MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNIK Uradnifitvo in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. tl / Talaton uradoUtva M40, uprava 24M izhaja razen nadalja in praznikov vaak dan ab te. uri / Valja aaaaBno prajaman v upravi ali po polil 10 Oln, dostavljen na dom tS Din / Oglaai pa eaiOoi / Oglaae aprajama (udi oglacnl oddelek Jutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni ra Sun it. 11.408 99 JUTM 99 Vzroki in povodi Središče vsega zanimanja evropske Politične javnosti so danes pogajanja za sporazum in sodelovanje med Francijo in Italijo, in ker se ta pogajanja tičejo šs Prav posebno tudi nas Jugoslovanov, je vsekakor potrebno, da temeljito analiziramo vsa vprašanja, ki so posredno ali neposredno z njimi v zvezi. Pred vsem nas pa seveda zanima, kaj je napotilo na eni strani Francoze, na drugi Pa Italijane, da so po dolgih letih ostrega razdora pričeli iskati tesnejših stikov? Kdor bi mislil, da gre tu za kakšno »latinsko bratstvo«, bi se seveda temeljito motil. Vzroki in povodi so čisto realne, materialne narave. Vendar so pri Francozih zelo, lahko bi rekli diametralno drugačni, kakor pri Italijanih; drugačni so pa naposled tudi končni nameni. Ako hočemo razumeti Francijo, moramo najprej pomisliti na njen položaj po svetovni vojni. Zmaga nad Nemci jim ie omogočila uresničenje vseh aspiracij v Evropi in v ostalem svetu. Strli in razorožili so Nemčijo, dobili nazaj Alzacijo >n Loreno ter znatno razširili svojo prekomorsko kolonialno posest. Tako so danes Francozi na čelu tistih, ki sj žele samo miru in so zato že načelno proti vsaki novi vojni, zavedajoč se, da v njej ne bi mogli ničesar več dobiti, lahko pa bi mnogo izigubili. Med tem pa, ko so jim teritorialne pridobitve svetovne vojne ostale, so se jim vse druge po vrsti izmuznile; nemške reparacije, oslab-llenje Nemčije in nje razorožitev. Nem-iSija ne-plačuje več reparacij, na vladi v Berlinu sede ekstremno nacionalno samozavestni narodni socialisti, Nemčija si polagoma pridobiva nazaj nekdanjo veljavo v zboru velesil in se je kljub zadevnim omejevalnim klavzulam ver-sailleske mirovne pogodbe že doslej o-borožila do predvojne višine. Ako bi se toTej vrnila na evropski kontinent Predvojna politika blokov, bi se kaj lahko zgodilo — morda že v najbližji bo dočnosti — da bi bili njeni končni rezultati enaki onim iz 1. 1914. Vojna bi se Ponovila! Vsi napori francoske zunanje Politike veljajo zato ohranitvi miru potom povezanja vse Evrope v mirovni, Protivojni blok, ali vsaj v blok, ki bi Fran °ljo temeljito zavaroval pred vsako možnostjo nemškega napada! Tu pa je francoska zunanja politika našla dotiko z Italijo, zlasti zaradi A v-s tri j c, katero hočeta obe, Francija in Italija, ohraniti samostojno. Novi nemški Pritisk na zahod in Jug je bil torej v prvi ,vrsti tista sila, ki je rodila francosko-i{alljanska pogajanja za sporazum! Naj-višji francoski cilj je in ostane tudi v bodoče blok vse Evrope (od tod načrt yzhodnega pakta z vključitvijo Nemčije ako pa ta ni ali vsaj dokler ni uresničljiv, se pa Francija trudi vsaj za ustva fitev zavarovalne fronte proti Nemčiji. pridobi za to fronto Italijo, je Fran cija pripravljena na velike, celo terito-'ialne žrtve v kolonijah, vendar pa ne 'nore iti preko svojih dosedanjih zaveznikov, ker bi se ji sicer prav lahko zgodilo, da bi s pridobitvijo Italije izgubila nialo antanto, ki pomeni za Francijo v v Sake m oziru več in tudi nekaj bolj zanesljivega. Zato skuša sedaj ustvariti ne-N, kar se zdi na prvi pogled nemogoče jn je morda tudi zares nemogoče (kar “o sicer pokazala tako ali drugače že najbližja bodočnost): združiti hoče dosedanje najhujše nasprotnike in skoraj smrtne sovražnike v zaveznike in prijavile. Francijo vodi pri vsem torej le ?bsolutna in brezpogojna želja po m I r u, 'n lastni varnosti. Cisto drugačni so nagibi, ki so napotili ‘talijo, da se je pričela pogajati za sode- PARIZ, 19. decembra. Sinoč! Je imel Laval v senatu govor o zunanji politiki v zadnjih časih. Obširno je poročal o ženevski razpravi o Marseilleu, na-glašajoč, da je Francija živo zainteresirana za ohranitev sedanjih meja v Evropi. S tem se bodo morale sprijazniti vse države, ki jim je do miru. Dalje je govoril še posebej o jugoslovanski pritožbi in naglasil, da je dobila Jugoslavija popolno zadoščenje. Francija bo slej ko prej stala na strani Jugoslavije, ki je v Ženevi dokazala svojo miroljubnost. Potem je govoril o pogajanjih z Italijo in dejal: »Naši prijatelji v mali antanti nam mo rejo popolnoma zaupati. Tudi v bodo- Lavalov govor v senatu Francija bo v pogasanjih z Italijo popolnoma upoštevala interese male antante — Tri etape pogajanj če morejo biti prepričani, da bo Francija pri pogajanjih z Italijo popolnoma upoštevala njihove interese.