dogovoru. Ze med Betom pa bodo na razpola-go mesta za servirje v študent-skdih menzah. Med počitnicanru pa se bo dalo lepo zaslužiti .tudi v Ljubljani. Gospodarako raz-stavišče .in L.iubljanski festival bosta zapAslila precej študen-tov. Stiudentov-miličniikov sino se že navadilli. Povsod jih je že polno. Toda potrebujejo jih Se vedno, ^r^nutno prav pos«bno 6 deklet za upravljanje promet-nih B«roaforjev. Ljubliianskfe mlefcaroe uvajajo razna&an]e mleka. Raznašalci bodo študent-je. Zasluieik ne bo slab: 250 ddn v dveh urah. Razna podjetja tu-di že iščetjo študenite-tkuriirj©, Podobna ftužba se bo dala do-biti tudi pri pošti. Na razpolago pa je še nekaj bolj zahtevnaii zaposl itev: »Ljudska pravica« išče l*st novinarjev, Radio Ljubljana pa v&č napovedoval-cev. Studentska posredovalniica bo pri državni posredovalmici za delo skušala doseči, da ji bo . ta prepužčala vse zaposlitve, ki hi bile prknerrve' z.a študente. Treba bo pa tudi doseči, da bi študentom ne bilo treba plače-vati davka na svo(j,6 honorarn« zaslužke. Interesenti, M bd s« radi ho-norarno zaposlili, naj se javijo na univerzitetnem odboru (Mi-klošičeva 5a) ali pa pri sooiail-no-ekonomsiki komisiji svojega združenja. JANEZ VIPOTNIK: Vsa predavanja bi morala biti prežeta z napredno znonstveno mjslijo — Ali mislite, da nezadostna splošna marksistična neraegle-danost naših študentov in di-plomantov nujno terja uvedbo nekega »redmeta za splošno marksist/čno i-zobraževanje? —- Nisem tega mnenja. Uved-ba novega predmeta za mar-ksistično izobraževanje bi re-duclrala proučevanje napredne znanstvene misll \t na en sam predmet: stremeti pa moramo, da so vsa predavan.ia in vse delo na vrisokih šolah prežeta z napredno znanstveno misli-jo, kar bo krepilo splošno mar-ksistično razgledanost študen-tov. Toda gre za drugo vpraša-nje, ki bi ga bilo treba prouči-ti: uvod v družbene vede se predava le na dveh fakultetah. To bi bilo vseka.kor umestno razžiriti tudi drugam, če hoče-mo formiratj ne le strokovno, marveč splošno družbeno raz-gledanega študenta. Na nekate-rih fakultetah n. pr. študentje nič ne slišijo o ustavi, o druž-beni ureditvi, o jugoslovanski ekonomiki in podobno, kar končno tudi spada tako k splošni izobrazbi kakor k praktičnim potrebam bodočega inteligenta. O teh stvareh bi bilo vredno premisliti. Prof. dr. Ing. DUŠAN AVSEC: Upoštevati moramo potrebe bsdočih inženirjev — Se čuti tuti na tehniški faktilteti _ potreba po uvedbi predavanj o osnovah marksi-zma? — Seveda. Že pred časom smo predlagali, naj se uvede-jo predavanja ii političnih in ekonomskih ved. — Kakšna naj bi bila tapre-davanja? — Vsekakor bo potrebna dl-ferenciacija po posameznih Po vseh jugoslovanskih univerzitetnhh centrih razpr avljajo študentje o splošnem marksističnem iz&braževanju in o uvedbi obveznih predavanj o osnovah marksizma. Na Ijubljanski PMFF profesor Ziherl že dalj časa predava »Uvod v druzbene vede«, podob-na predavanja so tudi na akademijah. Na medicinski fakulteti predava dr. Jože Potrč »Uv&d v medicino«. Na pravno-ekonomski fakulteti ni tolikšne potrebe po posebni mar-ksistični vzgoji, ker je dovolj predmetov. pri katerih že predavajo osnove marksizma Tudi študentie fakultete za agronomijo in gozdarstvo dobe že precej marksistične iz-obrazbe pri raznih drugih predmetih. Toda vsi oddelki tehniške fakultete so brez takih predavanj. Tudi na vseh ostalih visokih Šolah ni dasti bolje. Študentje ljubljan,ske nniverze živo čutijo potrebo po uvedbi nekega splošno iz-obraievalnega predmeta iz marksizma. V prednairtv. zakona o Ijubljanski univerzi je uvedba tega prometa že določena, zato smo naprosili nekatere naše javne delavee, da nam odgovore na nekatera vprašanja. fakultetah in to ne le po ob-s-egu, ampak bo treba predmet kolikor mogoče prilagoditi praktičnim potrebam, v kate-rih se bo znašel študent po diplomi. V tem pogledu je precejšnja razlika mcd polo-žajem profesorja 3n inženirja. Predavanja naj bi bila po dve uri na teden, štiri sem«-stre. V prvih dveh semestrih naj bi se predavale osnove marksizma in političnih ved, v zadnjih dveh pa politična ekonomija, ki ie za inženirja najvažnejša. Temu predmetu je treba dati poudarek z res odličnim predavateljem in z iz-pitotn. Predavatelj bo tnoral poleg strokovnih Iroeti tudi dovolj pedagoških kvalifika-cij, da mu bo uspelo vzbuditl interes. Brez tega ni nikjer uspeha. Dr. JOŽE POTRČ: Podlatja za nadaljnje izobraževanje in študlj — Na medicinsikj fakulteti ž« predavate nekatere splošne in osnovne pojme marksizma. Nam lahko poveste nekaj svo-jih izkušenj? — Včasih so se bolj malo za-nimali za moja predavanja, toda tega nisem zameril, am-pak sem iskal način, kako naj Jim prikažem, kaj vse jim je za življenje in poklic potreb-no poleg določenega strokov-nega znanja. V svojih preda-vanjih težim za lem, da bi na-šim študentom dal podlago za nadaljnje izobraževanje v tej smeri, da bi tako postali res široko Izobraženi In vsestran-sko razgledani »oclalistični zdravniki !n s tem pomembni družbeni delavci. — Kako naj bi se ta preda-vanja izvedla na drugih fakul-tetah? — Treba jih je Prilagoditi stroki, ki jo študent študira, in s tega vidika dati nekaj siste-matičnega znanja marksistične filozofije, da bo znal gledati na pciave okoli sebe dialektič-no, ker le tako be nanje pra-vilno reagiral. Seznaniii ga moramo z osnovnimi družbe-nimi zakoni, z marksistično spoznavno teorijo, etiko itd. Izkušenejši predavatelji mora-jo mladim Ijudem olajšati pot do naprednega svetovnega na-zora in sicer skrotnnega, toda sSstemAtičnega znanja. Morda bi tudi dva seme-stra zadostovala, posebno tatn, kjer Je še več predmetov, ki EKOSOMISTI SE ZAVZEMAJO ZA AKADEMSKI NASLOV Stara viža v novi priredbi ZE nekajkrat so §tu« dcntje ekonomije zahte-vali, da bi jim po diplo-mi priznali ustrezen aka-demski naslov. Vendar do scdaj ni bilo nič. Tudi na zadnji medfakultetni konferenci so zopet govo-rili o tem. Diplomiraivi študentje večine fakultet v drž-avi irnajo svoje akademskie naslove, po katerih se razliTcu3«jo od nlžjega, sred-r.jega in višjega strokotfnega kadra. Ekonomisti tega nimajo. Kajti danes smatra.io za ekono-miste vse tiste, ksi s\o končali tečaje za knjiigovodje in komer-cialiste, srednje in višje eko-norojske šdLe in končno tudi di-plom-ante etocnomskih fakultet, čeprav so med njrmi velike raz-like v dolžini šolanja, stopnji i^obra&be in pridobljenem znaini-u. . Kaikor v vseij srednji Evropr mo tudi pri nas pired vojno poznali naziv inženirja ekorio-mije. To je bil pravzaprav tisti naš visokoikvaliifiiciran kader, ki je na podlagi pridobljenega strdkovnega znanja na znanstve-nih osnovah raavrjal in praktič-»o uveiljjavljal nove profevodm« postopke. Iz nederoive poveza-nofsti teihni:ške in ekonomske dejavno^i v podjetjih je aledii-lo, da je deLo strokovnjakov v pnoiizvodn j i tesno povez>a,no. Tehniiško izobraženi stinofcovnja-ki vsklajajo in skrbijo za pri-rodn« eleimente proizvodnaga pnooesa, medtem ko ekonomsko izoibtfažand strofkovnjaki vskla- jajo ki vodijo družbene elemen-te proizvodnje. To porneni, da bi Imelo priznanje ustreznega naillova za diplomirane ekoao-miste po^itivne posledice, ,ker bi na ta način tzenačili razmer-ja in od&tranila rvbstoječe raz-like. Zato so prizadevanja štu-d»ntov za priznanje akademske-ga na."=k>va inženir.fa ekonomij« širša od ozkih. interesov. Dejstva tudl govoriijo, da je dotok sftušateljev iz srednj'h šol manjši, kaikor bi lahko bi-l, če bi imeli diplomirani ekonomisti v pod'jetji(h enakopraven polo-žaj s tehniškim osebjem, saj v pogledu izobrazbe -n študija ni več takšnih razlik. Zlasti so ss te raaliike v strokovnem pogHedu zmanjšale, ko so uvedli razne oblike strokiovneiga izpopolnje-vanja: seminarska dela, obvez-ne vaje, praksa v gospodarskih organizaciiah in diplomfika de-Ja, kar vs« priča, da študentje mnogo bol) obvladajo snov. Iz teh razlog>v so zahteve ekonoimistov za ustreznim nazi-vom lafako zagovarjajo in bi bi-lo prixrianje aikademskega na-slova wt njih odločilne važ-no^ti. M. L. SE ČAS ZA NATEČAJ! Nagradni natcčaj za izddavo osnutka značke ZSJ je bil žc objavljcn v nalem listu. Pravkar pa smo prejeli po-ročilo, da je rok za oddajo osnutkov podaljšan do prvega aprila. CO ZŠJ nam poroča, da so prejeli že okrog 100 osnutkov, od katerih pa nobeden nc odgovarja. Želijo si prcdvsem res novih, originalnih in ne standarnih osnut-kov. Zaradi tega je konkurs podaljSan. Še jc čas in vsi, ki se podrobneje zanimajo za pogojc, naj se oglase v ured-nikvu TRIBUNE. Višina razpisanih nagrad pa je od 40.000 do 10.000 dinarjev. zahtevajo aplikacijo dialektic-nega materializma. Dobro bi bilo, če bi bil tudi izpit. Prof. BORIS ZIHERL: Še nimamo dovolj predavateljev — Kakšne izkušnje ste sl nabrali med svojitn doseda-njim predavanjem »Uvoda v družbene vede?« — Študentom oddelka PMFF lahko tak uvod v družbene ve-de mnogo pomaga pri obrav-navanju njihovih ožjih stro-kovnih problemov. Zato bi že-lel, da bi v tem predmetu pri-šla bolj do izraza ožja proble-matika vseh posameznih strok. S tem namenom skušam pre-nesti težišče dela na seminar-sko diskusijsko plat. — Bi se tak način obnesel tudi po drugih fakultetah? — MisHm da. Toda tejno predavanj in seminarjev bl morale biti prilagojene potre-bam in problemom posameznih strok. — Kaj naj se pri teh.preda-vanjih obravnava? —Na prirodbslovno-matema-tičnem oddelku PMFF naj bi se poleg zgodovinskega materi-alizma obširneje obravnavala dialektika. Za tehniko bi bil najprimernejši uvod v politič-no ekonomijo, ob katerem pa bi se dalo nanizati vrsto vpra-šanj iz idejno-politične nad-stavbe. Predvsem pa naj bi predavatelji obravnavali eko-nomsko-politične probleme. — In koliko semestrov naj bi se ta predmet predaval? — Na različnih fakultetah pač razlirno, dva do štiri se» mestre. Uvod v družbene ve-de bi moral biti neka prope-devtika, uvod, ki bi olajša! prončevanja specifirnib prob-Iemov, zato se mi zdi, da nl potfrebnih osem Rerr^trov. Potreba takšnega uvoda pa bo sploh odpadla, ko bodo vse predmete predavali napredno usmer.ienf. tnarksHstiČTit profe-sor.ii in ko bo že srednja šo-la dala abiturientom dov>?i"o marksistično podlago. Toda zaenkrat nimamo dovoli pre-davatel.iev niti za te uvode po vseh fakultetah. Plenum C0 ZŠJ (Nadaljevanje s 1. strani) mnenja, da Sf.daj se ni pogojev, ki bi omogočili stalno uvedbo ob-vezne telesne vzgo.ie. Zaenkrat je treba pri univerzitetnih ©bla-steh d»sečl, da bodo študentom priskrbele