« Senat Je sprejel poročilo navdušeno in izrekel Lavalu zahvalo. Tako zahvalo je pre jel pred njim le Clemenceau za časa svetovne vojne. Listi hvalijo danes zlasti Lavalovo jasnost, ki izključuje vsak dvom. PARIZ, 19. dec. Agencija »Havas« poroča: Zbliževanje med Francijo in Italijo in sestanki v Rimu in Parizu kažejo jasno Lavalov načrt v teni pogledu. Gre za pogajanja v treh etapah. Prva etapa so pogajanja, v katerih bi Mussolini moral priznati, da sta edinstvo in integriteta Jugoslavije podlaga evropskega miru. Na to bi se v drugi etapi določil dan Lavalovega potovanja v Rim z rezervo obljube, da se bo v Rimu razpravljalo o skupni deklaraciji o neodvisnosti Avstrije. Laval meni, da bi to deklaracijo morale podpisati Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Romunija in Francija. Potrditi bi jo pa morala tudi Velika Britanija, Tretja etapa bi bila pogajanja za sklenitev sredozemskega pakta, ki naj bi zbližal Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Prva oblika v tej smeri bi bilo vzajemno konzultiranje vseh vprašanj Sredozemlja. Francisa odklanja predlog Nemčije FRANCIJA HOČE SAMO ENO, DA SE NEMČIJA VRNE V DRUŠTVO NARODOV. POGAJANJA LE V ŽENEVI. PARIZ, 19. decembra. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje prepričanje, da zaenkrat ne more biti govora o direktnih pogajanjih med Francijo in Nemčijo, ker se zdi, da je namen Nem čije skleniti s Francijo vojaško konvencijo. Politiki, kakor zastopniki vojaštva pa izjavljajo, da se taka konvencija sedaj ne more skleniti in zato tudi ne more biti zadevnih pogajanj. To, kar Francija hoče, je stabilizacija miru v Evropi. V ta namen želi predvsem garancij za zagotovitev neodvisnosti Avstrije in baltiških držav. Francija je pripravljena v tej zadevi voditi tudi pogajanja za revizijo mirovnih pogodb, ali samo tako, kakor določa člen 19. pakta Društva narodov, torej samo v okviru ženevskih razprav. Isto velja za vprašanje raz-oroževanja, v katerem hoče in more Francija razpravljati le v Ženevi, zato izključuje vsaka zasebna pogajanja. Direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo morejo služiti samo enemu namenu, to je vrnitvi Nemčije v Ženevo. Uzunovičeva '/Sada odstopila BEOGRAD, 19. decembra. Kmetijski minister Dragotin Kojič in zunanji minister Bogoljub Jevtič sta včeraj podala ostavko na svoja ministrska položaja. Pri tej priliki je predsed nik vlade Nikola Uzunovič včeraj opoldne podal kraljevemu namestništvu ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila sprejeta. Uzunovlčeva vlada bo opravljala posle do imenovanja nove vlade. Včeraj popoldne je Nj Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v avdienci predsednika senata dr. Ljubomirja Tomašiča in predsednika narodne skupščine dr. Kosto Kumaitu dija. Italija odklania posredovan ie Društva narodov RIM, 19. decembra. Ves italijanski tisk odbija vsako posredovanje Društva narodov v italijansko - abesinskem sporu. »Corriere della Sera« trdi, da v sporu med Italijo in Abesinijo ni nobenih pravnih vprašanj in bi zato posredovanje Društva narodov bilo majhne koristi. — Odnošajj med Italijo in Abesinijo so bili doslej zelo dobri. Italija je splošno na-značila način, kako in kakšno zadoščenje hoče imeti. STANOVSKI SISTEM V BOLGARIJI. SOFIJA, 19. decembra. Bolgarska vlada pripravlja predlog za novo državno ustavo na stanovski podlagi. S posebnim zakonom bo ustanovljen državni svet, ki bo sodeloval s stanovskimi zbornicami. SKUPNA OBRAMBA FRANCIJE IN ANGLIJE. LONDON, 19. decembra. Oboroževanje Francije in Anglije v zraku se bo izvajalo v bodoče na temelju skupnega obrambnega načrta. V ta namen so se vršila te dni pogajanja med Parizom in Londonom in se bosta v kratkem sešla tudi angleški minister za letalstvo lord Londonmery in francoski minister za letalstvo general Denain. AMERIKA ZA VARNOST. WASHINGTON, 19. decembra. Ameriška vlada se pripravlja zelo skrbno, da lovanje s tisto Francijo, ki jo je več ko deset let preklinjala. Nekaj jo je do tega pripravil spor z Nemčijo zaradi A v-s tri je, nekaj pa želja izkoristiti ugodno priliko za tako nepričakovano uresničenje vsaj enega dela starih kolonialnih teženj. Tretji nagib je pa njen gospodarski in finančni položaj, ki ntijno zahteva zunanje pomoči, želja po miru je za Italijo na zadnjem mestu in obstoja tudi le toliko, kolikor se v Rimu zavedajo, da bi v sedanjem položaju bila tudi za Italijo vsaka vojna zelo problematična zadeva, ker bi fašistična kraljevina v njej lahko res uresničila svoj imperialistični sen, lahko pa bi tudi izgubila še to kar ima, celo položaj velesile. Na vprašanje, ali misli Italija pri teli pogajanjih zares iskreno, ali pa »iskreno« samo do odpovedi te iskrenosti, zaenkrat seveda ni mogoče odgovoriti; soditi se da le po italijanski preteklosti, ki ne daje najboljšega spričevala. Na to vprašanje bi mogla odgovoriti le bodočnost, dasi je zado volitev s takim odgovorom kaj riška n 11: a. Lahko se namreč zgodi, da bo Italija v zavezništvu s Francijo res spremenila svdo dlako, ne pa tudi nravi! -r. je ne presenetijo dogodki. Vojni minister zahteva veliko število novih letal in povečanje stalne vojske. Obenem je izdelal načrt, po katerem bo moglo takoj pričeti delati 12 tovarn municijo, ako