potrebne športne na-prave. Prehod na obvezno te-lesno vzgoio pa je mogoč samo % mnoSi?nostio in n? z le neka.i sicer kvalitetnih društevi tega se moramo tudi zavedati. LE PRAKSE, PI^AKSE ... Plenutn je razpravljal tudi o problemu študentskih stikov s tujino. Tu je posebno pereče vprašanje praks in ekskurzi.i, za kar se študentje največ zanima-jo. Predvsem ekskurzije tnorajo bitj bolje oTganizirane in mo-rajo imeti nek{ resničai uspeh, česar doslej mnogokrat ni bjlo. študentje morajo biti bolje se-znanjeni z dogodki in problemi v mednarodnem študentskem so-delovanju. Aktivnost mednarod-nih odborov oziroma klubov po posameznlh univerzitetnih cen-trih se mora v tem posledu povezatl in razšiiiti. Zato je tre-ba organizirati različna predava-nja, diskusije in v počitnicah razne tabore, srečanja itd. Po meščansko demokratični rcvoluciji 1948. leta se je Cudi pri na-s začela hitreje razvijati industrija in oblike kapitalistič-nega gospodarstva. Ceprav je bil ta razvoj počasnejši, kakor v drugih avstrijskih deželah in industrija v nemških rokah, jc močno vplival na 6oclalno-eko-nomsko strukturo našega. naro-da. Veporedno z industrijo se je razvijal tudi delavski raz-red iz kmečkcga in obrtniškega stanu. Delavstvo, ki je bilo brez jas-nih ciljev in je začelo v šest-deselih letih organizirati stro-kovne organizacije, se je nasla-njalo več ali manj na obstoječe politične stranke. Ideje raz-rednega socialno-demokratske-ga gibanja so počasi prodirale in glavno ^esedo so imeli oni, ki so bili že onstran slovcnskih meja. S temi prvimi delavski-mi agitatorji so se širile tudi anarhistične ideje, posebno Mostcve, a se n'so globlje usi-drale zaradi preganjanja vlade ln majhnega števila združcnih dclavcev. Tudi ta prva genera-cija delavskih agitatorjev se je navzela socialistifinih idej »či-8to praktično«, prvenstveno zaradi potrebe, manj zaradl poenavanja razredne zavesti, ali kakor pravi Prepeluh o seb:>: iz »spoznanja socialne krivice«. Toda: drobtinčarski, v naciu-nalne fraze ovHi, oportunistič nl in socialno kongervativni po-litiki meščanstva so se začeli postavljati po robu ljudem s so-eialističnimi idejami. Za prvi socitlistifnl pojav na Blovenskem smatramo »delav- TRIBUNA * Str. 2 sko Izobraževalno društvo«, ustanovljeno 1869. leta v Ljub-ljani. Slovensko delavstvo je dobilo prvo društvo, ko se je svetovni proletariat že medna-rodno organizlral (1864) in itja-vil, da je »ekonomska osvobodi-tev delavskega razreda tisti ve-liki cilj, kateremu mora blli kot sredstvo podrejeno vsako politično gibanje«. Zametek poznejšega razrednega gibanja je bil tudi na naših tleh. Niti preganjanja vlade, niti celov-ški proces proti »voditelju kro-jačev« Francu Zeleznikarju, kl je bil obsojen na deset let ječe 1883 ni mogel zatreti delavske-ga gibanja. Socialni položaj je silil našega proletarca, da je nadaljeval boj za vsaj delno iz-boljšanje svojega položaja. Na odločilno pot pa je stopil z ustanovitvijo jugoslovanske so-cialno demokratske stranke (JSDS) leta 1896, ko se je opiral ne saino na Istro in Dalmaci.io (avsUijska polovica Avstro-ogr-ske monarhi.ie), temveč tudi na Zagreb in Beograd in celo So-fijo. Edvard Kardelj — Sperans pravi v »Razvoju slovenskega narodnega vprašanja«: »Ce .1» bila prva etapa diferenciacija slovenskega narodnega gibanja etapa cdcepitve meščanskih li-beralcev od konservativnega vodečega tabora, je predstav-ljala druga etapa oddaljevanje delavsko kmečkegra elementa od meščansko-veleposestniškega vodstva v obeh strankah, kar je sproiilo silen razmah demo-kratičneca ffiban-a na pragru v naše stoletje. Sem je prišlo te-žišče narodnega ffibanja, ki sto-pi s tem v svoje drugo raz-dobje« (str. 172). Delavska stranka, ki jo je skoraj dvajset let vodil Etbin Kristan, je kljub svojim napa-kam odigrala bistveno re\rolu-cionarno viogo. čeprav je bi'a po svojem delokrogu silno ome-jena zaradi nerazvite socialne diferenciacije in se napačno omejevala le na obrtni in in-dustrijski proletariat, kmečko ljudstvo pa celoti prepuŠča stvom nima nič sknpnega na-mesto da bi si inteligenco pri-dobila, vsaj del radikalne inte-ligence, masarykovee, ki so i«ka!i izhoda v socialno demo-kratični stranki. Priznati pa ji moramo, da se je prva med ostallmi slovenski-mi pollfcičnimi strankami na-vduševala za združitev Jugoslo- tratno, da je narod zgodovinsko nastala skupnost jezika, gospo-darske povezanosti, ozemlja in duhovnega ustroja, ki se izraž« v posebnosti kulture. Torej: narod potrebuje zgodovinske, jezlkovne, gospodarske, terito-rialne in kulturne označbe. Ce je ta opredelitev pravilna, po-tem moramo pri obravnavi na- Delavstvo in slovenska socialna demokracija konservativcem, ki so ga s po-močjo verskih in cerkvenih or-ganizacij izolirali za sebe. Tako stranka »ni videia naroda, na-rod ni videl stranke«, kakor je dejal Ivan Cankar v predava-nju »Očiščenje in pomlajenje« leta 1918 v Trstu. Največja napaka stranke je bila, da je delavstvo premalo poHtično vzgajala, svoje prak-lično delo je zastavila na par-lamentarno akcijo. Kakor v nemško-avstrijski stranki (ka-tere sestavni del je biia do 1918), tako so tudi v slovenski social-nj demokraciji strokovne in gnspodarske organizacije pre-vzele vodstvo stranke in so vo-dUe politično taktiko. Narodno vprašanje je delav-ska stranka pojmovala pred-vsem kot kulturno vprašanje ln zaradi tega ni mogla strniti slo-venskega naroda v boju za nje-govo . nacionalno osvoboditev. Prav tako je napačno gledala na inteligenco, češ, da z del»v- Carni Ludvik vanov In tako poskušala zajeziti imperialistični predor na Bal-kan, ter da je razredno opro-deliia slovenskega delavca, ki je na teh izkušnjah razvijal svojo politično koncepcijo in razredno prnletarsko zavest. NARODNOSTNO VPRASANJE V začetku 19. stoletja se zafi-ne pojavljati nacionalno vpra-fanje, posebno pri onih narO' dih, ki so bili politično razde-ljeni (Nemčija, Italija) in v ve8 nacionalnih državah (Avstrija, Turčija) pod vplivom francoske buržoazne revolucije in Napo-leonovih vojn. Brez dvoma je, da je gospodarski napredck, ka-terega nosilec je bila buržoazl-ja, pospešil združeVanje naroda in premagal fevdalni separati-zem, toda racščanstvo ni reštlo nacion;:) nega vprašanja v vsej njejrovi širini. Ob tem nastane v»rašanje, kaj je narod? Sma- rodnostnega vprašanja upoite-vati vse te faktorje. A sloven-ski narodni program pred našo ljudsko revolucijo, narodnoos-vobodilno vojno, praktično ni-koli ni obsegal slovenskega na-rodnega programa v celoti. Tu naj ]g podčrtam ogromni pomen jasne partijske linije ustanov-nega kongresa KPS 18. aprila 1937. leta in razpravo Edvard* KardeLia — Speransa: »Razvoj slovenskega narodnega vpraša-nja«, ki je povezal vprašanje osvoboditve podjarmljenih na-rodov z osvoboditvijo delavske-ga razreda. Zgodovinski razvoj pa je že v naslcdnjem desetletju potrdil pravilnost analize. Slovenska socialna demokra-cija s« je priključila brnskemu programu avstrijske socialne demokraoije (1899), ki pravi: »Končna ureditev narodnostne-ga in jeatkovnega vprašanja v Avstriji v smislu enakopravno-sti in pameti je predvsem kul-turna zahteva in zato življenj- ski interes proletarlata« (Zgo-dovinski arhiv KPJ, Tom V Socialistično gibanje v Slove-niji 1869—1920, Beograd 1951. stran 62). V progamu je trditev, da morajo »biti odpravljeni vsi fevdalni privilegiji«, ne pa hkrati tudi meščanski. Socialna demokracija je reSevala narod-noetno rprašanje kot kulturno (jezik in šoistvo), v vs«h dru-gih o»irih pa smatra, da narod-nostno vprašanje zadeva le buržoazijo. Dr. Renner (narod so ljudje, ki govore isti jezik) je zatrjeval, da si bo priboril samostojnost le tisti narod, ki ima močno buržoazijo ali plem-stvo. Avstromarksistična teorija se je namesto razrednega boja in revolucije izrekla za evolu-cijo, za parlamentarni boj in splošno volilno pravico, ki ji je bila cilj, ne pa sredstvo. Izvršni odbor JSDS je na brnskemu zboru predložil pro-gram personalne avtonornije, kar je ideja Etbina Kristana, vendar je prevladal predlog du-najske exekutive za narodnost-no avton&mna ozemlja. Etbin Kristan je sicer' trdil, da je tudi drugi predlog njegov, vendar zato nimamo dovol.j dokazov. Oba predloga pa pojmujeta na-rod kot kulturni pojem. Primerjajmo ob tem še Can-karjev program, kl ga je izre-kel na predavanju (»Slovensko lljudstro in slovenska kuHura«) v Trstu, 1907, ko je kandidiral za poslanskd zbornico na listl JSDS: »... spoznal sem, kam vodi in kam drži edina pot re-šitve Ijudstva \i tlačanstva do rešitve kulture Iz današnjega bankrota ... Edina pot ^e bo j ljudstva, bresobziren boj, do- kler ne padc poslednja barlka-da, doklcr ni dosežen poslednji cilj: Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svo-bode je kulturna svoboda ne-mogoča«... Po aneksijski krizi (1908) je Ijudstvo vedno bolj pripravlje-no za odločno borbo za rešitev narodnostnega vprašanja, ki je postalo ja Slovence v oklepu nemškega, itali.janskega in mad-žarskega imperializma vsalt dan bolj pereče in nujno. Po-javijo senove koncepcMe reše-vanja narodnega ¦ vprašanja. Jugoslovanski program je po-stavila tudi JSDS s »tivolsko revolucijo«, 1909, ko se je po-stavila na integralno jugoslo-vansl; stališče za popolno jezi-kovno in kulturno združitev ju-goslovanskih narodov, s čimer je v veliki meri odvrnlla od sebe kmečke množice, ki so sle-dile katoliški in liberalni stran-ki. »Avstro-ogrski Jugoslovanl smatrajo za končni smoter svo-jega narodno političnega strem-Ijenja popolno narodno zdruii-tev vseh Jugoslovanov, ne gle-de na raznolikost imena, vere, pisave in dialektov ali jezi-kov... Zelijo si nacionalno-avtonomno kulturno življen.je kofc svobodna enota v popolni demokratični konfederaciji na-rodov ... K tetnu končnemu ci-Iju nas vodi Ie neumorno del# in boj na podlagi obstoječih re-alnih političnih razmer sedanje dualistične Avstroogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in politič-nih institucij . ..