bi nastala vojna. Vojno ministrstvo meni, da je položaj na svetu sedaj tak, da morajo biti Združene države Severne Amerike pripravljene na vsako eventualnost. FRANCOSKI FAŠISTI. PARIZ, 19. decembra. V Montreuxu je bil kongres francoskih fašistov, ki se je zaključil s sprejetjem dveh resolucij. V prvi se ugotavlja, da politični fašistični princip ne ograža miru med narodi (?). ampak proži nasprotno možnosti za mirni razvoj Evrope. V drugi resoluciji se pa podčrtava univerzalni značaj fašizma, ki je sicer revolucionaren, ni pa rušilen. GRANDIOZEN NAČRT AMERIKE. WASHINGTQN, 19. decembra. Po navo diiih predsednika Roosevelta je bil izdelan velik načrt za reševanje gospodarske krize in brezposelnosti. Načrt je že izročen predsedniku v odobritev. Nanaša se na dobo 12 let in predvideva uporabo 105 milijard dolarjev za javna dela. Gradile se bodo nove elektrarne, regulirale reke, meliorirala zemljišča in ustanavljala nova selišča. SPORI ZA KLAJPEDO. BERLIN, 19. decembra. »Volkischer Beobachter« piše, da se še za ta mesec pripravljajo neki litavski krogi na državni udar v memelskem področju. Njihov namen je popolnoma odpraviti memelsko avtonomijo. »Volkischer Beobachter« do daja k temu poročilu, da Nemčija nikoli ne bo mirno trpela takega eklatantnega kršenja sedanjega položaja. JUSTIFIKACIJE V RIMU. MOSKVA, 19. decembra. Doslej je bilo v zvezi z umorom Kitova izvršenih žc 133 smrtnih obsodb. Sedaj se pa že tudi polslužbeno priznava, da atentata na Ki-rova niso pripravili belogardistični kon-trarevolucionarji, ampak ostanki opozicije Zinovjeva. BEOGRAD PRAZNUJE. BEOGRAD. 19. decembra. Danes praznuje pol Beograda patrona sv. Nikolaja. Mesto je kot izumrlo, ni nobenih sprejemov in nobenih dogodkov. ZRAČNA ZVEZA Z JUŽNO AMERIKO. BERLIN, 19. decembra. Dr. Ecke-ner je odpotoval v Sevillo, kjer bd pripravil pristajališče za zrakoplove in letala za stalni zračni promet z Južno Ameriko. Dnevne vesti INSERENTOM SPOROČA UPRAVA »VEČERNIKA«, da se bodo v soboto 22. t. m. sprejemali oglasi za sobotno povečano številko samo do 9. ure dopoldne. Ljubljanski škof v Mariboru. Te dni se je mudil v Mariboru ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Z lavantinskim škofom dr. Tomažičem sta razpravljala o organizaciji vsedržavnega evharističnega kon gresa. Iz poštne službe. V višjo položajno skupino sta napredovala pri terenski sekciji v Mariboru Franc Krajnc in manipulant Mihael Gačnik pri pošti Maribor I. Iz carinske službe. Carinski posrednik mariborske glavne carinarnice Andrej Peternel je podal ostavko na svojo službo. Služba je odpovedana trem uslužbencem mestne občine mariborske, ki so bili zaposleni pri mestnem avtobusnem podjetju, in sicer ravnatelju Francu Nerali-ču, vratarju Jugu in slugi Bizjaku. Ravnateljstvo Mestnih podjetij bo izdalo jutri o tem uradni komunike. Napredovanje v poštni službi. V višjo položajno skupino so s kraljevim ukazom in na predlog prometnega ministra napre dovali med drugimi: upravnik pošte v Ptuju Janko Cuš, Ivan Grand in Franjo Žehel pri pošti Maribor I. Joso Gradišnik, France Koren in Martin Šetina pri pošti Maribor II., Slavko Vutkovič pa pri pošti Murska Sobota. Premestitev v učiteljski službi. Premeščeni so: Karl Doberšek iz Pilštanja na Prevalje, Julij in Marica Kontler iz Prihove v Koprivnik, Vincenc Jenko iz Negovo na Polšnik, Ludvik Ivančič pa od Sv. Jurija ob Ščavnici v Križevce. Akademski agrarni klub »Njiva«. Na rednem občnem zboru akademskega a-gramega kluba »Njiva« v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika stud. phil. Jože Kerenčič, v odbor pa sf.ud. med. Danica Flisova, stud. jur. Ruft> Čačinovič, stud. jur. Stane Peterin, stup. kem. Karl An-dreč, stud. teh. Marcel Žorga, stuid. teh. Avgust Črnila, stud. teh. Ignac Gornik in stud. jur. France Hočevar. V bodoče se bo akademski agrarni klub »Njiva« o-mejil predvsem na studiranje gospodarskih razmer našega podeželja in je v ta namen izdal tudi brošuro »Akademik in kmetski problemi«. Železniška legitimacija državnih upokojencev. Državni upokojenci, ki jim izplačuje pokojnino dravska finančna direkcija, naj pošljejo svoje legitimacije do 10. januarja 1935. zaradi podaljšanja veljavnosti za leto 1935. Za izdajo r.ovih železniških legitimacij morajo upokojenci poslati izrabljene železniške legitimacije jn novo sliko s čitljivim podpisom na hrbtu. Mimo tega morajo poslati za stroške 10 Din za vsako legitimacijo po položnici na čekovni račun dravske finančne direkcije. Tujski promet. V prvi polovici meseca decembra je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 559 oseb. Od teh je bilo 336 tujcev, in sicer 59 z Dunaja, 21 iz Gradca, ostali pa iz drugih tujih mest. Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati v našo državo list »Sonntags-Post«, ki izhaja v nem-ikem jeziku v Chicagu. Mestna podjetja, avtobusni promet. Celjenemu občinstvu naznanjamo, da bodo avtobusi vozili v ponedeljek 34. decembra tako kakor ob sobotah, in sicer na progi Selnica, Sv. Martin, Ruše Iti Št. Ilj. Božičnica za ljubljanske sirote. Na proš h jo ministra dr. Alberta Kramerja je narodna skupščina darovala 10.000 Din za božičnico ljubljanskim sirotam, 5000 Din Da za akademsko menzo »Jadrana« v Ljubljani. Po Mariboru se govori, da naročajo nekateri slovanski zasebniki, pa tudi druživa in uradi slike Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in Petra It. pri slikarjih — amaterjih, ki jih napravljajo enostavno kot kopije drugih slik, dasi je to po avtorskem zakonu prav za pravi prepovedano. Prav tako prodajajo razni domači ih tuji »slikarji« svoje kiče za drag denar, za katerega bi se dobili krasni originali naših akademskih slikarjev. Človeku se zdi to skoraj neverjetno, pa je žal res. Vsi ti podpirateHi umetnosti* pa manjkajo med obiskovalci sedanje raz stave kluba »Brazde« v kazini. Zares, čudni so okusi nekaterih naših ljudi. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju tre buha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. Otvoritev Delavskega azila. Delavski azil v Gregorčičevi ulici bo slovesno o-tvorjen in izročen svojemu namenu prve dni v januarju 1935. Prihodnji teden takoj po Božiču pa se bo tja preselila mariborska Borza dela, ki bo imela svoje poslovne prostore v pritličju Delavskega azila. Cvetje pred Božičem. Dijak Stojan Gala je nabral na vrtu v Stephensonovi ulici cveteče jagode, marjetice in druge cvetice in nam jih prinesel v uredništvo kot dokaz letošnje muhaste zime. Dediče iščejo. Izseljenski komisariat v Zagrebu poziva vse naslednike pokojnega Andreja Cekoriča, ki je umrl v Sev. Ameriki, naj javijo komisariatu svoje točne naslove zaradi dedščine. Zagrebški mestni proračun. Razgrnjen je tudi novi proračun zagrebške mestne občine, ki izkazuje 127 milijonov 254.759 Din dohodkov in izdatkov ter je za 10 milijonov dinarjev manjši od letošnjega proračuna. Združenje brivcev m frizerjev naznanja cenjenemu občinstvu ter članstvu, da so brivnice in damski saloni odprti v nedeljo, 23. tm. od 8.—12. Na sveti večer, dne 24. tm. pa do 20. ure. Na božični dan so zaprti, na Štefanovo odprti do 12. ure. Na Silvestrovo odprti do 21. ure. Na novega leta dan pa ves dan zaprti. Krajevna organizacija JNS za III. okraj (Melje) sklicuje redno odborovo sejo za jutri v četrtek ob 20. uri v okrajnem tajništvu v Cankarjevi ulici 1. Zaradi bližajočega se občnega zbora naj pridejo vsi odborniki. Dobrodošli so pa tudi člani in somišljeniki organizacije. Zveza mladih intelektualcev obvešča svoje člane, da ima jutri, v četrtek 20. tm. sestanek s predavanjem. Pozivamo članstvo, da se ga udeleži. Ustanovitev Jugoslovansko-bolgarske Hge v Mariboru so pristojne oblasti dovolile. Ustanovni občni zbor bo v petek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v lovski dvorani hotela »Orel«. Liga hoče proučevati gospodarske in kultumo-prosvetne razmere v Bolgariji in širiti misel, da so bratski odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo življenjski interes obeh držav. S čitalnico, knjižnico, s tiskom in predavanji bo razširjala to misel med ljudstvom. Vzdrževala bo stike s podobnima društvi v Bolgariji in jim pomagala pravilno spo znavati raizmere v Jugoslaviji. Organizirala bo medsebojne obiske kulturnih in javnih delavcev. S pomočjo posebnega gospodarskega odseka bo skušala navezati čim ožje stike z bolgarskimi gospodarskimi in trgovskimi krogi. Zato vabimo na ustanovni občni zbor ne samo kulturne in javne delavce, vzgojitelje, trgovce, obrtnike in gospodarske kroge, ampak sploh vse, ki se zanimajo za Bolgarijo. Prepričani smo, da bo Maribor tudi ob tej priteka dostojno pokazal svojo slovansko miselnost. Pet kurzov bolgarskega jezika nas potrjuje v tem upanju. — Pripravljalni odbor. Starešinsko društvo ing. akad. društva »Triglava« v Mariboru ima svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 30. 12. 1934 ob 9.30 dopoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika predidočega občnega zbora; 2. poročila funkcionarjev; 3. izprememba društvenih pravil v §ti 35. glede društvenega sedeža; 4. volitev odbora, revizorjev in poverjenikov; 5. slučajnosti. — Odbor. Danes: »Obrazi gora«! Danes zvečer ob 20. uri bo predavanje g. Buč er ja iz Ljubljane pod gornjim naslovom, in sicer v dvorani Ljudske univerze (bivši kino »Apolo«) na Slomškovem tngu. — Predavanje, ki ga bodo spremljale naj-kpiše skioptične slike naših gora. bo za naše mesto nekaj povsem svojevrstnega. Predavatelj namreč ne bo kot smo tega že vajeni, orisal krajevne lepote kakega pogorja, temveč bo prikazal obraz naših gor s povsem druge strani. Tako na splošno: naše gore v solncu, v mesečini, ob nevihti, v raznih letnih časih itd. Ker je ig. Bučer naš priznan alpinist in dober poznavalec naših planin, poleg tega pa še izboren predavatelj, se nam obeta danes zvečer res prvovrsten užitek. Opozarjamo torej še enkrat naše planince in druge športnike, naj nikar ne zamude predavanja. Pričetek ob 20. uri, vstopnina pa je malenkostna! Krvno, kožno In živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najlepša, res krasna božična darila po zelo nizkih cenah ter vse vrste različnih razglednic od 50 par naprej dobite le v trgovini Zlate Brišnikove, Maribor, Slovenska ul. 11. Knjigovodski tečaj. Učni tečaj za obrtno knjigovodstvo, ki ga priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševalnega zavoda, je bil v torek 18. tm. otvorjen. Ob otvoritvi se je prijavilo 28 udeležencev. Redna predavanja se začnejo danes v sredo točno ob 7.30 uri zvečer v meščanski šoli (Krekova ulica, poslopje realne gimnazije). Pisemski papir v mapah, kasetah in blokih je prav primerno božično darilo! Veliko zalogo ima Tiskovna zadruga v Mariboru, Aleksandrova. Cene izredno nizke. Interesente za slike in kipe ki so razstavljeni na razstavi „Brazde“ v veliki kazinski dvorani od 9. do 23. decembra opozarjamo, da jih dobe tudi na obročno odplačevanje! Izkoristite to priliko za Božič! V vsako slovensko hišo slovenski original! 5141 Vsem onim, ki potujejo v Nemčijo. Za potovanje v Nemčijo veljajo sledeče olajšave: 1. Državne železnice v Nemčiji dovoljujejo vsem tujim potnikom in tudi nemškim državljanom, ki stalno bivajo v tujini, 60% popust na železnicah v času: od 21. decembra 1934 do 17. marca 1935, od 13. aprila do 29. aprila 1935 in od 1. junija do 31. oktobra 1935, pod pogojem 7-dnevnega bivanja v Nemčiji ter pod pogojem, da potnik kupi pri tujem potovalnem biroju vozno karto za tja in nazaj. 2. Vsi tujci in tudi nemški podaniki, ki stalno bivajo v tujini, si lahko nabavijo pri »Putniku« takozvane reg. marke po tečaju 14 Din v obliki čekov za potovanje. Takšni čeki se bodo izstavljali do najvišjega iznosa 300 RM za osebo. Preko te kvote je pa tudi dovoljeno vzeti na potovanje v Nemčijo efektivne marko v protivrednosti 5.000 Din. Regi-sterne marke so v Nemčiji kakor ostale marke, uporabljive za vse izdatke, ki so v zvezi s potovanjem, in sicer 50 RM na dan. Pogoj za nabavo omenjenih mark je nabava vozne karte pri »Putniku«. Vsa podrobnejša pojasnila o navedenih olajšavah daje »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta. V četrtek, 20. decembra ob 20. uri bo v, »■Mariborskem dvoru« občni zbor Mestne strelske družine. Udeležba za člane obvezna. Prijatelji strelskega športa dobrodošli! Eleganten pisemski papir je tudi lepo božično darilo. Dobite ga pri Zlati Brišnikov!, Slovenska ulica 11, Maribor. Sokolska radijska predavanja. Vsa sokolska društva in čete opozarjamo na predavanji potom radijske postaje v Ljub Ijani, ki bosta v tem mesecu. Župni načelnik Vrhovec bo predaval 21. t. m. o temi »Kakšna bodi sokolska telovadnica?« v petek 28. t. m. pa bo predaval župni prosvetar Poham o »Nalogah našega Sokolstva v prihodnjem letu«. Sokolska predavanja bodo vsakokrat od 18.40 do 19. ure. Domače ribe na trgu. Na današnji postni dan je bilo na trgu precej domačih rib. Prodajali so krape po 10 Diim, ščuke pa po 14 Din kg Narodno giedališce REPERTOAR. Sreda, 19. decembra ob 20. uri: »Car* jevič«. Red C. Znižane cene. Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali«. Red D. Petek, 21. decembra: Zaprto. Sobota, 22. decembra ob 20. uri: »©&• galnica«. Red A. Znižane cene. »Žalujoči ostali« so najnovejša komedija našega znamenitega komediografa Branislava Nušica. Tudi to delo preveva njegov neusahljiv humor in jedka satira. Komedijo ponove v četrtek, 20. t m. za red D. »Gugalnica«, je izborna deflacijska veseloigra, ki v neštetih komičnih situacijah prikazuje bogato vdovo in njeno kuharico na gugalnici bogastva in revščine. Veseloigro ponove v soboto 22. tm. za red A. Veljajo znižane cene. »Izgubljeni valček«, učinkoviti Stolzov »šlager«, ki bo njeigova premiera na pr- vi božični praznik, v torek 25. tm. zvečer, bo nedvomno višek dosedanje glasbene sezone. Nešteti »šlagerji« te operete so danes že kar popularni, vsebinsko pa je delo prav pestro in živahno. Večjo ulogo igra tudi balet Nabavili so za »Izgubljeni valček« po načrtih in ing. arh. B. Stupice nove dekoracije in obleke. Režiserja sta VI. Skrbinšek in B. Stupica, dirigent Herzog, plese je naštudiral A. Harastovic. Vsebinsko je opereta raz deljena v osem slik, vendar sta samo dva odmora, in sicer po 3. in 5. sliki. Premiera bo »izven«.___________________________ Zaradi kokaina 10 let ječe. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je zagovarjalo 22 Obtožencev, ker so razpečavali ponarejen kokain in na ta način osle parali več ljudi za znatne zneske. Razprava je trajala 3 dni, obsodba pa je bila raziglašena preteklo soboto. Deset obtožencev je bilo obsojenih skupno na 10 let težke ječe in strogega zapora. Štirje so bili obsojeni pogojno, trije pa oproščeni. Riziko dela. V Razvanju stanujoči pomožni ključavničar Miha Vohec si je vče raj popoldne pri delu tako nevarno poškodoval levo roko, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Vagon sena v plamenih. Včeraj dopoldne se je vnel med postajama Pragersko in Rače pri tovornem vlaku štev. 42 vagon sena, naslovljen na garnizijsko upravo v Mariboru. Ogenj je zanetila najbrže iskra iz lokomotive. Suho seno je bilo namah v plamenih in so goreči vagon odklopili v Račah. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci, ki so preprečili večjo nevarnost. Zaradi noža. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom tukajšnjega sodišča 28-letmi delavec Franc Sovec iz okolice Ljutomera, obtožen, ker je letos v avgustu z nožem zabodel delavca Ivana Sorija v desno stran prsi in mu ranil pljuča. Pri razpravi je obtoženi Sovec krvavo dejanje priznal in je bil obsojen na leto dni težke ječe. Najdenček. Pretekli teden je v noči na sredo neznana ženska pustila pred vrati porodnišnice svojega 3-letnega otroka. Na prsih je imel otrok samo listek, na katerem sporoča mati najditelju, da je o-troku ime Silverster Vidic, da je rojen 30. decembra 1931., da prosi zanj usmiljenja dobre ljudi, ona sama pa je nesrečna ženska, ki mora y smrt. Neka bolnica je videla skozi okno pred vratmi ne znano žensko glavo srednje postave, ktne čko oblečeno, ki je imela na glav« ixme-no ruto in je bila ogrnjena v zelen sw ter. Ubogega najdenčka je sprejela bolnišnica, nesrečno mater pa išče policija- Naš živilski trg pred prazniki. Na današnjem trgu se je poznalo, da je Božic že prav bliz u. Ni sicer snega, ki si ga nekateri tako srčno žele, pač pa opozarja na božične praznike naše gospodinje »n kuharice smrekov gozd na novem trgu in velika izbira najrazličnejšega blaga, ki so ga pripeljali okoliški kmetje in kmetice. Bogato založen je bil zlasti trg za kokoši. Cene perutnine so pred praznik* nekoliko poskočile, dočim so ostalem11 blaigu ostale nespremenjene. Tudi mesarske stojnice so bile bogato obložene, pred stojnicami branjevk pa je živahno vrvenje in tudi živahna kupčija, ker se hočejo gospodinje preskrbeti z orehi drugimi sladkostmi. ■ M a r f b' o r u, Sne 19. XII. 1934. ^WWWBBBaag3aBaaffigaawBBHMMaatBg!BMBaBgaga&iaiMi Mariborski »VečerniK« Jufra. Stran 3. Zanimivosti izpred sodišča ZGODBA O DVAKRAT UKRADENEM »JURČKU« ALI SMOLA MLADE MARIČKE. Marička z Majskega vrha pri Ljutomeru še ni prekoračila 20. leta. Na Majski rebri pa rase dobro vino, tako pravijo domačini in so tam doma tudi brhka dekleta rdečih lic. Taka je bila tudi naša Marička. Vse jo je poznalo in so se za njo ogrevali zlasti mladi fantje. Toda ona se za to ni zmenila, hotela je v svet, med tuje ljudi, v mesto. Ko se je odpravila leten *■ juliju e spoznal v aretiranem zločincu svojega nekdanjega sošolca in ga je ljubeznivo vprašal. No, kaj pa se je zgodilo s Tomom, Jonom in drugimi najinimi sošolci. Gospod sodnik, ali — dovoli — dragi tovariš, da te tako nazivam, vsi so že obešeni, samo ti in jaz še nisva. Ljubezen in zakon. Ona: Zvesta ljubezen je kakor sladek sen. On: Da, zakon je pa budilka. ! vsakn siovensKn m A. Mohor: Legenda Ko je dne 9. oktobra zatonilo solnce v srečni deželi Jugoslaviji, je potrkal na nebeška vrata jugoslovanski vladar kralj Aleksander. Koj mu odpre sivolasi nebeški ključar Peter ter pobara prišleca po njegovih željah. Silno se začudi Peter, ko zagleda pred seboj jugoslovanskega kralja. »Kaj Ti tukaj!. No to bo gotovo pomota. Vsi tu gori v nebesih smo Te tako veselo gledali, kako si naše narode doli na zemlji družil v bratsko zvestobo. Ne, ne. To mora biti pomota. Prosim Te, kralj, samo malo potrpi, takšnega primera še ni bilo, moram iti Gospoda povpra Sat.« Peter rmt odkaže zlat stol, ki je v pred sobi pripravljen za boljše prišlece in na katerem počiva Peter sam, če se uitrudi v svojem svetem poklicu. Nato pohiti k Gospodu ter mu. razburjen javi prihod jugoslovanskega kralja Aleksandra, proseč, da se napaka odpravi in se kralj Aleksander vrne zdrav in čil jugoslovanskemu narodu. Vsevedni Bog se Petru dobrohotno nasmehne ter veli najbližjemu angelu, da pozove zapisnikarja kraljevskih del. Zla-‘okrili angel trenutno izgine in v naslednji sekundi pripelje svetnika, nosečega težko, z zlatom okovano in z biseri po- sejano knjigo — svetega Savo. In tako ga nagovori ljubi Bog: »Kraljevski beležnik in venčatelj juigo-slovanskeg kralja Aleksandra! Daj, dajo pregledamo!« Svetnik ponižno odpre knjigo, na čije prvi strani se je svetilo jasno ime našega kralja Aleksandra. In Bog ukaže Petru: »Zdaj glej!« Sveti Sava začne obračati list za listom, vse polno sijajnih del kralja Aleksandra. Kakršnokoli dobro delo je prijalo Gospodu, je kralj Aleksander storil. In za vsakim zapiskom je stalo naslikano srce, kar je pomenilo, da je to storil iz dobrote svojega srca. Sveti Sava obra ča liste in jih obrača, sveti prsti mu že skoro odrevene, na pomoč mu priskočijo spočiti angeli, ki ljubemu Bogu samo sla vo pojejo ter obračajo in obračajo — a knjiiga je debela in list za listom poln. Prelistali so do konca. Vse polno. Še na platnicah, doli do zadnje vrstice — sama dobra dela — zlati kraljevski čini. Pa pogleda ljubi Bog Petra smehljaje: »Kaj pa hočeš? Dolgo sva že v nebesih, a taiko debele in polne knjige še ni bil napravil noben zapisnikar v nebesih. Nove knjige mu vendar ne moreni kupiti, saj je še nobenemu nisem. Mogel bi imeti še neprijeten konflikt s sv. Štefanom, ki je čuvar Madžarske. Vidiš, že zaradi tega naj pride v moje nebo kralj Aleksander da bo Pravični me'l Pravičnimi. Najboljši med Najboljšimi. — Brž pehiti in mi pripelji jugoslovanskega kra-Ijn. da mu odkažem sedež, ki si ga je zaslužil po svojih dobrih delih na zemlji.