« se glasi pro-gram. (Tom V., stran 201-2). (Nadaljevanje prihodnjifi) Težki časi za iraške študente clcgiumi MILANO, Italija. Od 14. do 24 tnarca bo v tem itaiijanskein mestu kongres AISEC (medna-rodna študentska organizacija ekonomistov). Iz Jugosiavije bo-do tja potovaii 4 delegati. Na kongresu bodo tudi razdelili praktikantska mesta med država-mi. BEOGRAD. Poročajo, da bo le-tos odšlo na prakso v tujino nad 300 študentov tehnike, od tega okrog 12« iz Beograda. Okrog 150 tujih tehnikov pa bo prišio k nam na prakso. BEOGRAD. urad za zamenjavo čtudentov in mladine s tujino ima tri letovišča (Dubrovnik, Kralje-vica, Zadar) s skupno 908 »šotor-6kimi« ležišči. Razen tega ima še tri sprejemne centre ob Jadranu (Dubrovnik, Split, Reka) in sode-luje z UO pri delu takih centrov v univerzitetnih mestih. Lani so imeli v teh objektih nad 4500 go-Btov (2700 iz tujine). Letos se je že pnjavilo okrog 1500 udeležen-cev, največ Francozov. KIEL, Nemčija. Hitlerjev zdrav-nik dr. Klauberg, ki je bil stro-kovni šef tabomča v Osvvienczi-mu in J eksperimentiral sterili-zacijo poljskih in drugih žena, se-daj spet deia na kliniki v Kielu. Zaraai tega so študenti v mnogih krajih Nemčije protestirali in zahtevali, da se ta voini zločinec postavi pred sodišče, kateremu se je izognil zaradi nepomembruh pravnih formalnosti. nadaljuje. Akcija se CAMBRIDGE, Anglija. Okrog BO0 študentov tehnološkega inšti-tuta se je uprlo zaradi namere šolskih oblasti povečati cene in-ternata. Studenti so priredili ve-like demonstracije in se pri tem sprli s policijo. Več policistov je bilo ranjenih, 30 študentov pa se bo moraio zagovarjati pred sodi-ščem. PEKING, L. R. Kitajska. Pre-tekli mesec je obiskala Kitajsko pe-tnajstčlanska delegacija UNEF zveze francoskih študentov. To ie tnl po vojni prvi realnejši kon-takt med študenti teh dežel. De-legacjja se je mudila na Daljnem vzhodu 25 dni. BUDIMPESTA, Madžarska. Po-ročajo, da so se dne 4. februaria pncela redna predavanja* na bu-dinipeStanski univerzi. Udeležilo ee jih je okrog 80«/, študentov. V raznih lzjavah poudarjajo profe-eorji m študentska organizacija, da je sedaj Studij prva, glavna in ©dlna naloga študentov in da se v^?n+iUpr11 Vsem' ki bi sk"^» vnašati nemir v akademske vrste. KALKUTA mdija. Unfverza v tem indijskem velemestu ie pretekli teden slavila svojo sto-letnlco. To je najstarejša uni-ve-rza v Indiji in je njena usta-novitev povezana z velikimi te-žavami. saj so AngJeži zelo ovi-rali ustanovitev. Hkrati pa je to na.jvečja univerza na svetu saj ima okrog so.ooo študentov (moskovska univerza ima 23.000 beograjska. ki je veljala doslej za največjo, pa letos okrog 60 tisoč). ATENE, Grčija. Studetje v Ate-nah m v Solunu so prenehali z bojkotiranjem predavanj, kar je trajalo cela dva meseca. Štu-dentje so zahtevali, naj ostane se v veljavi stari izpraševalni sistem. Proglasili so tudi gla-dovno stavko in uspeh nl izo-stal. Ostane po starem. GAKUSHUIN, Japonska. Na tei umverzi so izključili nekega študenta, ki je v filmu igral ce-sarskega prestolonaslednika v šolskih letih. In utemeljitev? Pravijo, da snov »pregloboko« posega v privatno ftvljenje ce-sarjeve družine. Se še niso po-polnoma otresli starih navad. ST. ANDREWS, Skotska. V tem kraju je bila konferenca štu-dentov novinarjev iz Skotske. Osnovno vprašanje je bilo: ali spadajo politični probleml v študentske liste. Važno vpra-šanje! Skoti pa Vendar žive v letu 1957! BRUXELLES, Belgija. Belgtjska studentska zveza je ustanovila poseben poslovni urad, ki pod-jetjem in ustanovam posreduje diplomirane študente, ki iščeio službo. Pravijo, da se bodo na ta način izognili mnogim ne-sporazumom in bolje zadovolii-li študente, kakor tudi deloda-jalce. OTTAWA, Kanada. Sopronska univerza se je preselila v Bri-tansko Kolumbijo, .zahodni pre-del Kanade. Tja je že prispelo okrog 300 madžarsxih študentov, ki so zbežali iz domovine. CAEN, Francija. Studentje umet-nostnih fakultet so imeli pred nedavnim tu svo.i kongres. Glavna točka Je bil problem, kje dobiti profesorje za umetnostne ' visoke šole. Sklenili so, da bodo ustanovili poseBen pri-pravljalni inštitut. IODHPUR, Ind)ja. Poročajo, da je indijska vlada izdala pred-pise, po katerih mora.io nemu-doma omejiti vpis študentov na univerze, ker je njih število v radnjem času preveliko in je postalo ovira za delovanje znanstvenih ustanov. MAKAGUA, Nicaragua. V tem niestu so ustanovili univerzitet-ni študentski odbor, katerega naloga je: boriti se za ponovno ustanovitev univerze. Ta uni-verza je bila zaprta leta 1847 z motivacijo, da je nepotrebna. Vlada noče slišati o ponovni otvoritvi, študenti pa obljublja-jo, da bodo vztrajali do zmage. MANILA, Filipini. Studenti so ustanovili posebne zdravstvene ekip«, ki bodo redno potovale po vaseh, kjer ni dovolj zdrav-nikov. Smatrajo, da bodo na ta način odločilno pripomogli k boljšemu zdravstvenemu sta-nju prebivalstva v oddaljenih predelih. |»RAGA, Ceškoslovaška. — Pra- ška tehaiiška visoka šola praznuje letos 250-letnico svo-jeiga obstoja jn sipada med naj&tarejše tovrstne visokošol-ske usta-nove na svetu. liti?ni kapital in da so morali nastati nesporazumi. Avstrijski ItudenM očitaln tujcem, da se niso korektno obnašall, da go Politične razimere v arabskem valnnc. Stu^enti so se vrnili, a povz.rocili velike »troške itd. V svetu, posebno še po-ložaj v so taikoj pri-č&li stavkati, ker j« avstrijskfh taborlšfiih j« še Iraku samem je povzročil, da bilo toliko kolegov od&otnih. okrog 2000 madžarskih študen-so se iraški §tudentje zapletli Mnogo jih je bilo še vedno v tov, za katere bo skrbela av-v resne spore z vlado, posebno zapoirife, medtem ko «o b-ih ne- strijska študentska iveza. pa s polioi'jo. V posebnem pi- kateri profesorji izgnani v pro- srnu, ki ga je ira&ka študentska vinoo. Spet je stopila v akcijo zveza poslala v svet beremo, da poldcija, ki je z oboroL«uim na- so se študentje najprej uprli stopom prisilUa frtudente k po- že zaradi samih razmer na uni- kamosti. veirzi, kjer nimajo akaderaske ____„ svobode in ne morejo vplivati na učni program, ki ni v skla- du z zahtevami njih domovine. To j© bilo kioncem lanskega le- ta in mnoge študente so zaprli sli pa poslali v koncentracij- Študentskega (KŽbora za madžarske begunce ni več Stalin na kornevalskem plesu Studenti Akademije upodab-ljajočrih umetnojti v Varaavi so leto« priredili karnevalski ples v dvoraal narodnega gl«dali-Šča. Ples je imel naslov >Bal v cunjah« in so se ga udel*žile same znaimenite os«briO3fci: pra- ska taborišča. Ob dem9n.straoi- „ D^AJl T Jk' J > tn človetk' stari ^™U™[< * vseh jah za solidarnost z egiptovski- P"StUi ^eb^ °db°r> k* ** bil konc^v sveta, eeln lagija fev-mi študenti, je spet stopila v «stanfvl^n l»»i novembra n* dalcev_ ^^^ Crnci( ild. itd ki ge je nl nihče se »pet napiolnild. Umverza je ^žarskdh Štndemtov, ki so pri- Več bal... razen tega pa so se bila zaprta, prav taiko tudi vsi *>ei&H v Avstrijo. Odbor so raz- pojavile tudi maske v z«lo str-collegi in šele pred nekaj tedni P«»tiU saradi nesporazumov ganih oblekah z napisom na so se spet odprla vraita preda- med avstrijsko študentsko >ive- hrbtu» RepatrLiranci«! Vsekakor _________________________. zo, WUS in COSEC Poročali zelo duhovito in morda tudi ne- mMlDII MCI\ rtl llfAMI smo *e' da so mn ma- koliiko drzno... kakor pač Po- IVIIKU MCU ULJIVAIVII fljarg,^ nesre*e kovali »voj po- ljakom prietoja. Iz Venezuele Na/prej vojaške šole LISBOA. Student Mirror poroča, da je vlada.v tem me-stu prepovedala študentom vse atiike z drugimi študent-skimi organizacljamni po sveiu. V boju proti SalaOTirjev>i dik-taturi, ki po mnenju mnogih Položaj študentov in un»- prebivalcev te d«žel«. S«veda prekaša Franca v Spani.ii, so verzc spioh je v tej južnoame- je to sproti naraščalo in je se študenti letos lotili raznih riški deželi precej neugoden. anižanje nepismenih le rela-sredstev. Pretekli mesec so na Vzgojna vpra&amja vlada zelo tivno. Po letu 1948 ni bila primer orgamzirali v L»1sboi zapostavlja in potem ni ču- n®tarvovl!j«na nobena srednja šitudentski dan. Bilo je več dno, če je v Venezueli samo šola, razen vojaških, ki prav-prieditev, med vsemi pa naj- okrcig 1000 gitudentov, med- zaprav kar mvgole in daje animivejša tista v veliki dvo- tem ko je prebivadcev v vs«j viada zainje velika *redtva. rand, ki so jo okrasili z kari- državi 7 milijonov. Temu pri- Predvsem &o slabi vzgojni po-katurami. Največ pozo.rnos.ti merna je tudi nepismenosL goji zs. delavsiko mladino,, da e vzbudiLa karikaitura portu- Ob koncu vojne je bilo v Ve- o kmečki sploh ne govorimo. galskega študenta, ki stoji in • nezueM 66 ods'totkiov analfabe- Lahko razumemo da v ta-gleda v tla okrog njega pa tov, leta 1948 le 6 odstotkov kih ^^4^^ mfrWZA lahko -tode drugi (svetovni Studenti) manj ih leta 1950 ]e bilio med ^ životari in da je boj ¦ '""" amalfabeti še vedno poiovica študentov trd in skoraj brez. upen. Proračun undverze v Caracasu .ie vsa leta isti, če-prav je naa-«islo z leti žtevilo študentov vn tudi fakultet. Ra-zen tega so življenjski sitroški za študente veliki, predvwm knjige, ki so zelo drage im pa stanovanje. Mnogi študervti »ploh ne morejo stanovati v m se mu smejcjo. PROGRAM IUS ZA LETOŠNJO SEZONO SEMINARJI V OSPREDJU Letl08 je mednarodni štude^t- dji, seminar študent^ pedago- ?O^Slce^utr^ K? »toi Ski program >elo pisan in pid- gfrke na Svedsfe*m, rudanho- tna"di Zaoos^lia o^h S reditve so povsod zelp zanimi- m«talurški-geOloški študentski ^aV^^SoSSco 2 e. Naši študenti se bodo ude- setnmar v Zafoodni N«n«ji. N. ^^/5^51^22^,* 0 bjavljarno slikovno foto re-portažo iz Nemčije 0 oborož^vi m o reakeiji to Adenauerjevo prizadevanje. Spommjamo se, da so nem&ki študemti in mladinci dolgo go-voriti »ohne mich« kadar je šlo za vojaške stvari, vemo tudi, da dan«s tega ne govore več tako glasno. Lahko razum*mo, da zdrav razum vs-akega Nemca l&bko pripeije samo do tega, da zavra&a želj j starega kanc-lerja kar s« tiče nove armade in njeniih perap-ektiv. N&mci so čudni; ko slišijo vo-jaško glasbo in koraikanje, se v njdh nekaj zgane, stori se jim in«iko im t»j:fo jim je pni srcu. Tako vsaj pravijo nekateri. Ne-kat&ri med njima! Koncno to ni stvar za današnjo disikusijo. Spodnje ilustraci.je so iz rad-njth števiLk netkaterih nemšklh itudemtskih Ustov, fci so reagi-rali na oglas vojnega ministr-stva v »Deutsche Studentetfi-^-Zeitung«. Ta oglas je bd,l objavljen v DSZ« im je opremljeais naaled- ežilii številnih- prireditev v minar stpajnikov v Brnu itd. možnosti do vsalke progresivne bomo s« ozirali mnogo, all je WUS bodo pri.ed.ili kbnfereoco ^ ^l^^o S fc S -arovanju šfcudentov pred ^alna napetost To je že *ra- prireditev orgarazir&na v okvi- o zav. ru COSEC, IUS ali pa je ne~ tuberkulozo, sodelovaU bodo ^ieija Leta 1948- so fttud«itje vtralna. Mi smo povedali tako tudi na festivalu franeo^ke Itu- organiriTali veliteo sUvko pro- IUS, kakor tudi COSEC kaj mi- dentsk« zveee UNEF, ki le-tos H.Gsmezu m po stavki