« Peter se je urno zasukal na svojih starih nogah ta mu v naslednjem trenutku privedel kralja Aleksandra in ljubi Bog mu je takoj odkazal najvišje mesto med svojimi ljubljenci. Krajevna imena naše okolice V dopisih, ki jih prejemamo, je vedno velika zmeda glede vprašanja, ali naj se piše v ali na Pobrežju, v ali pri Sv. Petru in kako naj se sploh sklanjajo imena naših okoliških in podeželskih krajev. Polovica naših dopisnikov piše na Pobrežju, druga polovica pa v Pobrežju in iz tega tudi s Pobrežja in Iz Pobrežja. Dogodi se pa celo tudi, da dobimo dopise iz »Studenc«, s ali pa iz »Tezna« itd. Kaj je torej pravilno? Temeljno načelo pri tem je, da je treba rabiti »v« ali »na« po splošnem običaju ljudske govorice zadevnega kraja! Pri tem se je pa treba ravnati po pristni slovenski govorici, ne pa po potvorjeni, kakor je nastala ponekod v mariborski okolici pod uplivom nekdanjega ponemčevanja ali po govorici nezako-reninj(frrili prise 1 jenceiv! Kjer pa nas to načelo pušča na cedilu, je treba seči po smiselnem bistvu krajevnega imena in na tej podlagi ugotoviti, ali je prav »v« ali »na«. Zadnje velja zlasti za razne kraje, ki so dobili imena po svetnikih svojih far. Fini čut slovenskega ljudstva v preteklosti, ko še ni bilo nemške jezikovne infiltracije, je pravilno izoblikoval za naše Pobrežje »na«, kajti smiselno bistvo imena tega našega predmestnega selišča drugega tudi ne dopušča. Pobrežje je se-lišče na bregu, nikoli pa ne v bregu (v smislu pobrežja ob vodi!). Pravilno je torej samo: na Pobrežju in s Pobrežja! Isto velja za Tezno, ki se sklanja: Tezno, Teznega, Teznemu itd; torej na Teznem in s Teznega! Nasprotno je pa r lino pravilno le: v Studencih, Iz Studencev (ne Studenc); v Krčevini, iz Krčevine; v Košakih, Iz Košakov (ne Košak); v Kamnici, iz Kamnice; pri Sv. Petru, od Sv. Petra, pri Sv. Marjeti, od Sv. Marjete. Zakaj? Ker je to krajevno ime po svetnikih, v svetnikih (notri) pa ne moremo bivati in tudi ne moremo priti iz njih. Bivamo torej lahko samo pri njih in pridemo od njih, ali pa gremo k njim! Dobivamo pa tudi dopise, ko nam pišejo, da vozi avtobus »iz« Glavnega trga (torej iz njegove notranjosti, iz tal!), ali pa vlak iz kolodvora. Pravilno in mogoče je pa samo: na trgu, s trga; na cesti, s ceste; na kolodvoru (ali bolje postaji), s kolodvora; nasprotno pa; v ulici in iz ulice. -r. Šport Izid osmega nagradnega tekmovanfa OGROMNO ŠTEVILO 852 REŠITEV. NAGRAJENCI: HENRIK ALOJZIJA BRAUNERJEVAIN FRANJO BARBEK. Na. naše poslednje nagradno tekmovanje v letošnjem letu srno prejeli ogromno število rešitev, in sicer je poslalo 852 tekmovalcev kupone. Pregled vseh teh kuponov je zahteval mnogo dela in zato tudi včeraj nismo mogli še objaviti izida tekmovanja. Naravno je, da je bila izbira zelo težka. Oba rezultata ni pogodil pravilno niti en tekmovalec, prvega pa samo dva! Zato smo izbrali izmed vseh najboljše, in sicer: Moško zapestno uro dobi Henrik Sie-berer, trgovski pomočnik, stanujoč v Studencih. Prvo darilo je poklonila športu naklonjena in ugledna tvrdka A. Stoječ, trgovina ur in zlatnine v Mariboru, Jurčičeva ulica. G. Sieberer je predvideval naslednje rezultate: SK Rapid:ISS.K Maribor 5:0 (3:0), SK Ilirija:SK Svoboda 14:1 (4:1). Drugo nagrado, in sicer mapo modernega pisemskega papirja, darilo maribor ske podružnice Učiteljske tiskarne Tyr-ševa ulica (palača Banovinske hranilnice), prejme Alojzija Braunerjeva, stanujoča v Delavski ulici 6. Braunerjeva je napovedala te-le rezultate: SK Rapid: SIEBERER. SK Ilirija : SK ISSK Maribor 5:0 (1:0), Svoboda 3:1 (2:0). Tri mesece zastonj bo prejemal »Ve-čemik« dijak g. Franjo Barbek iz Maribora, Ribiška ulica 4, ki je napovedal naslednje izide: SK Rapid:ISSK Maribor 3:1 (2:0). SK Ilirija:SK Svoboda 9:1 (6:0). Zelo zanimiv je pregled vseh izpolnjenih kuponov, ki pričajo, koliko zaupanja ima kateri izmed mariborskih nogometnih klubov med mariborsko športno publiko. Zmago SK Rapida je predvidevalo izmed 852 tekmovalcev nič manj kot 724. Neodločen rezultat je prerokovalo 31 tekmovalcev in le 97 tekmovalcev je napovedalo zmago ISSK Maribora. Poraz SK Svobode v Ljubljani je pričakovalo 839 tekmovalcev, 3 so bili za neodločen rezultat, 10 tekmovalcev pa je napovedalo zmago SK Svobode. Izmed tokratnih 852 tekmovalcev je bilo 274 žensk, kar jim je lahko samo v ponos. Seveda s tem še ni rečeno, da se vseli teh 274 pripadnic šibkega spola zanima za šport, ker jih je najbrže le hudo že-jala lepa zapestna ura ... Naše čitatelje bo morda tudi zanimalo, kdo je vse tekmoval. Večinoma so to bili Mariborčani, rešitve pa so prispele tudi iz drugih krajev Slovenije, zlasti od tam, kjer se goji nogometni