m ne- slimo o njuni aktivnosti in za- slavi svodo petd«etletaico. Or- «dih leta 1951 Je bila univer- kaj z njiima več ali manj sodelu- ganiziraU bodo tabor v Nemčiji ™ ave leti zaprta. Raz«fli tega iemo oziroma ne sodelujemo. (vdiodnl), Cefiki, in v Equador- ^e študentom strogo pr«pove- Letos se bomo udeležili neika- jti, Sahovskd iampionat na Is- da.no ¦uikvar.iatise s problemi, terih prireditev IUS, čeprav landiu, uni-verzitetne igre v Pa- ki so »tzven študdj««, to «e nismo člani te orgaaizacije, ne riizu (v sodelovanju 2 FISU) pravi »trogo prepovedana jitn bomo pa se udeležili vseh pri- in tako dalje. reditev COSEC. V spodnje-m s«- Največja letošnja prineditev boj za avtononvijo in za pravi- stavu na kratko obveščamo pri kateri eodeluj« tudi IUS pa co štud«»ntiov Jn pmfesorjev. bralce 0 prireditvah organisa- bo vsekakor moakovski mladin- ki so zaprti }in v PTegtnanstvu. cije IUS. ' ski festival, fejer pr«vladuje Vendar pa je alkcija protestov V Franciji bo seminar z na- šiudentstei program. Omenifct stalna in se metijajo le cbli- slovorn »univerza in družba«, ki moramo poseibno seminarje za ke. Pri vsem tem resda pre- g^a IUS. organizira v sodelova- agronome, ekonomiste, glaab«- vladuje precQj anarKifetični nou z mednarbelim ovratn&omc, za študij rlsč^ njlhove delavnosui. Na tej lega iz Manile je prtstal na kr^ v ?e ri nas s0 te litik a> družbenih ve^ konferenci rešetajo predvsem kratek, seveda neuraden, in- stvi-i drujčne kot v E^-ropi. a.manj n. pr. za agronomijo.ki domače m strokovne probleme. tervju... Imamo 17 privatnih univez in bi bila skupnosti bolj korisma, v zadn^ ^su » teh konfeT KOLIKO STUDENTOV Ji. nekaj čea 300 privatnih col- saj se nad 75 odstotkov pre- re?fi,.? Ž JU11 S \ &?0*1 NA FILIPINIH? Pieoej, v legov. Obetoja pa saimo ena bivaLstva še vedno preživlja s anJSKin stuoenrov. ^otem lma- šolsikem letu 1954 do 1955 ka/ državna univerza din 5 drugih kmfi-tijstvom. Kaj je temu kri- mo pa *® z ° mocno ^^Jf^?*" 156.000. To je kar veliiko št&- državnih viisokoSolskih usta- vo? Privatne univerze, niih ^10 «r . 71 1° ?e neKaMSno vdlo, saj je na otokih samo /iov. univeizd, njih vzgojni na6rti in t-endence. združenje študeintov novinar- 21.000.000 prebivalcev. Druge ALI JE DR2AVNA UNI- KAJ PA STUDENTSKE kII^^J Lf «? ^Td^ffi?" szijske dežele imajo sorazmer- VERZA NAJVECJA? Se ne, to ORGANIZACIJE? Studentd na DiemaDllKO m siuaeTi.tsKi rsk. no mnogo mamj študentov. so nafertd, sedaj pa na državni splošnto uživajo v javnosti ve- AIjT IMATE MNOGO STU- KOLIKO UNIVERZITET- Studira samo kakiih 20.000 liik ugled. Saj to je razumljvo, DENTSKIH CASOPISOV? Mi- NIH SREDlSf1 IMATE? Prav- študentov. intelektualcev je pri nas še &li'm, da jih je petaiajsit? Naj- zaprav tri, Manlila, Iloila in POTEM JE STUDIJ PRI vedno premalo... Tudl na po- yažn€j«i časopis je¦ »News Bul- Cebu City, toda posamezni VAS ZELO DRAG? Je> a ven- Mičnem podiročju imajo Stu- ^tm«, ki ga izda^o študenti dar n«m orga-nizacije precej denti svojo besedo. N. pr. pred državne univerze v Mamili m pomagajo s pod[pora,mi. Vse te fctirimi leti na predsedniških Uisi z M]im naslovom, ki izhaja v privatne univerze dobro slu- volitvah smo prav md največ Cebu-Ciityju. »The Philippine žijo, vendar pa je zaradi t«ga pripomogld, da je bil izvoljen Collegian« je uradrvi orgari dr- strokovni nivo precej višji ko\ Ramon Mag&aysay... ža\"ne univerze za vso deželo. v dugih azjijskiih deželah. S tem ALI JE ŠTUDENTSKO GI- Glasila manjših ustanov so na- pa nii rečeno, da nimamo vgoj- BANJE RAZDELJENO NA vadno omeiena na posamezne nih prdblemov iin da se stri- VEČ GRUP IN ORGANIZA- fakultete, a je njih vsebina ze- njamo z vsernl uČnimi metoda- CIJ? Pravzaprav da, vendar 1° 7.3'nim-iva. Tako imajo n. pr. mi in načrti. pa irrnamo tudi enotno organi- študenti umetniške aikademi.ie ALI SODELUJETE PRI RE- zacijo, ki je nekakšma feder«- v Manili svoj list »Artisan« ... SEVANJU TEH VPRASANJ cija v katero so vkljiičene vse TOREJ .TE STUDENTSKO Z UNIVERZITETNiMl OB- druge male in velike skupine. ZIVL.IENJE \nEC ALT MANJ LASTMI? Saj to so privatne gtuderotskih društev, ki skrbi SLOZNO BREZ SPOROV MED unliverae! Zelo malo sodeluje- To je SCAP — Svert filipinskih ... Teh }e tudi precej, pred- mo z njimii, prevsem pa ne v društev, ki skrbi tudi za med- vsem med nami in klerikal- privatnih ki še manj v maj- narodno sodelovanje in orga- ci... hnih ustanovah, ki so pravza- nizira vseštuden.tške akcije, KATER7 SKUPINI PA VI prav zafcljuični študrjski krož- tako n. pr. aikcijo proti anai]- PRIPADATE? Mi smo za ki, kjer ne trpe puntarjev. fabetom itd. UNESCO ... Sttio namreč ime- KATERE FAKULTETE, IN DRUGE? Veate pri nas novami opozicrj-a, ker Pilipiiii OZIROMA KATERE STROKE nim&mo organ,lzacij v evrop- so ka-toliška dežela. Imamo SO ... Vem, to site gotovo kje skern smisJu, diruga vaižnejša svo.jo mladinsiko oirganiziacijo, sflSSali Jin to je iresen problem štiidenitstea usitanova je CON- ki se bwi za^ ciilje Uneska. To- za n««. Večina fiiliipimsikih štu- DA — »društvo kcinfeTenčndh riišče prepiix>v: reliigija in deantov «e zandma za poklic«z deflegtattov«. To je sikupina 100 vzgoja. »STUDENTEN-KURIER« *e na prvi strani norčuje in nemSWh vojaških priprav & sledečo karikaturo in podp**om: »Sedaj, k^lsoff tudi prej, daje neustrašeni, trdi in osamljeni vojak svoj zadn.H od-por. Toda tuda on je prisiljen, da «e zaradi nove tehnike, naijfii svoje umetnos-ti na novo in da razurne spremenjeno obliko Vojsko-vanija, ki postavlja vsepovsod nove naloge. Te nove- naloge «>: ekrbno pre-isikati dn trezno pre&oduti... (Iz »Bodoči nemškii vpjail|«, stran 21 in 34.)« Ze večkrait omenjeni »STUDENTEN-KURIER« pa je objavil Se tole lepo priiimerjavo, na kateni leva slika pomeni »lepe izglede in možnosti«, druga na desai pa je samo spomin s podpisom »Ne-mški Tijetnik v Rusiji«. - Nekaj številk kasneje pa se je tudi »Deutche Studen.ten-Zel-tung« sam Latil tega oglasa (ki ga je prej objavid z opombo »izvaa. od.govo-rn.osti redatkcije«). V »posebnem« oglasu opozairja vse bo-doče oficirje na šainse v »damskem svetu«. ki se jim »odpirajo« vzporedno z možnostmi za naglo napredovanje. Tud| ta oglas zah-teva od dnteresentov podatke na posebnem kuponu, le malo dru-gačn-e... »ime, velikost, naslov, svetovni nazor, vera ... Na mesit-u, kj^r resnični oglas predvideva m-o-žnosti: morn&rica, pešadiija ii'td! pa ta o.glas predvideva: v\)jno do.biika.rsitvo, zavarovanje zaledja« dietoo nego, napredovanj« ... Iz vsega atrli krepka satLriAna o»t, kl pa j« klljuib vsenru bolj smešna kot strupena. PORTRETI MLADlH Modernizem in "modernizem" W/ ENO TAUTER rje ime, ki smo ga v poslednjem easu za- sledili skoraj v vseh slo venskih revijah i.n listih. Pe*ni-kovo ime se je pojavilo povsem nepričakovano. Nje.govo poezdjo lahk0 ozmačimo z besedo moderna, toda tokrat brez slabega prd-zvoka, saj sta modeiren dzraz, moderna forma tesnio povezani z vsetoino, z občutjem, ki je novo, današnijemu črloveku v mar-sičem bldzu. Povej mi nekaij b sebi! — Kdaj si prdčel s pesnenjem?, Kdo so tvoji vzomiki v slo-venski oziroma svetovni >kn,jiževno.sti? Na kakšne proble.me si naletel pri ustvaniani>u? Kcvt marsilkdio, gem se tudfl sam »ačel navduševatd ca poezdjio. v pe-ti, šesti. S tem, kar »em ta- krat ustvarj-al, nisem bil ndkoU zadovoljen. Vendar s©m nekaj pesmd poskušal objaviiti v zad-njem letndku rtakratne Mladim-sk© revije. Urednik mj jih je odklonil Hvaležen sem mu za to. čeprav me j« ¦takrat močmo prizadeJo. Posl&j nisem nojdl svcijih pesmi ndkamor. Sklenil sem, da ,jih bom skušal objaviti šele tedaj, ko bom čutil, da j« v njih imorda le nekaj novega In svajskega. Ndkamior se ndsem vklijueeval. Ne vem ali je taka lzoliranoist dobra ald ne. Probleme, s fea.ter.imi sem se v tej dobi srečaval, sem skušal cb tujih vziorih sam reševatd. Prioel sem % vezano besedo. Ni in ni se tni hotelo sprostiti. Svobodnd verz prd nas še nima Iradicije. kar je tujega pa tudj ne moreš meni nič tebi nič pre-našati v svojo poezijo. Najtisvoj izraz je težko. Taicrat sta rne naibolj prdvlačevala Zupančjč in Kosovel. Slednji mi je v mar3i'č€m še danes ostal. Mi-slim, da bi moderna poezija morala nadaljevati tam, kjer so končali Kosovel, Kajuh in Bor v partizanskih letih. Le tu se modernia poezdija lahko vključi v tradicijio tako po vsebini kot v izrazu. VeHko mi je povedal tudi LoTca. V njegovi poeziji čutiim nefcaj, kar pri nas še nrt bilo piovedano, pa bi moralo bHi. Včasih me preseneča in-timna forodnost med njim in Kosove.lorn. Visoko cenim Maja-kovskega im Jesenina. Moderna poezija niikiakor ne bo mogla mimo Maijakovskega, čiga.r po-ezija 'je prepdjena z diskretno patetiko, k| pa je pri nas sko-raj neznana. Naša .pif.&zija je zašla na pota drobne intimnosti vsakdamjega žiivljenja, kjer se lahko kaj kmalu izždvi in njena občutja zvodene. Poe»ija mora uda.riii navzven, preko meja te dro-bne infcimin.osti. Prav tu Ja-hko pomagata Majakovski in Je-s«nin. Te p robleme isntimnega občutija pa ¦moiriamo iskati v ce-lotnem življenju in čustvova-nju naše gemeracije. Mimogrede povedano: generacije so^ ne smeim'0 pa jib. pojjimovati le zu-nanije. Misdim, da geineracitje označuje predvsem čusitvend od-n.os do življenja. Zato tudi sma- tram, da j« naša in poeaijia av-torjev Pesmi štitrih poe-zdja ene generacije, le da gre pri nas za njen drugi val. Mi vsi pa smo drugi ešalon. Pred namj pa je prvii (Kajuh, Bor, Minatti itd.), 6Lgar siadiovi &o zoreli v parti-zaaskih lefcih in v tematiki osvo-bodilnega boja. — Po€.ziija ij« v poslednjem obdobju nekako ppehitela prczo. KJe so vzroki za tako stanje? Poeziifjo oznaČuje silno zgošč€-no čustvo. Je tudi rnnogo bolj subj€ktivna, kakor proza. Pisa-telj pa ne moire pisatj samo o sebi, o svojiih čustvih. Upošte-vati mora tudj določeno situa-cijo v okolju. V njegovih deLdh pri'6akiuješ razumsko, zunanije loigično rešitev. Pogosto se pri-meri, da avtor čuti probleme, tiipično naše, ne tnoire pa nanje raz.ums.ko odg-ovoriti ali jih raz-rešiti. ProKaik pa brez razumsko in problemsko jasnega . odnosa do sveta, ki ga cbdaja, težko pdše. Kianono moraž v današ-njem času upoštevat; še znamo dejstvo: dobro iprozo pisejo sta-rejši, zrelejši Ij-udje. Mi pa smo še mladi. Naša proza j& vs« preveč subjektivna na eni stra-ni, na drugi strani pa išč« re-švtev v zunantj.ih čustvenih efek-tLh. (Nekaj znaftilno Tiia§ega sem vendarle čut.il v Kavčičeviih no-velah.) Tudi v iarazu in obliki se stvari še nisio ustalile in s*tika s traddcdijio tudi še ni. N'iiS«m IZ CIKLA MELANHOUJA DRUGEGAESALONA Odšli so in pustili v nas zveneč spomin jasnih svetlvh korakov Za dediščino so nam dali s svežo krvjo žgan kamen za nov dom Postavill smo kamen v dušo Ob njegovi visoki beli stenl padajo tald naših sanj S kroglo -oslednjega talca bomo padli tudi mi s trpko čisto srečo zveste smrti Veno Taufer prozaik, pa vendar misMm, da slovenska prozsa n« bo irogJa mimo Cankarja in Vorahca, ki pa sta si v marsieem antipoda i,n bo zaradi tega mnogokrat tež-ko najti skupno pot. — V novejši srbskii. brva-ški, zlasti pa še v makedon-iski književnosti v posled-rtjem 6asu zasledim© dokaj zaznaven kvalitetni skok, če-sar pa v sloveinski, vsaj na-videzno, n« moremo. Cemu? Prdznam, jugoslovansko kn,ii-ževnost poznam boli iz bežnih srečaaj, kot iz t«meliiitega štu-di:ja. Vendar, koiliikor ti'0 po-znam, moram reci: velika kvan-tdteta pogosto vzbuja lažniv vi-dez kvaliitete. Cutim pa pri ne-kate;rih avto-rjih (Davi^o, Popa in nekateri mlaijši), da so nam problemi v marsičem podobnd. Problemi v literaturt j.-ugoalo-vanskih narodov »o pogosto ena-ki. Kljub temu ne morerno mi-mo degstva, da je naš narodspe-cifično svojski in da je s tem pogiojena tudi razlika med našo knijiževnostjo in književnostjo ostaLih narodov. Kadar govori-mo tor&j o združevanju naše književnosli v jugosLovansiko, moramo misliti predvsem na spoznavanje in približevainje teh knijiževnosti. Po€mo'tenje problemov, mišljenja itd., bi bil absurd. Tudi ni res, da bi bdla njihova poezija bolj razviia, kakor naša. Naša razmeroma maijhna kvan-titeta se resda ne more meriti z njihovo veliko. Toda tudi tu se mi vs.Mj.uje tniisel, da felo-venska poezdja tudi kvantita-tivno Tnočneje izraža probleme, kot srbska srbske, hrvaška hrva-ške. Včasiiti kvari prd njih kva-liteto gtflo hlastanje za modnost-jo in snobističnim svetovljan- mladilh? Kako gl«da starejša generaoija na mlajšo? Prl nas pogosto govore o mo-derndzmu, ne da bi vedeli, kaj je pravzaprav njegovo bistvio. Ni moderniizem, če pesnik piše nenavadne m€'taiore v svobod-nem verzu. Pesem, napLsana v Masieni formd, klia=A6n'em stilu, je lahko v svojem biis-tvu sila mo-derna. Moderna je .tista po«zij.a, ki da;je adekvaten odraz našega odnosa do življenja, odnos, ki j& včasih nervozen, včasih sunko-vi't, včasih nesiguren, včasih revsiigndran. V vzduaju, v nitmu, v notranji napetosti, v čustvu se skriva bistvo naše nmoderno-sti. Seveda: vsega tega ne more biti, če ni ideje. Ker vidi.jo v na.sl poeziiji mo-dernost le na zunaj in se ne skušajo poglobiti v ajeno bi-stvo^ na-m očitajo le posnemanje tujiih vzorov. Mdslim pa, da bi tudi brez sleherndh vzorov pri-&\o do takega načina pisianja, saj s« v njem skriva resnično stvom. Marsikaj ,]e tam moder- naš čusitven; odinos do sveta, do neg.a, ekstravagantnega bi skoraj kater&ga smo prišli po svoijih lahfco rekli, je pa le prazna dio- poteh. Ce nam oči.tajo eksisten-mfelica br«z m.odeirnega, sodob-nega čustva, riitma in vzduštja. — Kako sprejema po tvo-jem mneniiu slovenska kul- cializem je to zato, ke.r že apri-orj supondrago, da smo mi tam iskald vzornike in dščejo med riiji-mi in nami 1© zunanje aarod-nosti. Mi pa pri vsem tem niti lizem je, kaj ee sfcriva v njem. Filozofsko že ne! ln končno, ti-sto drobn-o, kar ga poznamo, ga poznamo le iz tretje ali četrte rcke. Kaj bi nam očitali nekaj, sečar sami ne poznamo. Tisto, kar čutimo v Camusovem Tujcu in drami Pravični Ijudje, kar spoznamo včasih kot nekaj, kar nam je resindčrno blizu, jemljemo kot nekaij, kar bi tudi m[ lahko lepovedali, ne da bi pni tem mi-sliii na eksistenciializem. V tem se sikriva naše čustvo, naš eu-stvemi odnos do sveta, do kate-rega pa smo priišli sami. Ena glavnih potenc naše ptoe-z.igie j« (Iskrenost. Seveda ipa prizadevanja za njo ne gre ena-či't-1 s kvali'teto. Prizadevan-je in uspeh sta dva pojma. Tudi kri-tičnosti, boliie samokrnitiičnoš-ti, nam ne more nihče zandkati. Tudi nismo nikakršni filozofi z relativno dog.rajenimi in domiš-ljenimi filozoiskiimi sistemi. V naši poezij.i iščemr) le kvalLte>te in značilnosti etifcnih i;n mo-ralnih odnosov, kii so lastn.i na-šemu ždvLjenju, drugačnemu od preteklega. Da je naše življenje novo, to smo pirepričani, to ču-timo. Vendar pa njegove kvald-tete bolj slutimo, kot da bi jilh razumsko spoznavali. V tem je tudi osnovna možnost razvoja sas%«L Bojan GOLIJA: Kozolci v snegu OB RAZSTAVI BOJANA GOLIJE 2. tanko poetično Linijo (n. pr. Iz Pirana, Akvarij, Morska prav-ljica in tudi V mesečini) in ši-roko črto. ki je videti GcLiji bližja (Colni, Korošfci kozolec, Kozolci v snegu itd.). Pri prvi je morda vplival Mi-helič (Kresna noč) druga pa po« nekod spominja na Debenjaka (predvsem na listih Mreže in sen-ce in Zimski motiv s polja). S» pa listi v t'em drugem stilu kom« pozicijsko bolj nejasni (Korcška motiv s Šmartnega). Dva lista: V me^ečdni in Ujeti mesec bi stiJno Lahko postavill v prvo ali v sredo med obe sku-pini. To sta poetizi.rana izraza iz narave in vanje je umetnik verjetno dal največ svojega. Po-sebno Ujeti mesec z Lzredno čisto kompozicijo zaslužj pozor- e j}= bilo nekaij|t hreapo-t ku gradili na jezlfeu narodne m bcigm knjižeivniki je Simon Drakula ^ Pre'Jp!a na@rade. Ona in Ta-nes prelistavaš prve povojne danes z<*e ti iprvi sleVki, kafco j^ se,daij je izdal že dve zbirki ^kl° ^eorgievsiki se lahko po-prozne sestavke. te le-ti v mair- t&g« in okoretle. so bvle v n.?rh povesti. a v tisku ima svoie po- hvaIita s takJ'mi uspehi. sičem spomiinjajo na dela dru- besede. Spomiinijam se še, koli-gih narodov, uatvariena ž-e pred ko smeha j« vztoudila med nami estolcttjd. Kolikor bollj pa fikuša- študentii neka nova beseda. ustvarjanje iprviih ilet, toliko bolj nas preseneča v«liki raz- Pri listu V mese^ini p Pa d° n'ove'le> °d Povesti Sk&Ljk« pa &o večkrat ž6 tu. jo uporaibljali že naxdeskah. Ta- enega ižmed najlepših motivov Bla8°'Je Ivanove — Sedum umi- (Asociacrja, Noč na obali). Ra- makedonsike prerteklostd — motiv rSn^a' pa vS'e do še ne°lb3avlie- zen tega pa se večkrat ponov« makedonsiklih dinmarje.v Avto-r n'h ro'manov Simona Drakula, kot predmet umetnikovega obl:i-sam je bH Pri.ča težkega ž'v- Meta Jwa'nOT9ke'ga. Taška Ge-lijenja družin mJadlh dminanjev, o^Jevske-ga. slednje del0 — romam I zva-zdiite umiraat sami. V make-donskem Litetramem ustvar.ia- Sodobna ma.kedonsika pro^a v svojem kraitkotrajinem obdobju ra^voja po>zna že vse lit&rapne mo prodr&ti v to nepomembno Kljiiib temu, da je bila skovan- nij,u se je pojavii jele pired let' vrste °^ utneiniške sikice, črti- PETER ČERNE: Deklica mah proze posledajih desefcih krafc se nam j« zd-ela stmešna, let, saj se dane® makedonslka d»nes pa se je uvrstila medtiste ki so taiko.j po poroki zaipužčali družime in odhaj.ali v tujdno, da b[ jim oskrbeli osn.ovne zahte-ve življenja. Bil je priča teh ljudi, ki so odhaja.li daleč na tuje dn s« mnogi izmed njih ni-so nikoli več vmili t©r dokon-čali svojo ždivdjemjiJiktn pot na naj'bolj beden način, kar s,i ga je moigoče misliti. Taki dn po-diotoni m.otivii ¦tvori.jo osrednjo poa-nto njegove prve In druge zbi.rke; v slednji zasledLmo tudi mobiviko i.z vciine dobe in lju-be;z©nske peripetije. Taka in podiabna motivika v glavnem domdnira v celotni mladi mEkedcnisiki prozi. Pretež. n.o prev.ladiuteijro vaške poveisti. tnda tudi v nji.h ,c0 obdelahi Na p'Odro'&ju sti.la so mladi priLe'li s tem. kar so pač stari (Nadaljevanje na 5. strani) / ^ književnost lahlko postavlljla i najlepše^ kar jifh makedonščima siplošno 61ove'ški življe.n|sk; pro- nekaiteriml kvaditetn.imi romani. Za nekatera dela mlade make-d-omske besedine ustvarjailmosti se je ustalilo m.ne-nje, da so-na tisti stopnji unrnetniške kvalitete, kot premore. blemi. Dovo.l,i močiio je zasto- Mlad; ustvarjalci So naleiteli ipama tudi m.e.šisini^ik.a, probkma- na emakp t&žave kakor stari, šaj (rlka, Ikatere pred's!avn'ki so Di- so gfcopiJii na polje literature mitar Solev, Brank0 Pendovski, j skoraj istočasno. Med obema Blagoje Iva.nr^v i.n Branko Va- } najibo:Ii.rša della celotineiga jugio- ge-neracijama ni takarekoč no- rošHja. Po-?č'no~t r.ase je Taško silovansikega moderneiga uslvair- ben«ga časovnega razdobja. Be- Georgijevski z motiviko zadflije janja. zultati predhodindkov se še niso državl(ja.nr-ike voj;ne v Grčiji. Te- Ta kratka doiba desetih let in utegnMi ikomsumdrati. ža po>raza 'n žmagovalna krvo- nei.zirriierno hiter tempo ratzvoja Med mladimii ustvarjaili se je preliitja »grkomanov« sta osnov- literatUTe. sta povaročila dames v poslednjem obdobju i«krista- rni poantj njegove modeirne pro- v Makedoiniji takšno stanje, da llzirala kaka desetima imen. Med ze. Dela Branka iHesvskeRa za- je najsta.re.jSi pisatelj po letih temi so naijpomemibn€jže oiseb- jeimajo proibl«ma.t:iko v študent- eden najmlajših, če nam ij-e m-e- nosti: Simon Drakuila. Dimitar skern žlvl|jen;jvainovski, goslovanske književnošti na zimo, da mnogi, po letih mlsriši Tai&ko Georgijevgki, BJagoje sikopljanski univerzd, Olivera Nu literati, ustvarjajo povseim e>na- Ivamov, Braniko VarošJ'jiija, Bran- kclova opisuje z izrednim razu- kopravno z že pritznanimi v.r^ ko Ildevski in OTivera Nikolova. mevanjem vn toiplino velike pro- hovi. I'z d'nev.a v dan raste njihova bleme makedo.n.gike žene. ki po- V poeziji' so pesndki v zače-t- usitvarjalnost, iz dneih ho-te.li navaditi na tišino. Domaše posle moraš opraviti. je govoril prvi sosed. Sešij kar si začela, je pravdl drugi. Materi moraš pomagati. ie deial svojd hčert treitji sosed. A one, Rada. Vera in Rada s,0 pospr3.v'ija.le, šivale in pomagale materam. Deilam. je govoriila vs^aka izmed njih. Kje j«, je mislila vsaka za-se. Lepe so bi.le tiste sanje. Kako 5udovito sem živel. Hotel sem j«'h izpovediati do "Ronca, pa so me mo'tili vlaki. Mnogo je biLo vlakov tistega dne. Neki siro-jevodja je govoriil. da danes pe-ljejo v vse smeri. Ved«l sem, da se je šalil. Vsak ima svojo šte-vilko, to pomend. lma svoj cilj. (Spominijam se, ko je na ^neki posta.ji napovedal mdkrofon: vlek številka 111 prihaija na dru-g-i tir). Vem, da tam na neka-terih posttajah pričakujejo te vlake. Nisem pa mogel u.jeti vlaka s tistim strojevodjem, pa hotel se.m mu povedatd: vem, da se norčuješ. stari. Zakaj je moja mama tisrtega dne jokala? Mdslim, da ]e v vsa-ki ma:te."i prerok. Vedela je, da se bom izgubii. Zato je jokala. Toda ona tudi sicer mnogo jo-če. Spominiam se, ko je nefcoč oče zmerjal siest-ro. na]~ venda.rle ma-mi pf>m«ea, da je takrat mama jokala. «Cemu bi ana, ko pa lah-ko Jaz opravim. Ss.j mj tudi ta-ko ni ostalo dosti dela«. Mdsli, da lma sam0 ona otroke. Zdi se, mi, da poznam sleherni kamen na tej poti. Poslednjič, ko sem hodil tod mimo, je tu rasJa koru^za, Zelena in lepo rasla. Tud, sedaj raste. Sa.n\o tako veldka ni. nekoHko bolj 5'labotna. Zaradi te son-čne lave. k« nevidno pada. Noge se mi že zapletajo. Lo-teva se me utrujenos^. Kako sladko bi se preitegnil. Nič ni sramotnega. če se utrujeni člo-vek t>retegne [n nekoliko zazeha. Zazdi se mi, da sem starec. Pa imam vendar -tako malo let. Se-de,l bom v s&nco te s.iive° O, ko-Liko h tu gobavcev (metuljev op. pr&v.)! Kako je bilo z Kado, Vero in Rado? Prva Ra.da se je paročtla. So-le ni marala in pošteno dekle je bila. Verjetno je Vera šedaj štu-dentka. Vera, Vera ... Nekoč mi je rekla, da je njen oCe pri njih doma nekaj slabega govoril o meni. Jeziila se je nanj. Moral sem jo opomnitd, d,a ji ie ve.n-darle oče. Tega dne je sed&la poleg mene in naslanjala glavo na moije' rame. Smejal s&m se, medtem ko mi i^ v rokah plal nemdr. Mr.zi.ni podleže. je rekla in mi položiia glavo na rame. Ne maram nesra.mne.zev, je do-dala komaj slišno. medtem ko je z rokami sfcušala zaus-tavrti jgro mojih dlani. Ukradel sem jii ta-kra+, prvi pr3.me.n l.iuibeznd. Pa drugi in tretjd. In kdo ve ka'te-rega še. Sedaj je študentka. Ve-ra. Z Rado IX sva bila dolgo 5asa prijatel.ja. Nekoč sem Jo po^iu-bi.l. (MisLim, da j« bila takrat otrok). Sam(0 zasme.jala se je — Midva sva prijatelja. Prijatelja ne poljubljiaš, poljubiš samo te-to, kadar prinese bonbone. Smejala se je. — Zakaj sj me polj.ubil, ko pa jaz ndmam bon-bonov? je vprašala. In še naprej sva biJa skiupa..i. Pred-no sva se rafšla. mi je rekla: jaz moje tete nikoli ne h[ poljubila. — Pre-meten si. je rekla dn zaprla oči. — Tj si moj prija'te.l:j, je dodala gleda'jO'5 v tla. Komaj sem našel pot preko te gore. Sedaj hodim brezskrbno. pred menoj 0« bel kamen z na-pisorn najbližjega mesta in šte-vilom ur hoda do njega. Pomisildi sem, d,a bi moral ime-ti novo obleko. Ljudje me že leta srečujejo v njej. Zapomndli so s.; že moj žametni suknjič in kockaste hla^e. (Pred davniim sem v nekem cirkusu gledal kl-ovna, kd je imei prav takšne hlače. Ljudje so s? tistega ve-čera mnogo smejali). Tudi ti čevl.ji s-o bil:i nekoč rumend. Se-daj pa skd črni ,od mnogih preho-jenih pott. Spomin.jaj.o rne na nove in pogled mi vedno obsta-ne na n.jih. Pustdm stvari in te^em po ne-¦kem itravniku. V krogdh: na.ipreg veliki. portem vedno manjši in manjiSi. Ljiudje malo razmiišljaja o ©vojiih krogih, mislim. Toda v-sak človek bi moral sedeti v središču svojega kroga. Pa, se upiram, saj je toLiko l.j^ud; in toliko kro.gov. Dva kroga se lah-ko atirneta. Dva čJoveka pa ne moreta sedeti na tstem mestu. Odšei bcm na konec travnika. Tam nihče še ni tekal. Na koncu rastejo koprive. Kdo bi se tam spomnil tekaiti? Ta-m bo sedel. Gledam v skeJet trav. Smešno se md zdi. da ¦ fcrave umh-ajo. Potem leže druga preko druge. Zasmejal sem se pa 5'meha, nd bdlo slišatt. Najbrž je usahnil. Zenitev po smrti. poprej je bila nemogoča. setn poimisldl. Kako je ta trava gobasita. Tod ni'so hodile srne. Pogledam oatrej«. Tu ni nikoli stopala sr-na» sicer bi morail kaj opaziti. V neki indijanerdci sem se nau-čil slediti najskrivnejšdh sledi. Poglavar Modro Oko je znal na kamnu poiskati sled. Tod pa vi-čim, da nikoli niso hodile srne. Morda se s&m spusite le ptice. Na prsi. Kot amfibije. Od kct so ^ vzele te rešetke okoii mene? Niso žice. Vrata so v k»g. Celica samote. Glava me boli od began,ia. Toda sedaj po-trebujem sveže rndsli. Moram napreij, da pridem iiz te celice. Dolga je pot do .kateirekoli hiše. Vsitanem v novd obleki. Tukaj bi moralo biti ogledalo, pomt-silim. Le črna vrata se črnijo okoli mene. Tudj ključavnic ni videti. Kdo ve koliko časa ž« niso bile v človeških rokah. (Spomtnjam se nekeg'a dobro-delnega doma. Tam so bile svet-le.) Zal mi je, da ni ogledala. Biti moram milajši v novi oble-ki. Res. ta obleka ... Podarila mi jo je neka žena. 2 možem nista imela otrok. Ho-tela je raz-veseiliti moža. — Vzemi obleko» je rekla žena, mlad st. Jaz pa bom moža razveselila. Ti si po-poitnik. a to je moja hiša. (Ta iz katere odhajaš.) Vzeml oble-ko, ti si dober famtič. Resnično md je hudo, da nt ogledala. Pritd moram do ka.terekoli hi-še. Pohiteti moram. Cemu so t« številke na vratih? I^isem praz-noveren. toda moral jih bom šteti. (Kako bom sicer vedel skozi katera vrata s&m odšel.) Vrata številka sedem naj bodo števtlka dvaj&et. Stel bo-m nazaj. Dvajseit, devetnajst. osemnjast... Obrndl sem &e za en krog. Ste-jem: dvanajst. enajst, deset... V tretjeme krogu sem bil S« utruien. Enica je prišla na vra-ta številka sedem, prevara, vzkliknem, dvakrat osem vraM je šestnajst vra:t. Enica bi mo* KROG IV. zimsko-športni teden v Oberammergauu Klasične discipline: odlično - alpske: slabo Kakor drugi športniki, taiko imajo tudi športmiki — štu-demtje v&ako drugo leto s\'oja tekmovaiaja- Siuden.tje vsega sveta se zberejo ob tej priložnosti, da se pomerijo med seboj v plemetniti borbi za naijvišji naslov — svetovmega študent-skega pirvaka in da se spoznaj o med seboj. Jugoslovainski Šitudentje so na teh lekmovanj ih že stari znatnci. Dosegli so že lepe rezultate na letnih, še lepše pa na zimskiih igrah. V n&ših vrstah imamo študentske prvake Razborška in Goriška v sikokih, C. Pavčiča v teku in štaf eto 4 x 10 km. Lettošnji IV. zimsko-špor'tni teden je bil letos od 18. do 24. II. v Nemčiji. V mašem moštvu sta bila 2 alpsika vozača, — Janc in Bu-di.nek, 2 skakača — Gorišek im Pcdlogar, 4 tekači — Jeoršič, Svet, Katalinič, Dvoržak. Vod-sitvo pa so seslavljali prof. Mi-hoviilovič, Hočevar in Ivačič. Prof. Mihovilovič in Ivačičsta bila hktrati tudi delegate na zasedamju FISU. . * OBERAMMERGAU. Točpo smo prispeli na cilj. Cakajo nas ca-gamizatoirji in kar je še važnejše — avtobus. Nastanili &mo se v Uidobnem hotelu. Zju-"tirag fmo bili kaj kmalu na no-gaihl Vprašariij je bilo dovolj. Katere reprezenitaince so že pri- V mednarodni kombinirani šta- feti je sodeloval tudi naš bivši študentski reprezentant Gaj. spele, kje bodo tekme, kje bo-mo treniraii itd? V nedeljo do-poldain smo si ogledali malp mestece, znano po turizmu in po paisjonskih igrah, ki jih igrajo vsakih deset let. Na vsa-kem karaku vidiš, da živijo Ijudje v glavnem od tujskega prcmetia. Povsod vidiš napise: c-ddajaimo scbe in podobno. Fcpoidan s-mo se odpravili na delo. Tekači na lahek kondieij-ski tireniaig, alpinci Ln skakači pa na lov za snegom. Zvečer smo vsi zadovoljni sedli ob do-bro založend mizi in premdšlje-vaii, kfi(j nam priinesejo p*ri-hodnji d>nevi.. Drugega dne srno se pdpe-ljali na trening skupno z Itali-jaimi. Precej visako smo mora- 11 pešačiiti do snega. O progi za tekmovainje tukaj ni bilo govora.. Imeli smo kratko amuiko, po kaiteri smo drsali, da je soega že skora zmanjka-lo. Šele v torek smo se odpe-Ijali na tekmovalno progo v 12 km oddaljeni Linderbog. To je bil edini kraj,. ki je imel kolikor tolilko smega. Izbira pa tudi tukaj ni bila velilka. Po €>ni strani dolime gov, po dru- ¦gi dol. Na našo nesreco ja za-padlo še nekaj smega tako, da smo si progo delali kar sami. Proga je bila dolga 6 km injo je bilo treba preteči dvakrat. Ni bila posebno težka gledena vzpone. Bila je ves čas lahno napeta in brez mest za poči-tek. Slabo je bilo tudi to, da je eno stran sonce zmehčalo, dfuga pa je imela popolnoma ®uh, napiham sneg. Bili smo pripravljemi na vse. Slavmositna otvoritev je bila v torek zvečer ob prisotnostt ba-varskega miDiirtrskega pred-sedmika dr. Hvegnerja. Mesto je bilo lepo akrašeno in raa-svetljeno z baklami, ki so jih nosili dečki. Zasitave so plaj za fav.oriita. Ni imel lahke-ga dela. Posebno nevarni so mu bili Poljaki — Wojci4c in njegov tovariš Balaitkia. Poljiaikii so bili vsi precej \i-enačeni. Tečejo tehniifino zelo le^po. Imeli &mo priložnosit vi-deti z&res prvovr&tne tekače m govoriti z rnnogiTni smučarski-mi strok.iwnjaikL Trener polj-5kih študeaitov, ki so tudl v državnem merilu med najbolj-Širni, nam je povčdal, da &o fantjc že od 15. novembra na snegu. imajo najboljšo qpremo in vse možmioeti za napredek. Uspehi ne izosfennejo. Pozabiti pa ne simemo še na Nemce, Non^ežani^, Italiijane, Naša študentska reprezentanca ob otvoritvi v Oberammergauu ki so bili vsi precej več na sne- i gu kakioa- mi. Tako je uspeh t Jeršiča v tektu na 12 km toliko ' večji. Zasedel je 9. mesito s ča- '. som 54 : 42,9. Vse kaže, da bo Jerši^ že v bližnji prihodnosti marsikomu prekrižal račune. Tudi Svet je tekel dobro. 13. metsto s slabdani smučmi je lep uspeh. 20. je biil Kafcalimdč, 22. pa Dvciržak. V četirtek je bil na sporedu i slalom na poboftju Laberja ; (1.680 m). Gor se pripelješ v : 10. minutah z gondolo. To je s bilo prvo veičje obratovanje te : žičn-ice Med vožnjo imaš pre- . krasen razgled na sosednje vr-hove in po šiirokfl dolini Am- : marja. Vse to smo mogli ob-čudovati šele drugi dan, ko \ simo se peljali na start vele-sl-aloma. Dan, določen za sla-lom, je bil zelo slab. Megla, veter, aneg in mraz. Na k)0(n6n.i posbaji nas je sprejela v svoje okirilje topla restavraciiiai, ven- , dar ne za dolgo. Bila bi zaira-di draige postrežbe praivi sa-momoT za nas. Odhisteli smo torej naprej na ostjri gireben Laberja. Na srečo se je megla neikoliko dvigniiLa in ina naše veliko presenečenje sroo levo pod seboj za.gled.aii vrata za slalom. Tukaj gmo poiskalina-ša tekmovalca, jima zaželeli srečno vožnjo in že se je zače-lo. Najjprej dekleta, naito fant-je m iisti.progd, Na sitairtu so bili atf!n.ogi znani tekmovalci tako Čeh Henrich, Nemci Wa-gnerberger, Zillibiller, Avsfcri-jec Keglovič, odliičnii Poljeikiin Francozi. : S>tartna št^vilka, 5 Janc Mi-lain. Bravo Miian, vozil je od-liono in z.elo hitiro. 2e smo se wselili lepe vožnje prljatelja, ko smo v^ideli oiblak snega v zra'ku. Malo pred ciljem se je Milanu odtrgalo oikovje za ve-zi in padec je bil neizbežen. Ker vožnje ni mogeJ natialjg-vaiti, je bil disikvalificirain. Budtnek s startao Stevifflbo 29 ni mogel upafti na poseben uspeh. Proga je bila temel.iite razbita. To je okusil tudi Voj-teh, ki ga ie zaneslo iz proge. Moral je< precefj pešačiti, da je mogel nadaljevati vožnjo. Po dveh tekih je med mo-škiirni zmagal Wa-gnerberger p>red Keglovičem »n Cehom Heairichom. Istega dne popoldne so bili tudi skoki, čeprav bi morali bitd žele v nedeljo. Zapadlo je namreč toliko snega, da jebi-la skskainica pnkrita in ?a silo pripravljena za skoke. Oba naša Janeza sta že na trenin-4 gu vzbudila pozornost med BREZ TRADICIJ... (Nadaljevanje s 4. str*ni) daiii. To je ,povseva iin Pranik«. Varošlija, da bi b'lo nadoiknadeno to, kar so dni-god Uistvarili Kafflca, Fa^uJtoner, Proiist, Moraivia. Na srečo ma-kedoin&ke književnosti ipa &o njeai protagonisti kmailu spo- rala prdtj ma v.rata številka žtiri. — Ne simeš mnogo fiioz-ofiiratt, je govordl mo,j stari prolesor tnaitematike. Matematiko je tre-ba delati, je pouidarjal starec. Zasmejem se: kako sem nero-dem. V živlijenju ne smeš mn>ago razmišljati. Če bi. Ijudje dosti premišljevall bi bilo mnogo sa-momorov. Stekel sem skozi vra-ta pired seb-oj. Stojim n.a okroglem sitekienem pods-tavku. (O čem s«m že pri-povedoval?) Gledam se . oblečen v novo obleko. Breizhdbna, čnna obleka iti bele rokavke. (Hranil sem jih z,a n-eko svečanost.) Okrog se škijo na vse strani brezkonč.n-e ceste. K vra-gu. setn vzkliknil. kajti to je presegalo vsiako m«ro, kdo se me je dnniil postaviti za pro-met.nifea na takem križdšču? Po vseh poteh je prihaj-a-la grozotna tiš-Jna. Na podstavku pa: dvojni jaz. Vsedei set«ga riiisem povedal. Tudi sedaj jj ne bom. Zaka.,1 ni avtomobila z .napisom — Milica. Moram jim d*'tl naslov Rade II. Nekam nao j-o odpeljejo. aloalkalci in tudi med trenerji ostalih ekip. Posebno Čeh jirna je bdl zela naklomjen. Fantoma se je odprlo. Skon-aj ju ne bi spoznali. Skakala sta z moč-nira predkloinom, mirno, z ele-gantiniim doskokom in zelo da-leč. Izredno smolo je dmel Podlogar, ki je v drngern sko-ku zaradi mehke skakalndce padel, sicer bi brez dvoma dmeli zlato in srebrno k'olaj-no. Gorišek je navdušil vse gledalce in strokovnjake, kd jih nd bilo ravno malo. 2al mi je, da ni bilo še kakega naše-ga. Letel je mirno skozi zrak in dosegel drugi najdaljši skoik. In koga je premagal? Na pivem mestu iiaj omenim Po-ljaka Ferteckega, ki je nedav-no na Poljskem zasedel 2. me-slo pred mnogimi ruskimi in poljsikimi skakači. Ceh Nevlud je skakal skozi vse poletje na skatoalnici z umetno maso. Ne na zadniem mestu raoram omeniti še pet Norvežanov in še vrsto ostalih. Naši alpimci tudd v velesla-lomu ni&o imeli sreče. Ze sam žreb našim ni bil nakJonjen. Jatic je startal 37. Budinek 42. Zopet stara pesem. Začetek ze-lo dober. Jamc je peljal do sre-dine zelo dobro, tu pa je na žalost padel. zgrešil vra+a in bil diskvalificiiran. Podobna usoda je doletela tudi Budine- ka, le s to razliko, da je padel ti(k pred ciljem. zgrešil vrata irl vsi upi za dober uspeh zo šli po vodi. Tudi v veleslalomu .ie zmagal Nemec Wagnerberger, drugi pa 1e bil Henrich. tretji pa Avstrijec Vornier. V takem razpoloženju smo pričakovali start tekačev v štafeti 4x8 km. Preteči je bilo txeba 2x4 km po novo pripravljeni progi, ki jo na ža-lost niisrno prej videli. Snež-ni.ih razmer nismo pozn-ali in prva predaja je bila poizkus-na miška. To je bil Dvoržak. Bil je pcpolnoma zamazan in res čudno, kako je rinil na-prej. Po drugi predaji smo že nekoliko bolj zaostajali. tedaj pa je dal Svet eno svojih naj-boliš^h tekerri. Potavil je peti najboljši cas, nam pa prinesel 4. mesio. Jeršič je v zadnji predaji tekel odlično in nam v zadnjih kilometrih priboril 3. mesto za Poljaki ira Ne*mci in pred internacionalno šiafe-to (dva Čeha, en Jugoslovan in en Poljak) Norvežani, Italijaini in Nemci II. Konec dober, vse dobro. Ta-ko je bilo tudi tukaj. Slavno-stni zaključek, govori, pod^li-tev nagrad, stiskj rok, pozdra-vi na vse strani, že nelcaj na-slovov in zimsko-športni teden v Oberammergau je bil kon-čan. Ve?elih obrazov smo se vra-čali v domovino, kako tudi ne? S seboj smo prinesli dve ko-lajni: zla.to za skoke in bro-nasto za štafetni tek. M. Dvoržak Tokrat pa zares 17. MARCA BO V KRANJSKI GORI MEDNARODNO SMUCARSKO PRVENSTVO NASE UNIVERZE Pred nedavnim smo v naši rubriki »Mi vprašujemo -kdo bo odgovoril« pisali o tem, da morda letos niti ne bo smučarskega prvenstva. Takrat smo se zmotili, kajti smu-čarji so vztrajni in tokrat bodo organizircdi kvalitetno smučarsko prireditev. V Kranjski gori se bodo 7. marca zbrali predstavnikl smučarjev študentov iz več držav. Naš smučarski klub je namreč poslal vabila smučarjem iz Avstrije, Nemčije, Italije in Poljske in sereda tudi vsem domačim univer-zam. Računajo, da bodo vsi povabljenci ugodno odgo-vorili na vabila. Snežne razmere v Kranjski gori so ugod-ne in pričakujejo, da bo prireditev tudi s te strani dobro uspela. Prireditev bo na znanih terenih v Kranjski gori. Na sporedu bosta dve alpski disciplini in sicer slalom in veleslalom. Tekmovali bodo v dveh razredvh. V prvem bodo redni študentje, ki so stari največ 28 let, v drugem po starejši akademiki, ki so bili rojeni pred letom 1929. Seveda se lahko prijavijo rsi študzntje naše univerze, ki se čutijo sposobne, da bi nastopili na tej prireditvi. Smučarski klub Olympija bo sprejemal prijave do 15. marca 1957. V naslednji številki Tribune bomo o tem prvenstvu kaj več pisali. Košarkarska ekspidicija na Kitajsko Na Kitajsko sc odšli tudi štirje študent! naše univerze- člani AŠK Clyrnpije { deželi & štcciioni so turistična znamenitost Košarka je mati športa v tej Te dni Je dopotovala na Kitaj sko jugoslovanska državna koSar karska reprezentanca, ki se je prvič odpravila na pot vtodeželo.o košarki, o športu, o športnih objektih, o vsem tem vemo prav malo. Prav zaradi tega smo zbrali nekaj podatkov o športu v tej daljni deželi in vam Jo bomo sku-šali malo potoliže predstaviti. Kitajski Sport je v tem trenutku za nas toliko bolj zanimiv, kajti z zanimanjem bomo spremljali pot naše državne košarkarske reprezenlance na tej dolgi turneji. Se toliko bolj, ker je v tej jugo-slovanski ekipl tudi precej študentov naše univerze. Majice z državnim grbom so tokrat oblekli: Dermastia, Dar.ev, Kandus in Kristančič, vsi Clani naSega Studentskega košarkarskega kluba. Ne-dvomno je ta izbira lahko v ponos našemu društvu in vsemu košarkarskemu športu v Sloveniji. KAKO JE S^^ORTOM NA KITAJSKEM? Sport ria Kitajskem je orga-nizi:ran na povsem drugačni osnovi kot pri nas. Tam imajo namreč športaa društva razde- sredktva telesni vzgogi. Poklicali sio na pomoč Ruse in Madžare, da so jim nudili strokovno po-° moč pr.j orgflniziiranju športnah institucijj in gradnji objektov in postali v nekiaj leftih država, »naill, da tako ffolo pir«s>a3aaje ian po&nemanije ne primaiša več-jih r&z.ultatov, niiti tiistega na.i-skromnejšega, da bii priiteginilo najmlajše bralce. Bila je ne-varinost. da bo uničeao tudj ti-sto maJio, kar ge z leti wasio. Danes vode prare n,iso veft ta-ko motne kot pred leti. V glav-nem sta se izfoistrili d-ve atruji. Prvd tabor se zbdra okoli šti,ri-najsfrdn&vnika R-atogled, drugi pa oteoli Horizojuta. Prva struja pripisuje seibi in svojerau usitvarj»nju arvamtgardiizeim v makedi&nsJki knj44evnostj jn ua-pada pisatelje druge stnuje za-radd njihovega nen«thii«,ga iska-nja svojega izraza v stillu in načinu realistov. ter dokaziije, da s© je ta že izživek Drugi ta-bor pa se temu naeprati ooče odreči realizmu iin p'isetelji sma-trajo seibe za dovolj mod«rne, da lahko pastameoo avan.tgarda mtodemega. Vse diskusije, vsi taki Ln podobaai prepiri so po-stavil-i pregrado med književni. ki. Toda tega, kar se iz dneva v dan ostreje javllja naed b#o-grajsMmi književroiiki. pio mo-jrai mneniu knaalu ne bom^ vež vldeli v Sk-opijiu. Vse te disteusl^« to poleinike Pa so v mlad'0 proeo priinesile nsiiholo:g'!:z|j.rajije, ikaiterega po-prej ni bilo. To ije ena iramed kvailitet teh apctov, n.a dpngi strani pa &o le-±i povzročili pr€-cejšnjo škodo mladim. kj tafeo daTj časa begajo, preden naij-dejo sebe in svojo umetniško kvaliiteto. Za ko'ne>c še drobna oipomba. Najnovejia diela m.aikedonsikih pisateljev bodo iizJŠla šele v ^ern letu. Ppeteklo l'©to. je bilo ''eto poezije. Proza torej šel« priča-lcuj'emo. Zaradli tega bi biMo nio-rebiti bolje, da bi tafc preigi&d napfeal kaisneje. mord«. čez ''eto. VemdaT pa je ^anies že povsem oCit veliik naiprede,k tafco v vsaiw>ga ima tudi svoj,© športno diruštvo. Tako na primer železarjd, preh,rarnbena industriija, tekstilci, rudarji dn podobmo. Ze ta pazdeiltev športa narn pove, da so imeli tu vmes be-sedo Rusi in Madžari, kajti v tefa deželah je špart organdz,iran na isti osnovii. Z,aano 0e> da so špio-rtniiikii. predvsem pa seveda športnji s-tnok.ovnjakii dn fcreneriji, pirdskočili v mdnulih letih Kitaj-cem na pornoč. Kitajska j6 bila še pred nedavndm država, kjer športa it-ako rekoč aploh n| bdio. V zadnjih letth pa se je vse to močno iz,pre.mendlo. MedteTti ko so prej rabili denar za važnedše sitvari, predvseain za Andustrdjo, so s«daj namenili veliika gmatna kjer je šport na dokaj visokem mestu. KOSARKA — ZA NJO PA ATLETIKA Razumljivo je, da Kitadci v nekaj letih niso -mogli doseči najbolj razvitih držav in jih danes pravzaprav ne moremo uvrščati med športne velesdle. Res pa je, da so Kitajci v nekag letih naredili tak s'kok navzgor, da lahko upiravičeno trdimo, da bodo v nekarj l«tih pose^air v borbo za najvišje naslove na svetu. Pnav bošarka j» tista špwtna panoga, ki je našla v tej dežedi naijveč pristaišeiv. Košarkarsko igrdsče lahko najdemo v vsaki vasl, v vsaki tovarni, v vsaki šoli. Motili bi se, če bi mislili, da je lah-ko najti prostor na teh Študentski karneval v Beogradu r V beograjskem študentskem listu beremo v vsaki številki Stevilne členke o tem bodočem karnevalu. Koliko idej! In kakšnih! Kolegi v Beogradu pripravljajo veliko študentsko zabavno prireditev, ki bo svoj okvir razširila izven univerzitetnih dvo-tan m bo na cestah glavnega mesta priredila pravi festival veselja in podobnih stvari. Kafcšen bo ta karneval, če se bo tako sploh imenoval, .še ne vemo, ker povsod diskutirajo o obliki in posameznostih in so celo razpisali nagrade (500 do 3000 din) za ideje. Ta prireditev naj bi postala tradicio-nalna in bi se vršila v&ako leto, iex bi na ta način nado-mestila brucovanja, ki so se tam izrodila. Prireditev naj bi se predvidoma vršila 15. maja (Dan zmiage) ini pomen tega datuma bi vsekakor moral biti zasto-pan v atmosferi programa. Vsekakor pa bi' bil MAJ glavna karakteristika jn opravičilo za marsikaj, kar preozkim duho-vom ne bi biilo všeč. Center vsega bi.bil karnevalski sprevod, v katerem bi sodelovali vsi študenti irx kjer bi marsikaj »pri-kazali«, se norčevali Široko področje za fantazijo. Drugo področje karnevalske dejavnosti bi bil študentski sejem. Tu, na sejmu, bi se povoi-ka ustavila in »miting« bi bil povezan z najbolj pomembniimi ceremonijami. Sledil bi kermes z ognje-metom na Kalemegdanu itd., itd. Študentski list poziva vse Studente, naj razmislijo o vsem, o študentskih karnevalskih kapah za bruce, za redne in za stare bajte, z.a pesmice, tom-bolo, časopise, značke, na vse! stndcnt KARNEVAI, KARNEVALA 11)1 |E PR. OIOGK Z\MI-U Bl¦/. (WIKA.UA 1.1 OSElSVOIUI UkOUKO SU OiUjlNALKI- NAGRMMU-.MO S\ , 500—3.000 dinora »kn ih SlO pt(' poSalietc na rfdskciju »Sfudfnl«, Bsl-kanska 4-IV, .», "'i Kuv!!. »rrn mbiljni <-'iitajl<' k«k>rt ~ (ovort n f T 7S i wr ! ¦•"«.-. —......., ,,,..,i ! Ze v prihodmji številki STUDENTA je objavljenih mnogo misli in idej t>er že podeljene prve nagrade... brez konven-cionalnosti, pridite v piidžamah, vsaj 48 ur naj traja, pova-bite še srednješolce, zamienjiajte ta dan sprevodnike v tro-lejbusih, ples na Trgu repuhlike vso noč, sprejemanje članov LM v častno članstvo ZSj itd., itd. Ustanovljen j-e že CMOK (Centralnl odbor za orgaTiiiza-ctjo karnevala) in vsa stvar je že čisto resno mišljena. Uni-verzitetni odbor je dal arganizatorjem na razpolago 2,000.000 dinarjev. FANT OD Nekdo j« d-ejal, da-se ljudje rodijo zlcčlnci. Drugi so takšna na7.iram.ia ovrglj kot zmo-tna. Doikiler ni obveljalo. kar namreč tirdim.o še danes, da s-o Ijudje ne roditijo zločinci. ampak da se rasvijajo posiopoma. korak za korakom, med svojim bivanjem na zemliji, Rastejo tako iz bla-ta in ilovice, peščenega zdiroba in ikraškega apnenca. Naš model je zrastel na pekoč&m soncu pod eredozem?(kim podnebjern kot sta!s-ktit samorastnik. Od spodaj navzgor. Najprej noge in roke, ki fo bile normalno razvlte, po-teim trup v pravilnem razmer-jru in končno glava, kjer je bila arhiiit€:k.tonska skladnost poruše-m. Osralo je od nje samo ko-Sčeno okostje. preikrrto z mastno kožo, ki bi jo nemara spreten usinjar Lshko vdelal za trpežno ubutev. Ma.njkala je ta;ko notra-nj.a oprema' s^aj veste, da je d-a*nes sitanovanje težko oPi*ern^^ Protj tomu zločins'kemu mo-delu je bila razpisaha javna di-6c:plijTska obravnava. Na ugled-nem Solskem za.vodu. ki spada pod pror.a6un republike. Vse po zakonitem portopku. Nai.iprej je senat s poroto pozval obtožene-ga na založno klop. Ker obto-žen; ni prišel na zatosno "kVop, je 4o pome'n.i!o. da se iz sodišča norčuje. Taikžne duhovitos'] pa Ijudije težko prenesejo. če bi ime.li v zavodu svoije obor-ož&ne eile, b.i ga brikone pa-ipeHjali s siilo. Ker te-ga ¦n.im.alo, so ga ob-cioid^1!] v odisoitnosti. Za občinstvo je tako oibravnava zgubila pre-cej po-nremibrsiositi in ugleda i>n radovedni obrazi ?>o se kmalu zač?«1;! razhs.ia-ti. Samo prvče so o?red tem dognali, da n.a obtož&nca nis>o delovale du*evne miotnje. Bil je torej noTmalen in poLnokrven človek. Fant od fa>re. TožLlec je predlagal pravično kazen. Potem s« je začel dokazni po-elop^ek. — Obtoženi, ate razumeli ob-tožnico? Obtoženi v odsotmosti m&lči. — Kaj lah-ko poveste v obr&m-bo. da Po tatvini v naši šoli TRIBUNA, list študentov ljub-ljanske univerze. Uredništvo in uprava: Ljubl.ia-na, Miklošičeva cesta 5a, telefon * 31-102. — llrejuje liredniški odbor. — Odgovorni urednik: Jankn Po-poviC, absolvent prava. — Tekofi raCun Konxnnal. banke 60-KB-l-Z-567. — Letna narofnina 200 din. — Rokopisov ne vrafamo. — Tlsk Casopisno - založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«. nis^te več obislkovali predavanj? Obto7,eni v odsotnosti molči. — Je res. da ste po L.rubljani i'n Zagrebu popival-i z neko sum-ljivo žensko? Obtoženi v . odsotnosti molči. — Zakaj st« gmotno izkori-ščala diijaka srcdnje glasbene šole in mu ukradli denar? Na kakšein način? Obtoženi v odsotnosti molfri. — Zakaj ste se pre.tepali z mi-ličtiika in zaika.j ste pred sodni-kom za prekrške dajali lažne i'zja.v«? Obtoženi v odsotnosti molči. — Zaka^ ste oguljufall in okradli tovariša za h^a-če m de-nar. ko s*a šla v Zagreb na uredništvo državne založbe »Zo-ra«? Obtoženi v odsotnosti molči. — Z-Sikaij zahtevane stvairi nl-ste vrnili iri zakaj »t« s tovari-šem hoteli fiizično obraounati na Starem trgu? Obrtoženi v odisotnosti molči. — Zaka.j ste blatili in kleve-tali profesorje in svoje kole-gice, nesramino in ponižujoče da so vas v Osrednji študenteki menzi prekinjali? Obtoženi v odsotnosti molči. — Zaikaj' ste v men.zi nadlego-vali študente iz Srbij« in Hr-vatsfce za denar in posojila? Obtaženi v odsolnosti molči. — Zakaj ste, kadar so zabte-vali vrnitev denair,ja> pobegnili v Zagreb alj SpJiit? Obtoženi v odsotnosti molči. — ZD-kaj ste pokojTiino po oče-tu zapili in živeli tako iz dineva v dan? Obtoženi v odsotnosti molči. — Kako ste živeli? To lahko vsalk presodi. Predsedn.ik je nagubal čelo in pokLical prvo pTičo. Tisto. k,i so Tanjug poroča . . . MED KONFERENCO STUDENTOV NOVINARJEV, O KATERI PO-ROCAMO NA PRVI STRANI, SO UDELEZENCI OBISKAI>I TUDI REDAKCIJO NASE CASOPISNE AGENCIJE TANJUG, KI JE SEDAJ MODERNIZIRANA. BELEZKE NASEGA DOPISNIKA BODO PRAV GOTOVO ZANIMALE TUDI BRALCE TRIBUNE. Str. 6 * TRIBUNA To je p.ravzaprav čisto tehnič-na zad&va. Ta soba je eddna v Jugoslaviji, v kateri polnokrvno utripa rMem v&ega sveta. Soba, v ka-teri se do konca prepriča-tno,. da j« res kar pravijo: vse na svetu se danes zgodi istoča-snr». Gotovo se kdaj vpraša-te — kdo, kako in zakaj — ko berete na začetku večine mednarodnih verti v ča?opis'ih kratice... APF, UP, REUTER, AP, TASS, USIS, ANSA .. TANJUG. To so naslovi agencd,j. ki jth ima vsaka država, eno aili več, ki so d.ržavne ali pa privatne ustano-ve. Vsekakor pa imnajo velike možnosti, velik delokrog in še večjo važnost. To So močni pre-kati velikega srca, ki z nezadr-žno silo pot.iska vesti m novice v svet. TAN.TUG je naša agein-cija. mlada je. V zadinjih letih Ro se tako moderniizira.li, da že tekmuje^io z mnogi-mi agencijs-m\ ki ima.io d>olgo tradicijo in pogosto tudi popolnejšo opremo. In te.kmovanje je glavno, kdor ne zdrži ternpa ta životari... Kaj dela TANJUG? Prvo so dnpisnikii v Jugoslavtji. ki po te-lefonu a<\\ tudi drugače obve-ščajo beograisko centralo o do-godikjh. Drugo so dopisniki v tiujini, ki tudi poroča.jo hitro do-mov v metropolo. In tr©tje &o tuje agencije s katenmii je po-vezana soba v Beogradu in kjer se vsa.k frenuitek s*tekajo vesti. ki s.o ji'b nabrali uovinarji vseh tph agencij po v&em svetu. TAN.TUG vse to sprejme, malo prežveči (ni lep. »mpak najbolj ilustrativen izraz!) im že po-šl>e ve?ti v v«čja mesta naše dr-žavc, kjer jih brž spravi.io v svinec in natisnejo. To je ena li-nija rP7.ultata. Drugo pa so vesti i7 nače države, ki jih Tanjug posreduje t,uijiino v Sa.rajevu, LjubLiani ... stroji tipkaio vest iz Londona ... Vse zelo hitro in roke koTektorJa ®o utruiene v peklenskem drd.ranju sprejemni-kov in oddainikov. Vse to ,ie namreč v eni sobi. Da bi vsj ti liud.je hodili iz sobe v sobo? Ne, to bi bila rzsuba časa. Za mi-nute gre! Roke koreVtorla da-jeio na felo bladen obkladek in dela.ro: naglo. naglo. Težko bi vam povedal ka.j več o t&h strojih. To bi biHe težke razprave, fco n\ kar tako kot bi govoril 0 avtoimobilskem motor-j«. T,o je cela vrsta naprav, več tipov ln vrst. Nekat&riim prena-ša vesti radio. druigitn telegiraf, vse pa deluaejo avtomatično, kot ure in pi-edvsem naglo. Ko se zaustavimo pred stroji, ki tipka-jo vesti tujah agencij, vidimo, da je vest o neki konferenci na Japanskem bila prinešena od vseh agencij v razrnakiu 10 mi-nii't. Najprej UP. pravijo, da *o n» agBncija temveč blislk. Le ne-kaj minut po končanem tekmo-vanjuv Melbounnu so povsod na svetu. kier spre,jemajo ve&ti UP, že uda'iile tipke in sporočile, da je v teku na 1.000 metrov zma-gal.. Tu ni več ljudi, to so samo še stro-ii, ki mislijo in de-la.jo naglo. Novinar. ki dela pri časiopisu, Lma pogosto časa vsaj poreg obvesti svet o dogodku v Beo-gradu kot pa Tanjug. To je či-sto mogoče in ni odvisiao od razdalje tetnveč od sposobnosti dopisnika, od njeg&ve iniciative V prejšnji števllki smo vas seznanili s imljskim šttidentsklni humorjem. Danes pa vam predstavljamo karikaturista iz dan- skega akademskega časopisa MINERVA, ki si je n» tak naoin lamislil bruce v univerzitetnem gozdu učnih nairtov. OBVESTILO TJprava Sludentskega taborjenja priredi tudi letos ta-borjenj« v Ankaranu pri Kopru. Organizira pet skupin: 1. skupina od 15. junija do 30- Junija, 2. skupina od 30. junija do 15. julija, 3. skupina od 15. julija d0 30. julija, 4. skupina od 30. julija do 15. avgusta in 5. skupina od 15. avgusta do 30 avjfusta. S prijavljanjem pričnemo 15. marca. vsak torek in 8e-trtek od 13. do 14. ure na Miklošičevi c. 5 a. Zaradi laž-jega dela mora vsak ob prijavi plačati 500 din kavcij«. Dnevna oskrba bo znašala 250 din in se bo lahko plačevala v obr&kih vnaprej v času, ki je določen za prijave. Ker pa J« število tabornikov omcjeno, »e prijavit« čimpr«j! IN UUDJE----------------------------------------------------- in... Vzemimo n. pr. neki dcr-godek v Beogradu, ko j« važen n. pr. samo rezultai ^ega do-godka, dve tri besede. Novinarjj zvedo m 'se razkrope poročat. Ko se dopisnik TANJUGA pet mdnut kasneje pojaviil pred ured-nikom, mu ta pomolt pod nos pravkair prispelo vest o tem do-godku \% Pairiza. morda iz Lon-dona. Kako je to mogoče? Nič' posebnega. Dopisn.ik druge agencije je rezerviral telefon v sosednji hiši, najel je več ljudi. ki so stali v vrstj in ko je on zvedel rezultat, ga je pr&dal po tej živi kači do zadnjega, ki je samo spregovoril v telefon. V Parizu so se istočasno premak-niile ttspke i,n po vsem svetu prav tako, medtem ko je naš dopisnik z avtomobidom drvel . protj re- dakcijS. Res hitro, na vso mo^ a vseeno prepočasi. Zato novi-narji agenctj vedno ppročajo Po telefonu svojiin redakcijam, pa četudi so te le po kilometer stran .od dogodka. Morda po vsem tem le ne bo-ste imeli prave preds^tave o de« lu agencjje. morda zato ker ni-sem natanko opisoval strojev in vseh principov njih delovanja, toda važno je da veste, da je t<> velika ura, ki tolče hitro in, da v redakcijah n,j ljufli. temvefi samo deli te ure! Lahko vam povem za zaključek tudi to, da TANJUG ves nj kar tako, in da z vsakim dnem postaja svetovna agencija ki časovno in kv&l.i-tetno tekmuje povsod> k.jer ja to potrebno. dk 0B ROBU ... Ali je Marco Polo res s Korčule ? Nekje je mekdo dejal, e!a je Shakespea