šport. Tako so bili zelo častno zastopani Ptuj, Celje, Ljutomer in Dravska dolina. Veliko večino je tvorila tudi tokrat dijaška mladina, potem vajenci, pomočniki, uradniki, zasebniki itd. Med tekmovalci so bili tudi ugledni športni funkcionarji, ki pa nimajo one sreče, ki bi jo z ozirom na njih pasel s športom pričakovali. To naj bo ponoven dokaz, da je krogla res okrogla. Ker se je jesensko tekmovanje za prvenstvo LNP preteklo nedeljo v Mariboru zaključilo, je tudi uredništvo »Ve-čemika« za letos zaključilo nagradno tekmovanje. Nagradno tekmovanje pa bodemo drugo leto nadaljevali, čim se bodo pričele pomladanske prvenstvene tekme LNP. E nkrat zastonj, enkrat za denar Danes zastonj, jutri za denar. Ta napis bi moral biti na hotelu, kjer lahko dobiš zastonj prenočišče, hrano in kopel, poleg tega pa še en šiling za popotnico. Tak hotel imajo v Angliji v mestu Rochester na glavni ulici High Street. Hotel se imenuje »Dom popotnikov Richarda Wattsa«. Zgradil ga je leta 1579 Richard Watts in odredil, da mora dobiti v njem vsak dan šest siromašnih popot* nikov brezplačno prenočišče in hrano, poleg tega pa še štiri pence na pot. le štiri pence je zvišala uprava ustanove na en šiling. Kdor hoče biti deležen gostoljubnosti tega originalnega hotela, se mora priglasiti ob 6. zvečer. Popotnikov čaka vedno več, toda v hotel jih pride samo šest. Vsak gost dobi posebno sobo in strežejo mu, kakor v najboljšem londonskem hotelu. Od ustanovitve je sprejel hotel pod svojo gostoljubno streho že mnogo siromakov in vsi so zapisani v seznamu, ki se vodi že od leta 1579. Popotniki prihajajo v hotel kakor v muzej. Uprava hrani mnogo spominov, s katerimi so se ji gostje zahvalili. Oprema ie še staroanglešika. Tla so hrastova, popotniki spe v težkih železnih posteljah, kakor so spali popotniki v 16. stoletju. Posoda je cinkasta, kakor je bilo prvotno. Strah pred strelo. Najemnik: Soba mi je všeč, toda na hiši ni strelovoda. Gospodar: Ta je pri nas odveč. Strelovod sem namreč jaz. Na morju. Dama: Gospod kapitan, kaj naj storim, če se bo ladja potopila? Kapitan: Če znate plavati, je dobro, če ne pa vas bo itak požrlo morje. BBS Razno ZA BOŽIC lahko pustite predelati vaš zlat nakit najceneje. Izvršujem tudi popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenim strankam najtopleje Avgust JAHN. zlatar in juvclir. Stolna ul. 2. 5133 Vfe T-S°KL>C a) Zastopnike soreimero KDOR IŠČE, TA NAJDE v knjigarni Scheidbach. Gosposka 28, pri hotelu 'Za more«, lepe, nove cenene romane že za Din 30.— in polovico zastonj, dokler ie še zaloga* dobro ohranjen romane, dela in mladinske knjige. 5232 Službo dobi OSEBO SPREJMEM k dojenčku od 6. do 14. ure. Naslov v upravi »Večernika«. 5224 Žive postrvi žive krape žive line iive ščuke divjačina in perutnina najceneje pri 5227 Fevdu Gieinerju. Gosposka ul. 2 BOŽIČNE kekse. suhor in raznovrstno pecivo najboljše in poceni priporoča pekarna Čebokli. Istotam se sprejme (do 11. ure) v nedeljo 23. t. m. tuji kruh v peko. 5221 lokal LOKAL v prometni ulici odda Združenje trgovcev Jurčičeva ul. 8/II. 5222 Posest DVOSTANOVANJSKA HIŠA naprodaj. Potreben kapital Din 50.000. Naslov v upravi lista. 5228 moško Berilo pod božično dievesce! Modne srajce, športne srajce, pižame, nogavice, samoveznice, žepni robci v največji izberi pri Tekstilani BUDEFELDT Prednost ima PraktKno darilo! Okusno blago za gosoode in dame, loden, svileno blago, sifon in raznovrstne tkanine, tople fla-nele, belo blago v naj večji izberi Pletenine za mlado in staro dobite poceni v Trpinovem bazami Oglejte si izložbo7 4907 SKRABL Gosposka u . 11 5225 Spomnite se CMD Božič Kupite Drimerna darila: FOTO PARFUMERIJE KRISTALE DROiE v najbogatejši izberi v drogeriji in foto trgovini Ivan Pečar Naribor, flosposKa ulica 11 Kaj naj podarim letos za Božič? Svetujemo Vam- Belo perilo za Vas in Vaš dom, ki bo služilo vsakemu najhvaležnejše. Flaneli praktični in topli za perilo in domače obleke. Volneno blago za obleke in plašče je najprimernejše božično darilo. ivila za. ljubke večeme obleke je v veliko veselje vsaki dami. Izbera velika, cene nizke! Tekstilana Budefeldt 1 it is> gn Umetnost obdarovanja povzroča slehernemu precejšnje skrbi. Te nepotrebne skrbi vam prežene z okusnimi, apartnimi in obenem praktičnimi modnimi darili, ki vzbujajo veliko veselja in popolnoma zadoščajo namenu, samo petit pariš Maribor, Gosposka ul. 23 ■pn JOSIP MARTINZ Maribor, Gosposka ulica 18 Varovala za ušesa zimsko perilo, volnene jopiče itd. nudi najugodneje Jakob Lah Maribor. <3la mi trg St. 2 Za Božič največja izbera igrač in daril po brez-konkurenčnih cenah, kakor na primer: Kompletna železnica s tračnicami ....................... Nezlomljiva „mama" lutke Tanki in mehan. avtomobili Zabavne družabne igre . Aoartne usnjene ročne torbice z usnjem podložene najceneje in najboljše. Din 25- n 35« •t 9- 12- 3f 45*- itd. . itd. S21S izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajate!?" >" nrednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik