Zupan občine Solčava Vasica Solčava je po svojem položaju izjemno atraktivna. Umeščena je pred Logarsko dolino in to pomeni, da je vaba za vlagatelje. Prvi znanilci hitrih in nekontroliranih vlaganj se že kažejo in takih vlaganj se namreč bojim. To seveda ne pomeni, da nasprotujem tujim vlagateljem, vendar morajo biti zadeve pod kontrolo in predvsem v funkciji domačinov. Občina je postavljena, da zastopa interese domačinov. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE swonn XXXIX, 26. JANUAR 2007, CENA 1.25 EUR, 299,55 SIT Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline v Nazarjah TEMA MESECA: Zdravi in urejeni v novo leto! ■ » |Lswr i to Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje Zgornjesa vtijska kmetijska zadruga Moztje z. o. a Zadruga mozirje Za malo denarja velike spremembe v vašem domu! Vabi vas Blagovnica Ljubno pon. - pet.: od 7. do 18. ure sobota: od 7. do 12. ure Telefon: 584 10 20 Počivalnik Pisarniški stoli Kavči vseh vrst Od 1. do 17. februarja 10% GOTOVINSKI POPUST na posteljnino ii flanele in na prešite odeje MEBLO jogiji in posteljni vložki | vseh dimenzij Pohištvo GARANT Sobna kolesa in trenažerji Sedežna garnitura iz usnja, na zalogi tudi miza KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE ZA ABONMA IN IZVEN Gostovanj'e Špas teatra Mengeš Režija: Boris Kobal lgrajo:Vesna Pernarčič - Žunič, Gregor Čušin in MatjažTribušon fe- DOM KULTURE NAZARJE 1 - sreda (večer pred prašnikom), ■ |g 7. februar 2007, a ob 19.30 uri m Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z Romeom in Julija če ne bi tistega usodnega večera umrla ... Bi bila onadva po tridesetih letih | zakona še vedno tako zaljubljena kot takrat, ali pa bi se soočila s podobnimi težavami, kot vsak zakonski par. Zopet imate priložnost za ogled izvrstne komedije! 'TUr’ ■ ■ - * . i I Predprodaja vstopnic: Knjižnica Mozirje, Občina Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje. I Trafika Ljubno in uro pred predstavo. INFORMACIJE: 04\l Vipotnik Janez s.p., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec, tel. 710-23-30 DELOVNI CAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR V času priprav suhomesnatih izdelkov vam še po posebno ugodnih cenah nudimo velik izbor strojev ter vrečk za vakumsko pakiranje. Pošljemo vam jih tudi po pošti! Pokličite nas na telefon 710-23-30. V POSLOVNEM OBJEKTU IZOLES NAZARJE ^ < 1 V mesecu januarju oj» frizuri 'brezplačna parafinska nega rok. Naročila na tel 03/839-52-71 ali 031/740-100 |Jožica). Delovni čas: Od ponudb pet. od 8. do 12. in l ÒSE4. do 18. ure sobota Od 8. do 14. ure torek zaprtb isaAs t-a-i't* i'/i /i/i Tretja stran OSREDNJA Neprijetna resnica Vihar Kyrill je prejšnji teden na poti čez Evropo terjal najmanj 40 smrtnih žrtev. Ogromno gmotno škodo je povzročil zlasti v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Poljski in Češki, močan veter pa je povzročal preglavice in škodo tudi po številnih drugih državah, med katerimi Slovenija ni bila izjema. Je bilo to opozorilo dovolj konkretno, da bo spodbudilo konkretne ukrepe? Kdor si je ob izteku lanskega leta v kinematografih ogledal dokumentarni film Neprijetna resnica, ki prikazuje globalne podnebne spremembe skozi predavanje bivšega ameriškega podpredsednika Ala Gora, je lahko upravičeno zaskrbljen. Globalno segrevanje zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek, utegne v bližnji prihodnosti sprožiti usodno verigo skrajnih vremenskih pojavov, kot so neurja, poplave, suša, epidemije ... Med znanstveniki že nekaj let obstaja soglasje glede resnosti problema globalnega segrevanja, vendar pav praksi še vedno ni prišlo do korenitih sprememb, ki bi ustavile oziroma preusmerile sedanje trende. Hitro se namreč približujemo točki, ko ne bo mogoče nič več storiti za preprečevanje podnebnih sprememb. Kot v omenjenem filmu opozarja Al Gore, so možni scenariji zastrašujoči, zato moramo tako posamezniki kot organizacije nemudoma spremeniti sedanji način obnašanja. Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor je skupaj z Britanskim veleposlaništvom v RS in British Councilom zasnovalo projekt Slovenija znižuje C02, s katerim želi spodbuditi čim več ukrepov, ki bi vsak zase prispevali k zniževanju izpustov ogljikovega dioksida. Glavni vzrok za segrevanja ozračja je namreč povečanje emisij C02 v zraku, skupaj s povečanjem vsebnosti drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo povečan učinek tople grede, med katerimi so tudi metan in dušikovi oksidi. Toplogredne pline proizvaja človek, in sicer z uporabo fosilnih goriv, s katerimi proizvede tri četrtine vseh emisij za transport, produkcijo dobrin, proizvodnjo elektrike in druga področja, z usmerjeno rabo tal (npr. sekanjem gozdov) in kmetijstvom ter v gospodinjstvih. Sporočila akcije Slovenija znižuje C02 so namenjena vsem, ki lahko ukrepajo in spremenijo sedanji trend naraščanja emisij. Obiščite spletno stran http:// www.sloveniia-co2.si/ in se informirajte, kaj lahko v ta namen storite sami. Ep Alya ponovno na EMI............23 IZ VSEBINE: Aktualno: Podnebne spremembe in kmetijstvo.4 Mozirske trate: Veliko zanimanje ob javni razgrnitvi načrtov........7 Intervju: Alojz Upnik, župan občine Solčava..8 Projekt Karneval: Denar ni napolnil žepov...........10 Logarska dolina d.o.o.: V mesecu februarju zimski etno večeri.11 Solčava: Izgradnja šole v zaključni fazi......11 Rečica ob Savinji: Ptujčani pripravili dan vsega veselja.12 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 4, 26. januar 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com, Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.125 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. -----------------------------------------------------------------------------------------------N Aktualno V_______________________________________________________________________________________________' PODNEBNE SPREMEMBE IN KMETIJSTVO Pozabite na koruzo, gojili bomo pomaranče! Letošnja, sicer nadvse prijetna zima, večino Slovencev vendarle rahlo plaši. Ne zato, ker ne moremo uživati v smučanju, ali ker bi pogrešali pravo jutranjo rekreacijo, kar kidanje snega z dovoza zagotovo je. Ljudje, vsaj tisti osveščeni, so zaskrbljeni zato, ker takšno nenormalno toplo vreme za ta letni čas opozarja, da narava ni več v ravnovesju. Najbolj zaskrbljeno v nebo pogledujejo prav kmetje, torej ljudje, ki so od narave še najbolj odvisni. Ostali si lahko še nekaj časa zatiskamo oči, sploh če ne mislimo na naše zanamce. Kmetje pa nezaželene spremembe že čutijo, ogrožen je njihov zaslužek, da o načinu življenja sploh ne govorimo. KAJ SE DOGAJA Z VREMENOM? Klimatologi zatrjujejo, da bodo temperature pospešeno naraščale v vseh letnih časih, poleti bo manj padavin, zime bodo vse bolj podobne letošnji. Pred tednom dni smo tudi v Sloveniji okusili majhen delček orkanskega viharja, kije divjal po Evropi in tudi ubijal. Nasje vsaj malce pretresel? Po zatrjevanju meteorologov bomo takšne viharje doživljaji vedno pogosteje. Kaj pa poplave in katastrofalne suše? Teh je v zadnjem desetletju vedno več, uničujejo naš pridelek, naše domove. V čem se torej letošnja zima razlikuje od drugih vremenskih odklonov, ki smo jih že od nekdaj vajeni? Klimatologi poudarjajo, da predvsem v tem, da pri letošnji žal ne moremo več govoriti o običajnih cikličnih nihanjih. Analiza daljšega časovnega obdobja kaže, da se podnebje spreminja proti vse toplejšimzimamzvse manj snežne odeje. Zime bodo vse bolj Vihar Kyrill je po Evropi naredil veliko škode, saj je ponekod veter presegel 200 kilometrov na uro podobne letošnji, vse pogostejše bodo suše v kmetijstvu. Kot predvidevajo domači klimatologi, naj bi količina padavin ostala enaka, a bo manj deževnih dni, kar pomeni močnejše nalive in neurja s poplavami, z vetrom in točo. Poleg tega se lahko nadejamo pog- Naša anketa Kako na nas vpliva vreme? Pozno jeseni in v decembru smo v naši dolini lahko opazili cvetenje nekaterih negojenih in gojenih rastlinskih vrst. Nenormalen pojav cvetenja so povzročile ekstremno visoke jesenske in zimske temperature zraka. Znanstvene raziskave kažejo, da je vreme pomemben del našega okolja, ki neposredno ali posredno vpliva na veliko naših aktivnosti. Kar tretjina Evropejcevtrpi zaradi vremenskih sprememb, občutljivost na vreme pa postaja bolezen sodobnega časa. Nihanja v temperaturi, ki se ekstremno dvignejo ali spustijo pod dolgoletno povprečje, povzročajo reakcije v našem telesu in ga obremenjujejo. In kako letošnja zima vpliva na Zgornjesavinjčane? Andreja Zupan, Potok 1 Sama sem s takšno zimo zadovoljna, ker mo- V ^ ram dokončati delo. Drugače pa imam raje bele I mrzle zime z veliko snega. Čeprav nisem kme-SJ tovalec in se na tovrstno dejavnost ne spoznam, sem mnenja, da bodo tako visoke temperature 1 slabo vplivale na naravo. Sedaj vse brsti in -J“5® spomladi lahko pozebe. Suha zima lahko povzroči sušo. Danica Rozoničnik, Šmihel Lanska zima je bila zelo mrzla z veliko snega, pa doma nismo bili nič prehlajeni. Otroci so lahko uživali tako na snegu kot v občudovanju zamrznjenega potoka. Letos pa to toplo vreme povzroča številne viroze. Vsi po vrsti kihamo in kašljamo. Sedaj bi morala biti zemlja pokrita s snegom, da se spočije. To toplo vreme bo dobro le za mrčes in škodljivce, ki bodo preživeli, nam pa se bo negativno obrestovalo. Sama si želim mraz, kot je bil včasih. Janez Žerovnik, Gornji Grad Letošnja zima je zame nenormalna, temperature so bistveno previsoke za ta letni čas. Januarja bi moral biti mraz, pogrešam sneg, ker izredno rad smučam. Lani sva z ženo pogosto tekla na smučeh, letos mi to manjka. Jelka Petek, Nova Štifta Sama sem zelo vesela toplega vremena, vendar to ni dobro za naravo. Vsekakor bi bilo boljše, da bi januarja imeli sneg. Seveda se je sedaj lažje voziti, ker ni poledice in tudi ne snega. To vreme, ki ga imamo, nam omogoča, da naredimo nekatere stvari, ki jih ne bi mogli, če bi imeli sneg. Vsekakor pa bo letošnja topla zima zelo slaba za kmetijstvo. Ostali bodo škodljivci, primanjkovalo bo vode. Brstje, ki sedaj poganja, lahko uniči spomladanski mraz. E Sam po službeni plati snega in mraza ne pogre-Pn šam, to vreme je še kako dobrodošlo za razmere j - 'J na cestah. Za naravo pa je topla zima zelo slaba. ■id Preživeli bodo škodljivci, primanjkovalo bo vode, (Pl zemlja se ne bo spočila, saj že sedaj vse brsti. Sic-■ er pa to toplo vreme otroka izkoriščata za trenin- Ivan Škoflek, Mozirje Zelo rad imam zimo z nizkimi temperaturami in veliko snega, vendar pa morajo biti ceste kopne. Sicer tudi to toplo vreme name ugodno vpliva, vsekakor pa ni dobrodošlo v kmetijstvu. Rastline so že sedaj »ponorele«, januarja rastejo trobentice in regrat. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem ostejših nenadnih otoplitev in smrtonosnih vročinskih valov. LETOS LAHKO PRIČAKUJEMO SUŠNO POMLAD Mogoče je v dneh, ko berete ta članek, zunaj že prava zimska idila. Mogoče so nas obljubljene ohladitve s snežnimi padavinami le dosegle. Pa bo to dovolj za začetek pravega zimskega vremena in nadaljevanja v pomlad, kot smo je vajeni? Kot upajo meteorologi, še ni vse zamujeno. Če bo februar zasnežen, škode na pridelkih še ne bo preveč. Najbolj ogrožena je oljna ogrščica, za ostale ozimine še ni prepozno. Bolj v skrbeh so lahko sadjarji, saj ponekod zaradi dolgega toplega vremena na sadnem drevju že odganja zelenje. Padec temperatur pod ničlo bo skoraj zagotovo povzročil hudo pozebo, kar pomeni uničenje pridelka. Pa vendar bi sneg poskrbel vsaj za večjo preskrbljenost z vodo. Zima, kot smo jo doživeli do sedaj, napoveduje prihod zelo sušnega leta, razmere lahko omili le še velika količina snega v gorskih predelih. Kar se tiče suše oziroma ekstremnih in dolgo trajajočih primanjkljajev vode, sta v Sloveniji najbolj ogroženi dve območji: priobalni pas in Prekmurje. Vendar jima takoj sledi celjsko območje, sploh osrednji in zgornji del Savinjske doline. Tu so bile ekstremne suše zabeležene že šestkrat. Zadnjo, iz leta 2003, še vsi zelo dobro pomnimo. Po izračunih klimatologov naj bi v naslednjih tridesetih letih srednja in južna Evropa - kamor spada tudi Slovenija - poleti izgubili dodatnih dvajset odstotkov padavin. Spopadanje s sušo tako postaja za naše kmete in celotno prebivalstvo Slovenije zelo bližnja realnost. KMETIJSKA PRIDELAVA SE BO MORALA SPREMENITI Agrometeorologi na svojih uradnih spletnih straneh že opozarjajo, da postaja običajna kmetijska pridelava vedno bolj tvegana. Pomanjkanje padavin in njihova drugačna časovna razporeditev pomembno vplivata na izbiro pridelkov, kijih bo v prihodnje še mogoče gojiti na naših tleh. Gojenje koruze bo verjetno počasi zatonilo, ta kmetijska kultura za svojo rast potrebuje veliko vode. Bomo posegali po kulturah, ki so sicer domače v sredozemskih predelih? Privaditi se bo potrebno tudi večjim navalom škodljivcev, kar žal pomeni tudi večjo porabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Kot ugotavljajo agrometeorologi, bo potrebno uporabiti pozitivne vplive podnebja kot profit, negativnih pa se lotiti prej, preden se pojavijo. Če ni za takšno razmišljanje že malce pozno. Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali se vam zdi plačevanje z novo valuto bolj praktično kot prej? Večina anketirancev je mnenja, da plačevanje z evri v primerjavi s tolarji ni najbolj praktično. Tokrat vas sprašujemo, ali menite, da je še čas za ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili ali omilili klimatske spremembe? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 30. januarja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. LEPA NJIVA Paša sredi zime GORNJI GRAD Govorica narave Takole je na Lepi Njivi videti sredi januarja - najbolj zimskega meseca - ovce na paši. Ker kljub vsemu trave ni ravno v izobilju, so se lotile bršljana na jablani. Ko so ga obrale spodaj, so se začele stegovati za višje rastočimi listi in se s sprednjimi nogami vzpenjati po deblu. Bršljan je za človeka strupena rastlina, čeprav se uporablja tudi v zdravilstvu, ovcam pa očitno zelo prija. Bršljan cveti pozno jeseni in daje znatno čebeljo pašo, ptice pa pozimi pobirajo njegove plodove v obliki črnih jagod. Marija Lebar Namesto ptic so se v bršljan podale ovce (foto: Marija Lebar) Brstični ohrovtje ena od najmlajših vrst zelja, ki raste na steblu in lahko doseže v višino tudi en meter. Brstiči lahko imajo v premeru več kot štiri centimetre, njihova velikost pa je odvisna od sorte. Njegova dragocena hranilno-fiziološka vrednost pride do izraza predvsem v jesenskih in zimskih mesecih. Vse te lastnosti pozna tudi Fanika Pavič iz Gornjega Gradu, ki je pridelala nadpovprečno visok in težak ter z brstiči bogat ohrovt. Zanimivost je toliko večja, ker je Pavičeva kupila seme cvetače, brstični ohrovt pa je bil očitno »podtaknjenec«. V vsakem primeru je narava ponovno dokazala brezmejno domišljijo, ki se letos ne odraža samo v nadpovprečno topli in kopni zimi. Savinjčan Fanika Pavič iz Gornjega Gradu je s pomočjo narave pridelala po vseh kriterijih nadpovprečen brstični ohrovt (foto: EMS) Tukaj imate test, ki vam pove, če je vaša naloga na zemlji končana. Če ste živi, potem ni. Richard Bach _______________________________________J 0 DOHODNINA ZA LETO 2006 Dohodninskih napovedi prvi« ne bomo izpolnjevali sami Leto 2007 se je za državljane Slovenije začelo z novo denarno valuto in novim dohodninskim režimom. Medtem ko od 15. januarja dalje uporabljamo evro kot edino denarno valuto, nas v tem trenutku bolj kot dohodnina za leto 2007 zanima napoved dohodnine za leto 2006. Zato tokrat nekaj informacij o letošnji napovedi, za katero bomo imeli čas za oddajo do 30. aprila, prihodnjič pa več o dohodnini za leto 2007. VNAPREJ IZPOLNJENI OBRAZCI Dohodninskih napovedi za leto 2006 prvič v zgodovini zavezanci ne bomo (v celoti) izpolnjevali sami. Od davčne uprave bomo namreč dobili vnaprej izpolnjene dohodninske obrazce, jih pregledali in po potrebi popravili oziroma dopolnili ter jih vrnili pošiljatelju. Podatke o dohodkih, izplačanih v preteklem letu, morajo davčni up- izpolnjene dohodninske obrazce za leto 2006, zavezanci pa jih bomo pregledali, primerjali vpisane podatke s svojimi in jih s popravki ali brez njih vrnili davčnemu uradu. KAJ BO TREBA DOPOLNITI? Načeloma bomo morali zavezanci v dohodninsko napoved vnesti samo podatke o vzdrževanih družinskih članih, olajšavah za 4-odstotno znižanje davčne osnove zaradi naložb v bivališča in podatke za 2-odstotno znižanje davčne osnove zaradi izdatkov, ki jih opredeljuje 112. člen dohodninskega zakona. Teh podatkov davčna uprava ne ve vnaprej, zato jih ne more vpisati v obrazec. Olajšavo za vzdrževane družinske člane bo mogoče uveljaviti še v 15-dnevnem pritožbenem roku na odločbo o odmeri dohodnine, vse ostale olajšave, kijih dopušča zakon, pa moramo zavezanci uveljavljati v dohodninski napove- zgodiio, če davčna uprava zanj ne bi dobila kontrolnih podatkov s strani izplačevalca), ne glede na to do omenjenega roka oddati napoved za odmero dohodnine. je, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, vplačil za samoprispevke, premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, izdatkov za zdravila, zdravstvene in or- Davčne olajšave za lefo 2006: -splošna olajšava, ki pripada vsem, če drug rezident ne uveljavlja olajšave zanj: 604.330 SIT -za rezidente invalide s 100% telesno okvaro: 3.513.772 SIT - za rezidente prejemnike pokojnin: 14,5% pokojnine -za rezidente po 65. letu starosti: 281.081 SIT -za dijake in študente: 1.225.200 SIT -za prvega otroka in vsakega drugega družinskega člana: 484.873 SIT - za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: maks. 560.937 SIT Lestvica za odmero dohodnine za lei o 2006 če znaša neto letna davčna osnova znaša dohodnina v SIT nad do 1,327.300 16% 1.327.300 2.593.340 212.368 + 33% nad 1.327.300 2.593.340 5.247.940 630.161 + 37% nad 2.593.340 5.247.940 10.546.930 1.612.363 + 41% nad 5.247.940 10.546.930 3.784.949 + 50% nad 10.546.930 Vir: Ministrstvo za finance rovi (in zavezancem) do 31. januarja dostaviti izplačevalci vseh vrst dohodkov. Davčna uprava bo z običajno pošto do 31. marca 2007 vsem zavezancem poslala vnaprej di, ki jo moramo letos vrniti davčni upravi do konca aprila. Pri tem velja opozoriti, da mora zavezanec, ki ne prejme predizpolnjenega dohodninskega obrazca (kar bi se ZADNJIC 4% IN 2% ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE V dohodninskih napovedih za leto 2006 bomo zavezanci zadnjič uveljavljali pravico do štiriodstot-nega znižanja davčne osnove zaradi nakupa bivališča in dvoodstotnega znižanja zaradi izdatkov, ki jih navaja zakon, sajjih dohodninski zakon, ki je začel veljati 1. januarja letos, odpravlja. Po 112. členu omenjenega zakona je mogoče osnovo za odmero dohodnine znižati za dva odstotka zaradi naložb v vrednostne papir- topedske pripomočke, prostovoljnih prispevkov za humanitarne, dobrodelne, religiozne, kulturne in še nekatere druge namene, naložb v reševanje stanovanjskega problema posameznika, nakupa likovnih del in leposlovnih knjig, šolnin in nakupa učbenikov ter strokovne literature (tudi za vzdrževane otroke), plačanih članarin političnim strankam in sindikatom, izdatkov za priklop na internet, itd. Zneski v dohodninski napovedi za leto 2006 bodo izpisani v slovenskih tolarjih, prva tako bo v tolarjih izpisana tudi odmerna odločba, ki jo bo izdala davčna uprava, zneski doplačil in vračil pa bodo preračunani v evre. Franci Kotnik DNEVI ZDRAVJA V ŠPARU Vse za zdrav življenjski stil Spar Slovenija organizira v okviru projekta Prehrana danes akcijo Dnevi zdravja, s katero želi Slovencem predstaviti zdrav način prehranjevanja in življenjskega stila. Akcija je razdeljena na tri večje dogodke, ki se bodo odvijali v nakupovalnih centrih v Celju, Mariboru in Ljubljani. Spar Slovenija svojim kupcem omogoča nakup zdravju prijaznih izdelkov, zato so se odločili, da javnosti predstavijo izdelke zdrave prehrane in aktivnosti, ki poskrbijo za zdravo telo. Akcijo bodo predstavili v treh nakupovalnih centrih, in sicer v Citycentru v Celju 26. in 27. januarja, v Europarku v Mariboru 2. in 3. februarja, v Cityparku v Ljubljani pa 9. in 10. februarja. Dnevi zdravja bodo združevali aktivnosti in predstavitve v dopoldanskem in popoldanskem času. Dopoldanski program bo namenjen predvsem najmlajšim, ki bodo ustvarjali na temo zdravega življenja, zato bo Spar Slovenija k sodelovanju povabil lokalne vrtce in šole. Za ostale obiskovalce bodo pripravili degustacije izdelkov zdrave prehrane in različne preventivne meritve, kot so merjenje krvnega pritiska, sladkorja v krvi, kostne gostote za osteoporozo in energetskih točk. V popoldanskem programu bodo poleg pogovorov s strokovnjaki o zdravem stilu življenja potekale različne športne aktivnos- ti, na primer aerobika in pilates. »Namen teh dogodkov je predvsem ozaveščanje Slovencev, da lahko za svoje zdravje veliko naredimo prav z zdravim prehranjevanjem in telesno aktivnostjo,« je povedala Janja Štular, vodja marketinga podjetja Spar Slovenija. Obiskovalci dogodkov bodo tako lahko slišali nasvete strokovnjakov s področja zdravstva, zdrave prehrane in športa. Franci Kotnik & MOZIRSKE TRATE Veliko zanimanje ob javni razgrnitvi načrtov V sejni sobi upravnega centra v Podrožniku je bila 17. januarja javna razgrnitev načrtov, po katerih naj bi v prihodnjih letih zraslo socialno naselje Mozirske trate. Veliko zanimanje, ki vlada za ta projekt, se je pokazalo po udeležbi več kot petdesetih občanov. Po uvodnih besedah župana Ivana Suhoveršnika in predstavitvi projekta s strani urbanistke Ljudmile Grom je besedo povzel Jurij Male-ševid Poudaril je, da se kot investitor in lastnik v okviru družbe Inter-design želi s sosedi pogovoriti in z njimi uskladiti interese. Največjo zaskrbljenost so občani izrazili zaradi večjega pretoka prometa in ozkih cestišč, ki zemljišča, na katerih bodo nove stavbe, povezujejo z ostalim delom Mozirja. Naselje Mozirske trate naj bi namreč zraslo ob levem bregu potoka Struga, kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili več manjših hiš s stanovanji, namenjenimi predvsem starostnikom. Do svojih domov naj bi prišlo tudi več mladih, ki bodo lahko v tem naselju zaposleni. Starostnikom se bo namreč nudila popolna oskrba, od hrane, do zdravslvenih in ostalih uslug, ki jih bodo potrebovali. Zgradili naj bi tudi varstveno delovni center. Investitorje poudaril, da bo v prvem delu poleg bivše občinske stavbe saniral tudi Kopelce, ki so že dolga leta v slabem stanju in kvarijo izgled kraja. Začetek del je planiran Občani so izrazili zaskrbljenost zaradi večjega pretoka prometa na območju Mozirskih trat (foto: Benjamin Kanjir) za letošnjo pomlad. Po zelo ambi- human način dela s starejšimi, ki bi cioznem načrtu naj bi naselje stalo do konca prihodnjega leta. Projekt Mozirske trate je med vzorčnimi na tem področju. Gre za bili radi v oskrbovanih stanovanjih. In ravno ta bodo na voljo v okviru projekta Mozirske trate. Benjamin Kanjir UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Usklajevanje podatkov na krajevnem uradu Na mozirski upravni enoti so v preteklem letu prvič na terenu izvajali ugotavljanje novih dohodkov in drugih sprememb, ki vplivajo na višino veteranskega, invalidskega in družinskega dodatka. V Solčavi se je takšna praksa izkazala za dobro, na podlagi izvedene ankete so se za takšen način dela opredelili tudi v občinah Luče, Ljubno in Gornji Grad. Svetovalka na upravni enoti, zadolžena za to področje, Katarina Bric opozarja, naj bodo upravičenci pozorni na vabila, ki jih bodo oziroma sojih prejeli vteh dneh, saj bodo evidentiranje morebitnih spre- memb po krajevnih uradih izvajali v februarju. V sedmih zgornjesavin-jskih občinah je trenutno 143 upravičencev do veteranskega, družinskega in invalidskega dodatka, razlaga Bricova in dodaja, da bo spremembe možno evidentirati tudi na sedežu upravne enote v Mozirju, v času uradnih ur in sicer do 23. februarja letos. V kolikor upravičenci razpolagajo z ustreznimi listinami in dokumenti, ki vplivajo na pravico, je priporočljivo, dajih predložijo. V nasprotnem jih bo upravni organ pridobil po uradni dolžnosti. Savinjčan VRTEC MOZIRJE Dobrodošla donacija BSH Hišnih aparatov V mozirskem vrtcu so od minulega tedna bogatejši za paleto malih gospodinjskih aparatov Bosch Siemens v vrednosti okrog 450 evrov, ki jim jih je podarilo podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij. Ob predaji aparatov uporabnikom je predstavnik BSH Anton Ploštajner poudaril že znano dejstvo, da se v omenjenem podjetju zavedajo svoje družbene odgovornosti do lokalnega okolja, zato nameravajo v podobni obliki pomagati tudi v prihodnje. Kot je ob tej priložnosti povedala ravnateljica vrtca Nuša Rebernik, so bili mali gospodinjski aparati v njihovi kuhinji že zelo iztrošeni. Ker se nabava nove opreme ne more oziroma ne sme financirati iz naslova ekonomske cene varstva otrok, so zaprosili za pomoč nekatere gospodarske subjekte v okolici in v Hišnih aparatih, kot že nekajkrat poprej, naleteli na pozitiven odziv. V kuhinji vrtca v Mozirju dnevno pripravijo več kot dvesto obrokov, male gospodinjske aparate pa potrebujejo zlasti pri pripravi hrane za otroke starosti enega do treh let. Iz lastnih sredstev so Nove gospodinjske aparate je osebju kuhinje v mozirskem vrtcu v navzočnosti ravnateljice Nuše Rebernik izročil predstavnik BSH Anton Ploštajner (foto: Ciril M. Sem) v mozirskem vrtcu lani uspeli nabaviti konvekc- podobno razumevanje naleteli še kje drugje po ijsko pečico, za donacijo nazorskih Hišnih apara- dolini. tov pa so iskreno hvaležni in upajo, da bodo na Franci Kotnik Alojz Lipnik (foto: EMS) Alojz Lipnik si je na začetku mandata zadal precej težko nalogo. Odločil se je, da bo poskušal uveljaviti nekakšno tretjo pot, kar naj bi v praksi pomenilo združevanje različnih mišljenj v skupni interes Solčavskega. Kot glasbenik in gozdarje bil uspešen. Menda zato, ker zna poslušati, in čeprav se sliši še tako nenavadno, zna se pogovarjati. Značilnost, ki na Solčavskem še ni povsem uveljavljena, vendar se kot župan namerava v veliki meri posvetiti prav tej solčavski posebnosti. - Si upate napovedati, kako dolgo bodo vožnjo v Solčavo oziroma Logarsko dolino še ovirali gradbeni stroji in bo potrebno stati pred zelo dolgimi semaforskimi intervali? V tako odmaknjenih krajih, kot je Solčava, je cesta ena od osnovnih zadev. Po eni žili prihajamo in odhajamo iz kraja. Pogovarjava se o državni cesti, zato je naše vplivanje na posodobitev ceste zelo omejeno. Po najboljših močeh si bomo prizadevali, da se cesta posodobi v dog- 0 ALOJZ UPNIK, ŽUPAN OBČINE SOLČAVA Nesoglasja blokirala skupen razvoj lednem času. Zelo nehvaležno pa je napovedovati, kdaj bo do tega prišlo. Stvar je precej nepredvidljiva. - Problem Solčave ni samo slaba cestna povezava, ob obilnejšem deževju je celotno območje tudi poplavno ogroženo. Zadevo je potrebno obravnavati celovito. Nevarnosti, ki prežijo nad Solčavo in posledično nad celotno dolino, nudijo na nek način večje pogajalske možnosti tudi za cesto. Ob možnostih, kijih nudi nova finančna perspektiva, bi se morale zadeve v naslednjih letih korenito premakniti naprej. Dajali bomo pobude, seveda pa je vprašanje, koliko se bo naš glas slišal. Mislim, da bi se morali stvari v štirih letih krepko premakniti v pozitivno smer. - So to samo pobožne želje ali imate osnovo za takšno razmišljanje v dobrih političnih vezah? V osnovi nisem politik, čeprav sem na političnem položaju. Svoje delo in delo občinskega sveta vidim v skupnem prizadevanju za boljši razvoj, brez politične obremenjenosti. Si pa poskušam vzpostavljati tudi poznanstva, saj lahko dobra beseda visokega politika bistveno vpliva na marsikaterem področju. O konkretnih imenih pa zaenkrat še ne želim govoriti. - Precej ljudi je zmotil poseg v prostor ob rekonstrukciji ceste pri Igli. Zadeva sicer ni na območju vaše občine, vendar me zanima, kako vi ocenjujete poseg v edinstven naravni spomenik? Verjetno nisem kvalificiran za dajanje strokovnih ocen, vendar imam o zadevi svoje mnenje. Dejstvo je, da je bil poseg nujen zaradi boljše prevoznosti. Po drugi strani mislim, da bi lahko zadevo naredili na drug način. Nekoliko me motijo ravne linije, ravno odsekani deli skal. Mogoče bi si vseeno želel malo bolj naravno podobo saniranih skalnih površin. - Omenjate tovornjake, ki so verjetno na Solčavskem bolj maloštevilni, posledice posega v prostor pa so trajne... Ja, dejsh/o je, da tega tranzita ni veliko. Vendar se problem pojavi že pri malo večjem avtobusu. Veliko stavimo na turizem in s tega vidika je verjetno prav, da se te stvari uredijo. - Logarska dolina je zaradi naravnih danosti in očitno pravilnega razmišljanja o razvoju turizma tako rekoč obsojena na uspeh. Po drugi strani se zdi Solčava še vedno nekoliko zapostavljena, razvojno odrinjena. Kot da gre za dve zgodbi znotraj enega prostora. Se strinjam, da obiskovalci, ki se poglobijo v dušo Solčavskega, začutijo dve zgodbi. Logarska dolina, katera funkcionira po svoje, in ostali, nekoliko manj razviti del Solčavskega. Prepričan sem, daje uspeh turizma mogoč, če se zadeva obravnava na nivoju celotne občine. Celo ta okvir je pretesen, saj bi se morale sile turizma povezati po dolini navzdol, z ostalimi občinami, in tudi na avstrijsko stran. Treba je začeti znotraj domačega okvirja in s ciljem povezovanja turističnih in ostalih subjektov sem formiral odbor za turizem. V njega so vključeni predstavniki Solčavskega po teritorialni zastopanosti in društva ter organizacije, ki delujejo na področju turizma. Temu in tudi ostalim odborom želim dati proste roke vsmislu načrtovanja letnih aktivnosti in tudi pri razdeljevanju sredstev. Na Solčavskem nas je narava obdarila z izjemno velikim bogastvom, imamo številne kulturne znamenitosti in mojstrovine naših prednikov. Nenazadnje, celo celjski grofje so opazili kvaliteto teh krajev. - V glavnem so opazovali ženske čare. (smeh) Tudi to. Skratka, gre za veliko in obdarjeno površino, ki je zaupana peščici ljudi. Vse Solčavane bi nas lahko strpal v ne prevelik ljubljanski blok. Delo je zelo odgovorno, zato poskušam pritegniti v to zgodbo čim več ljudi. Odraz moje nesposobnosti bi bil, če bi se ukvarjal z vsemi podrobnostmi, strateške odločitve pa bi mi spolzele iz rok. V smislu financiranja so časi sila ugodni, seveda se zavedam tudi nevarnosti vdora nenadzorovanega tujega kapitala. Vasica Solčava je po svojem položaju izjemno atraktivna. Umeščena je pred Logarsko dolino in to pomeni, daje vaba za vlagatelje. Prvi znanilci hitrih in nekontroliranih vlaganj se že kažejo in takih vlaganj se namreč bojim. To seveda ne pomeni, da nasprotujem tujim vlagateljem, vendar morajo biti zadeve pod kontrolo in predvsem v funkciji domačinov. Občina je postavljena, da zastopa interese domačinov. - Imate mehanizme, s katerimi boste usmerjali in kontrolirali tuj kapital? Pravno formalnih, če hočete direktnih, možnosti ni. Sprejeli smo filozofijo Evrope, vendar mislim, da obstajajo neformalni mehanizmi, preko katerih so vplivi možni. - Navzven Solčavsko v resnici deluje kot pravljica, vendar je znano, da so v preteklem obdobju predstavniki Logarske doline in lokalne skupnosti stali na precej različnih bregovih. Mislim, da gre za relativno točno ugotovitev. Se strinjam. Tudi sdm sem opazil nesoglasja, vendar se s samim jedrom sporov nisem ukvarjal. Ampak ravno v teh nesoglasjih sem videl blokado razvoja. Moja glavna naloga je poskušati nesoglasja razrešiti, vendar ne v smislu prekopavanja starih zamer, ampak na nov način in v dobro vseh Solčavanov. Poskušal bom ubirati svojo smer, ki ne bo ne leva ne desna, če se smem nekoliko pošaliti. - Razmišljate o nekakšni tretji poti, podobno kot Borut Pahor na državnem nivoju? (smeh) V mislih imam smer, ki naj bi ljudi povezovala. Moje načelo je, da hočem ob še tako prepričljivi zgodbi slišati tudi drugo plat medalje. - Kaj oziroma koliko lahko Solčava v ozkem smislu pripomore k skupni turistični zgodbi Solčavskega? Mislim, da je ožji del vasi nujno potreben za celotno Solčavsko. Gre za gravitacijsko središče, kjer se domačini združujemo in povezujemo. Menim, da razvoj turizma ne bo napredoval, dokler se ne uredi tudi sama vas. Je pa seveda res, daje sama vas nezmožna revitalizacije. V vasi je šestnajst hiš, v katerih živi osemnajst zaposlenih, petnajst upokojencev, en študent, en dijak, dva osnovnošolska otroka in mislim en predšolski otrok. Demografska in izobrazbena struktura sta katastrofalni. V smislu revitalizacije vasi nameravam organizirati delavnice, na katere tudi stega mesta vabim čim več ljudi. Vsi, ki živijo v okolici, se morajo zavedati, kako zelo nam je vsem skupaj potrebna vas. - V preteklosti se je občina Solčava precej ukvarjala z vprašanjem klavnice. Boste nadaljevali s tem projektom? O tem je bilo v resnici precej govora. Občina je bila zelo angažirana, na drugi strani seje precej vključevala tudi solčavska Zadruga. Prvotno je bilo govora o manjšem objektu, ki bi kmetom omogočal bolj lagodno klanje. S časom seje slvarzačela širiti, porajale so se celo ideje o prodaji mesa. V glavnem, zadeva seje večala in postajala finančno zahtevnejša tudi z vidika vplivov na okolje. Narejeni so bili idejni projekti, veliko energije je bilo vložene v pridobitev raznih soglasij in na koncu smo pristali tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Po moji oceni je zgodba presegla racionalne okvire, kar so opazili tudi na Zadrugi. Ocenjujem, da se lokalna skupnost ne more ukvarjati s tako konkretnim projektom, ker to preprosto ni v njeni pristojnosti. Žogico bom vrgel na stran Zadruge, ki mora oceniti, ali vidi luč na koncu tunela. - Pri vprašanju solčavske Energetike boste težko komurkoli vrgli žogico, čeprav je znano, da je energetsko podjetje v stečajnem postopku. Kotlovnica obratuje in resnica je, daje celotna stvar precej zapletena. - Ali v tem grmu tiči zajec spora med direktorjem podjetja Logarska dolina d.o.o. in vašim predhodnikom? Tako je. Tuje začetek sporov, ki so se s časom samo še poglabljali. Gre za dve plati medalje, zato ne morem soditi, katera stran ima prav, oziroma bolje rečeno, bolj prav. Ena stran trdi, da sta bila kurilnica in toplovod v fazi načrtovanja predimenzionirana, daje kurilnica postavljena na nepravo lokacijo, da bi bilo bolje, če bi se projekt izvajal v okviru hotela in okoliških hiš in še marsikaj bi se našlo. Dejstvo je, daje bilo porabljenih ogromno sredstev. Druga stran stoji na stališču, da zadeva solidno obratuje, daje ekonomsko upravičena in da projekt ni predimenzioniran. V fazi izgradnje kotlovnice naj bi se po njenem manipuliralo z izvajalci in podizvajalci, prihajalo naj bi do okoriščanj itd. Če bi hoteli priti zadevi do dna, bi morali ugotavljati upravičenost projektiranja in funkcioniranja objekta ter poslovanja Energetike d.o.o. Rezultat vsega je stečajni postopek. Razpisan je bil tretji narok za prodajo za 50 milijonov tolarjev, vendar interesentov za nakup ni bilo. - Omenili ste okoriščanja. Lahko razložite, kaj konkretno imate v mislih? Do nikogar ne želim biti krivičen, zato o tem raje ne bi govoril. - Zgodba je podobna gornjegrajski in verjetno se boste strinjali, da so bile ključne odločitve preveč prepuščene posameznikom, ki so se očitno ušteli? Dokumentacije, na podlagi katere bi lahko bil bolj konkreten, še nisem dobil. Pri meni seje oglasil stečajni upravitelj, prosil sem ga, da mi pripravi vso dokumentacijo. Na podlagi dokumentov si bom lahko ustvaril mnenje. O zadevi se bom dal podučiti tudi s strokovnega vidika. - Verjetno je v interesu občine, da kurilnica obratuje tudi v prihodnje? Gotovo je skupni cilj občine in domačinov v Logarski dolini, da kurišče ne ugasne. - Vam je znano, koliko je bilo v projekt vloženih občinskih sredstev? Kolikor vem, gre izključno za evropska sredstva. Občina ni vlagala svojega denarja, je pa dejstvo, da so bili najeti neki krediti in daje občina občutila posledice neplačevanja tudi v letošnjem proračunu, iz katerega je bilo potrebno odplačati 15 milijonov tolarjev. - Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj ste se iz pozicije relativno varne državne službe odločili kandidirati za župana? Po duši in telesu sem gozdar. Rad sem v naravi in med ljudmi, s katerimi delam. Vedno sem poskušal ljudi povezovati into mije do neke mere tudi uspelo. Videl sem, da se zgodba lahko nadaljuje in nadgradnjo vsega lahko dosežem kot župan. V službi so mi bili zelo naklonjeni, opazili so moja prizadevanja, saj vidijo, daje možno strokovne cilje nadgraditi v sodelovanju z občino. Na vsak način želim še naprej izvrševati svoje strokovno poklicno delo in nenazadnje je zakon tako naravnan, da po izteku mandata ne omogoča samodejne vrnitve na prejšnje službeno mesto. - Verjetno se vaše delo revirnega gozdarja na terenu precej prekriva z aktivnostmi župana? Seveda. - Imate kot gozdar občutek, da smo v Zgornji Savinjski dolini storili dovolj, da bi preprečili skoraj stoodstoten odliv lesne mase? Na vsak način mislim, da smo naredili premalo. Les odteka čez mejo v Avstrijo in na vsak način bi mu morali pred prodajo povečati vrednost. Zavedam se, da živimo v obdobju povezovanja, in res je, da je potrebno zagotavljati ogromne količine lesa, da je postavitev lesnega obrata ekonomsko opravičljiva. V Solčavi posekamo letno okoli 25 tisoč kubičnih metrov lesa, kar malo večja žaga v Avstriji zreže v dveh tednih. Ampak Zgornja Savinjska dolina v celoti ima lesa dovolj, zato je škoda, da ideja o žagi v Nazarjah ne zaživi. - Se strinjate z oceno, da ostajate Solčavani kljub vse večji prometni odprtosti še vedno precej samosvoji v načinu razmišljanja in pojmovanju ostalega sveta? Mislim, da ta samozadostnost ni samo značilnost Solčavskega. Res pa je, da se v primerjavi z ostalimi kraji meri z večkratniki. Ta posebnost se je zakoreninila skozi zgodovinska obdobja. V nas-protju s slovenskim povprečjem so na Solčavskem zelo velike kmetije. Med njimi so relativno velike razdalje in v bistvu je vsaka kmetija funkcionirala samozadostno. To se odraža še danes in ta samozadostnost v gozdarskem in kmetijskem načinu življenja še vedno živi. V turizmu pa nastopi moment povezovanja, brez katerega ni napredka. - Se kot bližnji sosed Avstrije počutite povsem enakovreden Evropejec? Naše razmere in način življenja se razlikujejo. Slovenci smo premalo samozavestni, zato se še ne čutimo enakovredne. Zato je naša naloga, da spreminjamo ljudi, ki prihajajo k nam, in ne več obratno. - Za popolno enakovrednost bo potrebno schengensko mejo prestaviti s solčavske državne meje na Kolpo. Absolutno se strinjam. - Vas dejstvo, da ste župan, moti, kadar je potrebno vzeti v roke harmoniko in zaigrati v veseli družbi? Nikakor ne. Glasba je v veliki meri zaznamovala moje življenje. Glasbena skupina Zmaji in še prej Diamanti delujemože več kot dvajset let. Med nami seje spletla močna prijateljska vez in v tej glasbeni zgodbi sem se vedno dobro počutil. Po dvajsetih letih glasbenega udejstvovanja me funkcija župana ne bo ovirala, da ne bi še naprej razmišljal o glasbi. Problem je čas, katerega preprosto zmanjkuje za vse aktivnosti. Zmaji iščemo možnost nadomeščanja, kadar bom v časovno povsem nemogočem položaju. Sem, kar sem bil, in tudi funkciji župana ne bom dovolil, da me povzdigne v oblake. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan "Les odteka čez mejo v Avstrijo in na vsak način bi mu morali pred prodajo povečati vrednost. Zavedam se, da živimo v obdobju povezovanja in res je, da je potrebno zagotavljati ogromne količine lesa, da je postavitev lesnega obrata ekonomsko opravičljiva." SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE Premalo izkoriščene možnosti e-poslovanja V Velenju je v torek, 16. januarja, potekal delovni posvet z naslovom Predstavitev »državnih« e-rešitev občinam. Posvet je bil organiziran na pobudo Skupnosti občin Slovenije z namenom, da bi postalo elektronsko poslovanje občin bolj učinkovito, cenejše in uporabnikom prijazno. Po reformi lokalne samouprave leta 1995 so ostale občine na marsikaterem področju delovanja preveč prepuščene same sebi, kar velja tudi za uvajanje sodobnih elektronskih rešitev v njihovo poslovanje. Sistemi, ki so jih uporabljale posamezne občine, so bili tako Marjan Turk: »Integrirana e-uprava zagotavlja znatne sinergijske učinke.« (foto: Marija Lebar) preveč raznoliki in zato med seboj nekompatibilni. »Živimo v času, koje informacijska podpora delovnim procesom najpomembnejši vidik in dejavnik uspeha modernizacije dela občinskih uprav. Pri uporabi papirnih dokumentov povezovanje v enotne sisteme ni bilo nujno, nasprotno pa enovit sistem oziroma integrirana e-uprava lokalnega in državnega sistema zagotavlja znatne sinergijske učinke,« je v uvodu povedal Marjan Turk z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Povezovanje v enotne informacijske sisteme je postalo še posebej pomembno po vstopu v Evropsko skupnost. Tokratni posvet je želel občinam približati informacijske rešitve, ki so razvite in financirane iz državnega proračuna in bi bile občinam v podporo pri delovnih procesih. Občinam je na primer od minulega poletja na voljo storitev elektronskega dostopa do Centralnega registra prebivalstva CRP, za storitev pa seje doslej odločilo le malo občin. Prav tako je brezplačno na voljo aplikacija e-vrtci, a jo uporabljajo le redke občine. Enako velja za brezplačno uporabo podatkov na statističnem portalu, pa še bi se kaj našlo. Marija Lebar KLUB ŽENSKEGA FORUMA SOCIALNIH DEMOKRATOV SAŠA Dokazale bodo, da tudi ženske znajo veliko in boljše Socialni demokrati območne organizacije Velenje so v ponedeljek poskrbeli za novo aktivnost stranke. Ustanovitev Kluba ženskega foruma SD SAŠA je stekla na osnovi iniciative ženskih članic te stranke, saj nekatere menijo, da je potrebno »dokazati moškim, da ne gre za kuhanje slabega vremena, da tudi ženske znajo veliko in to celo boljše...« Bojan Kontič, ki seje pridružil ustanovitveni seji foruma, je menil, »da so v prostoru SAŠE ustvarjeni pogoji za delovanje Kluba ženskega foruma SD SAŠA. Zavedamo se, da lahko vseskozi računamo na ženske članice stranke. Ustanovitev foruma bo lahko pomembno vplivala na prisotnost žensk v politiki, še boljšo in številčnejšo zastopanost v tem prostoru ter večje vk- ljučevanje na lokalnih volitvah.« Na ustanovitvenem srečanju, kjer je bilo prisotnih manj žensk, kot se je pričakovalo, so prisotne izvolile predsednico foruma Zdravko Vasiljevič in svet Kluba ženskega foruma SAŠA. Vasiljevičeva je predstavila program in smernice za delovanje kluba. Med njimi izvedbo posvetov, srečanj, okrogle mize (npr.: nasilje nad ženskami), opre- deljevanje do aktualnih vprašanj politike na območju SAŠE in v državi, ozaveščanje žensk o možnostih kandidiranja v svete krajevnih skupnosti in svete občin nad sicer določeno zakonsko kvoto idr. Klub ženskega foruma SD SAŠA si bo prizadeval vključiti čim več članic tudi zobmočja ostalih občin SAŠA regije, ne le z območja Šaleške doline. Jože Miklavc Zdravka Vasiljevič je prva predsednica Kluba ženskega foruma SD (foto: Jože Miklavc) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE PROJEKT KARNEVAL Informativni dnevi Denar ni napolnil žepov Prvi informativni dnevi za šolsko leto 2007/2008 za izobraževanje odraslih ter izobraževanje ob delu bodo potekali na Ljudski univerzi Velenje v petek in soboto, 9. in 10. februarja, na sedežu tega izobraževalnega zavoda v Velenju. Vse informacije v zvezi s študijem bo možno dobiti za brezplačno osnovno šolo za odrasle, za srednješolske (poklicne) programe (trgovec, kuhar, natakar, kuhar-natakar in voznik, za program administrator, ekonomski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, gostinsko turistični tehnik ter nov program - prometni tehnik). Informacije bodo na voljo tudi za nekatere možnosti študija v višješolskih in visokošolskih programih. Strokovni delavci na Ljudski univerzi Velenje bodo informacije nudili v petek, 9. februarja, dopoldan in popoldan, ter v soboto, 10. februarja, dopoldan. Podrobnejše informacije so občanom SAŠA regije na voljo na spletni strani www.lu-velenje.si. Jože Miklavc Občina Mozirje je skupaj s hrvaško občino Novi Vinodolski kandidirala na razpisu za pridobitev evropskih sredstev. Dobro zastavljeni cilji in izdelani projekti so omogočili, da sta občini skupno pridobili okoli 100 milijonov tolarjev. Sredstva sta si občini razdelili na pol, nista pa jih dobili nakazanih, ampak jih dobivata po delih, glede na izpeljane projekte. V partnerstvo na mozirski strani so poleg občine stopili še Osrednja knjižnica Mozirje, Turistično društvo Mozirje, društvo Pust Mozirski in EHD Mozirski gaj. Pridobljena sredstva so namenjena razvijanju novih turističnih produktov in blagovnih znamk, razvoju turistične infrastrukture, za krepitev čezmejnega sodelovanja in iskanje novih skupnih možnosti razvoja, nikakor pa niso namenjena financiranju dosedanjih tradicionalnih prireditev, kakor nekateri napačno razumejo. Mozirski pustnaki zato že začenjajo z obsežno akcijo zbiranja donatorskih sredstev, s katerimi bodo lahko organizirali tradicionalno pustovanje v Mozirju. Benjamin Kanjir Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin LOGARSKA DOLINA D.0.0. V mesecu februarju zimski etno večeri Lanski snežni plaz je obležal vse do poletja, letos pa je zima skopa s snegom tudi v Logarski dolini (foto: Marija Lebar) Medtem koje lanski snežni plaz z Okrešlja dodobra načel planinsko pot do Frischaufovega doma in obležal vse tja do poletja pa letos v Logarski dolini o snegu do sedaj ni bilo ne duha ne sluha. Kljub temu so v družbi Logarska dolina d. o. o. lansko poslovanje zaključili pozitivno, za letos pa imajo ob redni dejavnosti v načrtih še mnoge izboljšave svoje ponudbe. Smučišče v Logu, ki ga upravljajo, premore snežni top za umetno zasneževanje, s čimer so tudi poskusili, vendar so bile temperature previsoke, da bi se sneg obdržal. Prav tako ni mogoč tek na smučeh in je zato za zdaj odpadel tradicionalni januarski tek na smučeh. Upajo, da bodo to prireditev, že sedemnajsto po vrsti, lahko izvedli v februarju. Ne glede na snežne razmere imajo pripravljene različne aktivnosti za skupinske obiske. Na voljo so lokalni turistični vodniki in animatorji, sodelujejo pa tudi s Prosvetnim društvom Franc Flerle Solčava. Tako v mesecu februarju pripravl- jajo med drugim zimske etno večere, za katere je veliko zanimanje tudi med domačini. Na tak način želijo prispevati k ohranjanju naše nesnovne dediščine. Za letos načrtujejo razširitev pešpoti po Logarski, uredili bodo poti dostopne tudi z invalidskimi vozički ter kolesarske poti. V delu imajo nov sistem neprometne signalizacije, to je smernih in obveščevalnih tabel za objekte, poti in zanimivosti. V skladu z naravi prijaznim pristopom teh ne bodo več barvali, napisi bodo vdolbeni in prevlečeni z odsevno folijo, da bodo vidni tudi ponoči. Povsem naravnega videza bodo tudi mostički, mize, klopi in stojala za kolesa, tako da bo dolina dajala zaključeno podobo. »Takšna ureditev naj bi bila model za celotno Solčavsko in prispevek k podobi destinacije kot celote. Če bodo naše izkušnje stem pozitivne, naj bi jih uporabili tudi pri ureditvi vsega Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe,« je povedal Marko Slapnik. Marija Lebar SOLČAVA Izgradnja šole v zaključni fazi V Solčavi bodo v teh dneh zaključili izgradnjo osnovne šole, ki je po velikosti med največjimi zgradbami v kraju. Župan Alojz Lipnik pričakuje tehnični pregled v roku enega meseca, celotna investicija pa je stala 310 milijonov tolarjev. Od tega je 60 oziroma 70 odstotkov sredstev prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, razliko pa bodo pokrili iz občinskega proračuna. Trenutno je v Solčavi otrok za štiri razrede in vrtec, vendar je glede na demografsko sliko realna možnost, da bo v novem šolskem letu otrok za pet razredov. Župan Lipnik je prepričan, daje smiselno razmišljati tudi o gradnji telovadnice, za kar bo seveda potrebno pridobiti vire financiranja. »Telovadnica naj bi po potrebi funkcionirala tudi kot kulturni dom. V Solčavi je nujno razmišljati tudi o prireditvenem prostoru za poletne prireditve. Smiselno bi bilo izkoristiti prostor med šolo in turističnim objektom in tako celovito zaokrožiti podobo celotnega kompleksa,« razmišlja župan Alojz Lipnik. Savinjčan Solčavska osnovna šola je med največjimi zgradbami v kraju LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Veliko zanimanje za izobraževanje Pomen Centra za samostojno učenje v Nazarjah se kaže v vse večjem interesu za različne oblike samostojnega učenja, informiranja in vključitev v programe šolanja (foto: Jože Miklavc) V okviru Ljudske univerze Velenje seje v šolskem letu 2005/2006 od skupaj 156 različnih izobraževalnih programov, v katerih so opravili kar 34.122 pedagoških ur pouka, zvrstilo 3.884 slušateljev, od tega iz občin Zgornje Savinjske doline kar 870 udeležencev. Med temi se najvišje uvršča občina Nazarje s preko 400 slušatelji. Več kot očitno je, da je skrb Občine Nazarje že obrodila sadove, saj velik delež k temu prispeva delovanje Centra za samostojno učenje in organizirani računalniški tečaji ter tečaji tujih jezikov v sodelovanju s podjetji in omenjenim učnim središčem. Ljudska univerza Velenje bo s ponudbo svojih programov tudi v prihodnje namenjala temu prostoru, podjetništvu in ljudem vso pozornost. Jože Miklavc VEČER STARIH BOŽIČNIH PESMI EVROPSKIH NARODOV NA REČICI OB SAVINJI Ptujčani pripravili dan vsega veselja Člani Kulturno umetniškega društva Utrip z Rečice ob Savinji so v petek v cerkvi svetega Kancijana pripravili tradicionalni božični koncert. Na njem so se predstavili člani komornega zbora Musica Ptuj in kvartet flavt Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju. Komorni zbor Musica deluje pod okriljem istoimenskega kulturnega drušlva na Ruju, ki v okviru svojega delovanja skrbi za krepitev in razvoj glasbenih dejavnosti mesta Ruj ter okoliških krajev. Pri tem predstavlja vez med različnimi umetniškimi skupinami, ki delujejo vtem mestu, in gradi trden medgeneracijski most, saj v društvu posvečajo posebno pozornost razvijanju pevcev mlajše generacije. Pevci, ki se družijo od lanskega aprila, so se predstavili na gostovanju v francoskem Saint Cyru novembra in na adventnem koncertu v Grazu decembra. Posneli so že tudi svojo zgoščenko. Koncert starih božičnih pesmi evropskih narodov pod naslovom Ta danje vsega veselja na Rečici ob Savinji je bil zadnji iz njihovega niza gostovanj po slovenskih krajih. V Kvartetu flavt Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju usivarjajo dijakinja ptujske gimnazije Leonida Logar, študentki mariborske pedagoške fakultete Katja Bek in Natalija Tumpej ter profesorica razrednega pouka in učiteljica flavte na glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, Suzana Menoni Planinšek. Dekleta so članice Pihalnega orkestra Talum iz Kidričevega in so v preteklosti igrale v različnih komornih sestavih. Skupaj so začele igrati lani. Prijetne glasbene trenutke je dodatno obogatila tudi domačinka Breda Bider s poezijo in prozo različnih slovenskih avtorjev, s katero je povezala posamezne vokalne in instrumentalne točke v celoto. Marija Sukalo Člani komornega zbora Musica Ptuj so v cerkvi svetega Kancijana obudili spomin na stare hnžinne pesmi (foto: Marija Šukalo) KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NAZARJAH Kako uživati življenje v drobnih trenutkih »Morate spoznati vrednost uživanja v malih drobnih trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo na odkritje. Te žarke boste lahko poslušalci našli ob glasbenikih Godbe Zgornje Godbeniki so umetniškemu vodji Tomažu Gučku čestitali za njegov okrogli jubilej (foto: Marija Šukalo) Savinjske doline na njihovem 6. tradicionalnem novoletnem koncertu,« je v nazorski športni dvorani dejala moderatorka večera Janja Irman Kolar ob uvodu v sobotni nastop godbenikov. Glasbeni ustvarjalci so pod vodstvom dirigenta Tomaža Gučka številnim obiskovalcem pripravili poldrugo urico trajajoči program raznovrstnih melodij. Z deli različnih avtorjev so v prvem delu med drugim predstavili filmsko glasbo, v drugem pa pričarali sproščeno glasbeno vzdušje ob zabavnih ritmih. Ob orkestru so se predstavili tudi solisti. Tako je bučen aplavz za svojo točko s tubo požel Tilen Repenšek, ki si glasbeno znanje pridobiva ob Stefanu Garkovu v Glasbeni šoli Nazarje. Nič manj pa s svojim prijetnim glasom ni navdušila Eva Ribežl, ki se kot vokalistka ni predstavila prvič. Tudi Drago Zgojznik, Sebastijan Žvipelj, Andrej Mikek, Jure Bizjak in Jože Repenšek, ki so si ga godbeniki izposodili pri mozirskih Kolednikih, so združili glasove v ubrano pesem. Godbeniki so ob zaključku koncerta pripravili prijetno presenečenje svojemu umetniškemu vodji Tomažu Gučku za njegov okrogli jubilej, obiskovalcem pa podarili kar tri »podaljške«. Marija Šukalo ŽIVA Upihnila si dve svečki. Za tvoj rojstni dan ti želimo veliko zdravja in otroške radosti. Ati, mami, Kočnikovi in Šimnovi Dragi Katarini Želimo ob srečanju z Abrahamom veliko zdravja in sreče ter da bi imela še naprej odprto ognjišče za vse nas! Vsi domači Sskanje kruha p tujini Piše: Aleksander Videčnik Vse bolj lahko ugotavljamo, da marsičesa iz naše preteklosti ne poznamo ali pa tudi ne razumemo. Vedno znova je treba zaradi takih vrzeli v našem poznavanju lastne zgodovine, govoriti tudi o tem, kako so naši rojaki zapuščali domove in se podajali v tujino, da bi tam s trdim delom prislužili vsakdanji kruh. Tudi iz naših krajev je odhajalo veliko prebivalcev v negotovost, v tuje kraje, med tuje ljudi. Ve-likojih je pristalo v Ameriki, nekaj v Belgiji, Franciji in Nemčiji, kjer so v glavnem našli delo v rudnikih, ki seveda niso bili ustrezno opremljeni inje delo v njih bilo nevarno in nadvse težko. Po odpravi fevdalizma so nastali povsem drugačni odnosi na vasi. Čeje prej vsa družina nekako preživela na najemnih posestvih, je potem prihajalo do lastništva in tako je bil eden gospodar, vsi drugi pa delovna sila. Kmetijstvo je bilo prepuščeno samemu sebi, ni bilo urejene prodaje pridelkov, vse večje bilo izkoriščevalcev, ki so kmetom ponujali posojila pod nemogočimi pogoji, zato je tudi toliko kmetij prišlo na boben. Če upoštevamo, da seje tedaj še okoli 90% Slovencev ukvarjalo s kmetijstvom, potem ni čudno, daje revija Bogoljub leta 1899 zapisala: »... mesta imajo vse več prebivalcev, vasi pa se praznijo. V Avstriji je bilo še leta 1880 od 100 mož kar 61 poljedelcev, komaj deset let kasneje seje število kmetov zmanjšalo na 56... V cesarstvu je šlo na boben več kot 100.000 kmetij.« Čeje torej v celotni Avstriji, kjer je tedaj že bilo ponekod precej tovarn, bilo tako razmerje, potem je jasno, da je v naših krajih, kjer ni bilo nobenih delovnih možnosti v podjetjih, postalo stanje na vaseh še veliko bolj kritično. Prvi veliki val izseljevanja, tudi iz naših krajev, je bil v drugi polovici 19. stoletja. Zaradi rastoče industrije v razvitih državah, je bila potreba po delavcih tam zelo velika. Hitro so se pojavile "izseljeniške družbe", ki so s pridom izkoriščale stiske kmečkih in drugih ljudi. Te družbe so bile polne "najboljših" ponudb, ki se seveda marsikomu niso izpolnile. Zato seje veliko izseljencev, ki so doma prodali svojo kmetijo, razočaranih vrnilo v uboštvo in beračenje. Drugi val izseljevanja je bil nekako ob prelomnici stoletja (1905 do 1910). Če upoštevamo uradna štetja pri nas, seje število prebivalstva zmanjšalo za 948 ljudi. Največ domačinov je odšlo iz občine Kokarje - 148 ljudi, iz občine Solčava -68, iz Luč - 74, iz Bočne - 60 ljudi. Tu ugotavljamo, da je največ prebivalcev odšlo iz Zadrečke doline. To ni naključje, ta dolina je bila najgosteje poseljena inje imela največ prebivalcev brez dela. Baje seje veliko več prebivalcev od tod izselilo v letu 1870! Dr. Ivan Prijatelj je v neko zadružno revijo, pred drugo svetovno vojno, napisal: »To mizerijo slovenskega naroda v začetku ustavne dobe je dopolnjevalo še skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabosti tlačanske dobe, v kateri je Slovenec bil hlapec in tujec njegov gospodar. Revni kmetje bil navezan na borno grudo, o podjetnosti in industriji pri nas ni bilo sledu. Tu, kakor v trgovini je še vedno gospodoval tujec.« Jasno je, da naš človek po kmečki odvezi še ni bil gospodarsko osveščen, ni znal pisati, ne brati, ko so nekdanji fevdalci v imenu države ocenjevali najemna posestva. Seveda so le-ti na vse načine dvigovali ceno, da bi bil njihov delež pri izplačilu vrednosti posestva čim višji. Če danes pogledamo listine o tedanjih ocenitvah posestev, zasled- Kocbekovi Pred 120 leti je Fran Kocbek, dolgoletni nadučitelj v Gornjem Gradu in daleč najbolj znani slovenski planinski zanesenjak, izdal v založbi Antona Trstenjaka v Ljubljani knjigo s pregovori, reki in prilikami. Očitno je že kot mlad učitelj v Žalcu, sledil besedam, ki jih je zapisal v Rokodelskih novicah leta 1869 profesor slovenščine V. Urbas: »Pregovori so zaklad človeške modrosti.« Sto knjižico, kije obsegala 99 strani,je Kocbek opozoril na sebe, tako so zapisali njegovi vrstniki iz vrst učiteljev v glasilu slovenskih učiteljev ob izidu knjige. Kot vemo, je Kocbek pozneje veliko pisal, predvsem so dragoceni zapisi o planinstvu v Planinskem vestniku. Ko seje bila bitka za slov- imo vrsto goljufij, kijih pa tedanja država niznala ali hotela preprečiti. Tudi dr. Janez Evangelist Krek je večkrat opozarjal na neznosne razmere na vasi. V njegovi knjigi Črne bukve, je vse to nazorno opisal. Večkrat je glasno opozarjal, daje oblast v rokah tistih, ki so potrebovali poceni delovne ljudi, pa še najbolj tiste, ki so bili nerazgledani. Ti so ostali hlapci in dekle! Vemo, da je dr. Krek celo v svojih stanovskih krogih zaradi teh odločnih stališč postal nepriljubljen. Toda njegova volja pomagati zatiranemu ljudstvu seje pokazala tudi pozneje, koje začel ustanavljati hranilnice po načelu -v vsako vas ljudska hranilnica! In kot vemo, so domače hranilnice pomagale našemu človeku do posojil pod ugodnimi pogoji in tako pripomogle do utrditve slovenskega kapitala, ki je vsestransko deloval tudi v narodnostnem pogledu, saj je podpiral slovenska društva in slovensko gospodarstvo. pregouori enske planine, Fran Kocbek nikakor ni prenašal nemške nadutosti inje na njihove nacionalistične izzive redno odgovarjal, čeprav je bil v državni službi in so tedanje oblasti dobrohotno dovolile nemško napadalnost, celo v graških časopisih. Koje prišlo znotraj slovenske planinske organizacije do razprtij, seje Kocbek umaknil in nekako ostal osamljen v Gornjem Gradu. Pač značilno za slovenske razmere! Njegov planinski tovariš Branko Zemljič je ob njegovem pokopu leta 1930 zapisal, da je bil žrtev zavisti in da je v množici pogrebcev manjkalo veliko tistih, ki so svoje čase radi hodili v Kocbekovi senci in potem želi uspehe. 3ščemo stare fotografije Žviževčev mlin v Vologu. Fotografiral župnik Franc Štiglic leta 1933. S kapo pokrit na kolesu zgoraj je Matevž Požarnik iz Bočne, ki nam je sliko tudi poslal. ZBIRANJE SREDSTEV ZA NAKUP CT Dobro je imeti dobro opremljeno bolnišnico v bližini »Prazniki so čas, ko obdarimo svoje najdražje, sedaj pa moramo storiti kaj tudi zase, za svoje zdravje. To pa najlažje uresničimo tako, da sodelujemo v dobrodelni akciji za nakup CT aparata.« S temi besedami je v petek, 19. januarja, začel tiskovno konferenco direktor Bolnišnice Topolšica prim. Janez Poles. Septembra minulega leta so v Bolnišnici Topolšica pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup aparata za računalniško tomografijo -rezinsko slikanje, ki ga že premorejo nekatere naše bolnišnice. Čakalna doba za te preglede je zelo dolga in lahko celo usodna. Z napravo bi dovolj zgodaj odkrivali rakaste tvorbe, žilne spremembe, ki vodijo do kapi, pa tudi ostala bolezenska stanja. Bolnikom, ki so na zdravljenju pri njih, pa bi prihranili stresne (in drage) prevoze na preglede drugam. Vodenje akcije so nato prevzela nekatera društva in organizacije civilne družbe, zlasti Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje in Medobčinska zveza društev upoko- bližini,« je menila Erika Veršec z velenjske univerze za tretje življenjsko obdobje. »Še vedno menimo, da bi lahko razpis za nakup aparata objavili letos poleti. Pri tej akciji je podpora medijev in korektna ter pravočasna informacija izjemno pomembna. Zato bomo naše delo preverili in o poteku javnost obvestili spet čez kak mesec,« je dodal primarij Poles. Marija Lebar jencev Velenje. Akcija naj bi bila zaključena do konca letošnjega aprila, ko bo organiziran velik dobrodelni koncert. Kot kaže, pa do takrat ne bo zbranih dovolj sredstev za nakup, saj seje do sedaj na račun nateklo le okoli 10 odstotkov potrebne vsote. Intenzivno iščejo najustreznejši način, kako s položnicami do vsakega gospodinjstva od avstrijske do hrvaške meje pa od Trojan do Slovenskih Konjic, od koder prihajajo njihovi pacienti. »Zavedati bi se morali, kako pomembno je imeti dobro opremljeno bolnišnico v svoji neposredni BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke ■HSM mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-jan-44: Madžarsko trgovsko podjetje išče proizvajalce in trgovce na debelo s plastičnimi in lesenimi izdelki za gospodinjstvo (koši za smeti, predmeti za kuhinjo in kopalnico, idr.) z namenom vzpostavitve komercialnega sodelovanja. EIC-jan-50: Romunski proizvajalec kakovostnih ivemih plošč išče komercialne partnerje. EIC-jan-65: Romunski proizvajalec sestavnih delov in kovinske galanterije za pohištveno industrijo išče poslovne partnerje in distributerje. V Bolnišnici Topolšica so javnost seznanili z dosedanjim potekom akcije zbiranja sredstev za nakup aparata za računalniško tomografijo (foto: Marija Lebar) ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Petdeset let neprecenljivega dela Zgodovinski arhiv v Celju je decembra praznoval 50-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo Od pergamenta do e-za-pisa, s katero so obiskovalce seznanili z dosedanjim delom v arhivu, jubilej pa so proslavili tudi s slavnostno prireditvijo v Narodnem domu, na kateri so podelili zahvale Janezu Črneju in Aleksandru Videčniku. Oba sta veliko gradiva, ki sta ga zbrala na terenu, podarila Zgodovinskemu arhivu Celje. Arhivska dejavnostvCelju ima sicer daljšo tradicijo kot ustanova sama. Že pred dvesto leti je z arhivsko dejavnostjo začel Štajerski deželni arhiv, kot začetek arhivske dejavnosti pa velja leto 1882, ko so v Celju ustanovili Muzejsko društvo, v okviru katerega je začel delovati Mestni muzej. Druga svetovna vojna in katastrofalna poplava leta 1954 sta arhivskemu gradi- vu povzročili hudo škodo, z reševanjem gradiva pa je začel Janko Orožen, kije bil po ustanovilvi arhiva tudi imenovan za njegovega upravnika. Jeseni leta 1961 je arhiv dobil svoje prve prostore v Vodnikovi ulici, dve leti kasneje pa začasne prostore v pritličju Prothasijeve-ga dvorca, v katerih je ostal skoraj 40 let. V vsem tem času so arhiv pestile finančne težave in prostorska stiska, kljub temu pa je arhiv ob 25-letnici delovanja pripravil prvo lastno razstavo s katalogom, ki velja za prvo natisnjeno publikacijo arhiva. Danes ima celjski arhiv svoje prostore na Teharski cesti 1 in hrani okoli 6.200 tekočih metrov arhivskega gradiva. Arhiv svojo dejavnost opravlja na območju 14 upravnih enot, med njimi tudi mozirske, in velja za enega najuspešnejših ar- hivov v državi. Vsako leto pripravi eno do dve razstavi s katalogom, že vrsto let pa evidentira tudi arhivsko gradivo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Franci Kotnik Aleksander Videčnik, sicer častni član Arhivskega društva Slovenije, je Zgodovinskemu arhivu Celje izročil ogromno arhivskega gradiva, predvsem z območja Zgornje Savinjske doline in s področja hranilništva ter posojilništva. Tako se lahko Zgodovinski arhiv Celje prav Videčniku zahvali, da ima v svojih zbirkah med drugim gradivo Hranilnice Mestne občine Brežice, Celjske posojilnice, Zadružne hranilnice in posojilnice v Celju, Južnoštajerske hranilnice, Posojilnice Bistrica ob Sotli, Kreditne banke Celje, Kmetijske zadruge Gornji Grad, Ljubno in Nova Štifta, osebne fonde Franca Esa, Franca Hribernika in Žige Laykaufa, zbirko Eleonore Haas, gradivo štaba IV. operativne cone, Zbirko Videčnik, ki vsebuje okrog 40 enot raznih časopisov, brošur, letakov in rokopisov, zbirko več kot 12 tisoč fotografij in tri zanimive filme iz petdesetih let prejšnjega stoletja. POSLUŠAJTE NAS - IZVEOELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savinjski vai WWW 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI J V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 1 Andreji za osebni praznik Želimo ti zdravja in sreče. Iskrene čestitke ob uspešnem zaključku študija. Vsi tvoji V Mozirju so se 18. januarja zbrali predstavniki pustnih društev s Ruja, Dobove, Šoštanja, Cerknice in seveda domači, mozirski pustnaki. Sestankovali so v novi pisarni v upravnem centru, kije bila nabavljena s sredstvi evropskega projekta Karneval in že služi svojemu namenu. Na srečanju so udeleženci uskladili oblike sodelovanja, kijih povezujejo s članstvom v evropskem karnevalskem združenju FECC. Med drugim gre za izmenjavo karnevalskih skupin, ki obiskujejo druga drugo. Uskladili so tudi interese glede obiska Mozirju udeležilo preko 700 sodelujočih mask. Med njimi predstavniki Črne Gore iz Budve, Makedonije iz Strumice in Kava-darcev, Srbijo bo zastopala karnevalska skupina iz Vrnjačke Banje, pridejo tudi Romuni in Madžari. Seveda pa se bo torkove manifestacije udeležila tudi pustnih skupin iz drugih držav. Tako je sedaj že gotovo, da se bo tradicionalne pustne povorke v Predsednik FECC-a za Slovenijo Branko Brumen je mozirskemu pustnemu županu Dragu Poličniku izročil simbolično darilo, ki bo odslej krasilo karnevalsko pisarno (foto: Benjamin Kanjir) vrsta gostujočih pustnih skupin iz vse Slovenije. Benjamin Kanjir JASLICE PRI MARKŠEVIH Odkrita skrivnost božične noči Pri Markševih v Trnavčah je Ne-; venka postavilajaslice, ki obsegajo dobrih deset kvadratnih metrov. Na njih so vasice, potoki in obilica figuric, ki domačim in mnogim občudovalcem prikazujejo skrivnost božične noči. Nevenka je izdelavi jaslic namenila premnoge urice, kljub temu pa pravi, da bo naslednje leto videti še mnogo več. Jaslice bodo krasile dom Markševih vse do pepelnice, ko običaji pravijo, da jih je potrebno pospraviti. Benjamin Kanjir Jaslice bodo krasile dom Markševih vse do pepelnice (foto: Benjamin Kanjir) Željko Kozinc Pridite po Rembrandta Ijrjp jja L f ■ 1 Pridite po Rembrandta 4 » UČILA Željko Kozinc - pisatelj in publicist, ki odlično obvlada geografijo ali geograf, ki je vešč pisanja. Ko v romanu Pridite po Rembrandta združi oboje z dobrim poznavanjem umetnostne zgodovine, dobimo napeto branje, ki ga težko odložiš. Zgodba se odvija vtrikotniku med Dunajem, Ljubljano in Budimpešto, govori pa o preprodajalcih umetnin in drog, ki za dosego ciljev ne izbirajo sredstev. Umetnostna zgodovinarka Eva je Slovenka, ki živi in dela na Dunaju. V Ljubljano pride s svojim možem Las-zlom po naročilu delodajalca, znanega trgovca z umetninami. V Ljubljani naj bi preverila pristnost Rembrandtove slike evangelista Lukeža. Ko ugotovita, da je slika odličen ponaredek, se njuno življenje spremeni v pravo nočno moro. Laszlo, ki ima ogromno težav sam s sabo, in Eva, kiji nenadoma strežejo po življenju, postaneta preganjana s strani vseh, ki hočejo izvedeti, kje je original. Začne se mrzlično iskanje. Vse še dodatno zaplete smrt uglednega likovnega kritika in znanke Belice. Vse niti kriminalističnega raziskovanja pa ima v rokah inšpektor Kos... KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE SREČANJE PREDSEDSTVA SLOVENSKIH KARNEVALSKIH MEST Se Mozirju obeta najvecje pustovanje doslej? Zdravi i v novo h Prvo letošnjo tematsko prilogo namenjamo dobrini, ki je med ljudmi še vedno najbolj cenjena. Seveda govorimo o zdravju, dobri fizični formi in nenazadnje o osebni urejenosti, ki je pomembna za naše dobro psihično počutje. Vsi vemo, da so zdrava prehrana, gibanje in čim manj stresa ključni dejavniki, ki pomembno vplivajo na naše zdravje in tako posredno tudi na kvaliteto našega življenja. Žal pa ravno skrbi za zdravje posvečamo najmanj časa, kar je sicer razumljivo za zdravega človeka. Stvari, ki jih imamo, pač ne pogrešamo. Ko pa nas telo opozori, je lahko že pozno. Prebiranje spodaj nanizanih nasvetov zato nikakor ne bo odveč. Zdrava prehrana Jesti zdravo je dobra izbira, ki pa seje danes ni lahko držati. Velika ponudba predelanih živil, ki pa so zelo osiromašena s hranilno vrednostjo, je že ena izmed pasti na poti k zdravemu prehranjevanju. Pomanjkanje časa za kuho in posledična uporaba instant hrane ter nenazadnje slabe prehran- jevalne navade, ki jih nosimo iz svojega otroštva, prav tako ne olajšujejo naše odločitve za zdravo prehranjevanje. Obstaja pa nekaj preprostih dejstev, ki nam lahko, seveda ob njihovi dosledni uporabi, pomagajo, da zdravo prehranjevanje ni le nikoli izpolnjena želja. - Ne izogibajte se maščobam. Maščobe so nujno potrebne za normalno delovanje telesa, zato jih v naši prehrani ne smemo preveč omejiti. Težava Sprostitveni ritual V DVOJE V NAŠEM WELLNESS CENTRU ► Valentinov ples v soboto, 10. FEBRUARJA 2OO7, Z ROMANTIČNO VEČERJO APARTMAJI, SAVNE, JACUZZI, SOLARIJI NOVO: masaža z vizualno terapijo« Ljubija 5, 3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23 031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.nel wcvw.turizenikorosec.com P.E. Gornji Grad 041 519 538 pri maščobah pa je, da jih telo zelo rado skladišči, kar pomeni, da jih lahko "pokurimo" le z dovolj rednim gibanjem. Pametno je omejiti vnos živalskih maščob, predvsem tistih v rdečem mesu, izogibajte se prepogosti uporabi jajčnega rumenjaka in polnomastnih mlečnih izdelkov. Zaželenih maščob, torej nenasičenih, je največ v olivnem olju, oreščkih in olju severnomorskih rib. - Čim manj sladkorja! Sladkor in sladkarije so pravzaprav ogljikovi hidrati, ki so prav tako pomemben del naše prehrane. Vendar je dovolj, čejih dnevno zaužijemo le od pet do petnajst odstotkov glede na dnevni vnos hranil, kuhinjskega sladkorja pa še manj. Najbolj obremenjujoče za telo so sladice, ki so sestavljene tako iz ogljikovih hidratov kot maščob, skupaj pa so nadvse kalorične. - Balast lahko obremeni prebavo. Zdrave balastne snovi so predvsem rastlinske vlaknine. Te ugodno vplivajo na prebavo, največ pa jih najdemo v stročnicah, sadju, zelenjavi, žitih in semenih. Vsekakor pa tudi pri jedi balastnih snovi velja, da je najbolj zdrava zmernost, saj lahko predvsem vlaknine iz surove hrane povzročajo težave z napihovanjem in napenjanjem. Pri obroku bogatem z vlakninami zraven vedno spijte dovolj tekočine. - Beljakovine so potrebne, a v majhnih količinah. Beljakovine gradijo mišice, omogočajo obnavljanje kože, kosti in drugih organov v telesu. Največ beljakovin zaužijemo in koristno porabimo ravno z mesom, mednje pa spadajo tudi stročnice, oreščki, mleko, jajca, sir... Beljakovine iz rastlinskih virov telo težje uporabi kot tiste iz živalskih. Vendar to ne pomeni, da naj bo meso glavna sestavina naše prehrane. Nasprotno, na dan zadošča že nekaj dekagramov mesa ali ribe, košček sira ali kakšen jogurt. Ostale beljakovine bi morali zaužiti iz rastlinskih virov. Katero sadje ali zelenjavo naj jem... - da lažje shujšam? Grenivka po obedu znižuje raven inzulina, kar slabi apetit in dotok kalorij. - za mladosten videz? Limona vrača koži napetost, poleg tega pomaga pri prehladnih obolenjih, migreni in vnetjih. - da zmanjšam tveganje srčnih obolenj? Grozdje, predvsem rdeče, je bogato s številnimi oksidanti. Pripomore k zniževanju holesterola, ohranja žile čiste in s tem zmanjšuje tveganje za žilna in srčna obolenja. - za zdravo črevesje? Slive oziroma močan vijolični pigment v lupini uničuje proste radikale, poleg tega je sliva obogatena s kislino, ki pomaga pri zmanjševanju tveganja raka na črevesju. - da bodo moji lasje sijoči in zdravi? Ječmen vsebuje veliko vitamina E in B, ki sta odlična za lase in kožo. - za obrambo proti rakavim obolenjem? Brokoli zvišuje raven razstrupljajočih encimov v jetrih in z odbijanjem uničujočih prostih radikalov pomaga proti rakavim obolenjem. Z gibanjem do zdravja in lepote Najbolj znana dieta na svetu je gotovo tista, ki pravi »manj jej in več se gibaj«, verjetno pa je tudi najbolj učinkovita. O zdravem prehranjevanju smo že nekaj zapisali, a svoje telo boste spravili v odlično formo le s kombinacijo \ndreja Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 58 44 590 031/65-87-84 Zakaj ne bi tudi vi bili drugačni? Frizura in make up po vaši želu IN PO NAŠEM SVETOVANJU. NOVO v naši ponudbi: HANIKURA Imejte lepe in urejeni nohte in roke. Za predhodna naročila pokličite na telefonsko številko 58 44 590. valaLtuuH)(> dnevna vstopnica za Deželo savn (vikend), I V-mi unni a tajska masagtaf čokoladna savna, sladoled z vročimi višnjam^ Darilni bon »Ljubezenski paket«; k^kafe^ Vodnega mesta Atlantis;vsak .ali na w w w. at I a n t is-vod n o nrtgsLol'si^fčilfeŽwl^^^^Jllpb /• BTC d.d., Šmartinska 152, Ljubljana prave prehrane in dovolj gibanja. Kot velja pri prehrani, da je zmernost najboljša pot, tako tudi pri gibanju ne smemo pretiravati. Da preverite svojo telesno pripravljenost, ki pozimi ponavadi še upade, pojdite najprej na daljši in hitrejši sprehod. Sprehode nato nadgrajujemo z najbolj raznovrstno telovadbo, postopna vadba pa bo preprečila boleč začetek, ki nam lahko hitro vzame začetno veselje do gibanja. Pravila zdrave vadbe - Najprej pojdite na pregled k zdravniku - Določite svojo stopnjo zmogljivosti z merjenjem utripa - Večino dni vadite po načelu »čim dlje, tem bolje« - En dan v tednu si privoščite popoln počitek - Poiščite si vadbo, ki vas veseli Kako določimo stopnjo svoje zmogljivosti? To naredimo z merjenjem utripa na minuto v mirovanju. Če je vaš utrip 55 ali manj, je vaša stopnja zmogljivosti odlična. Od 55 do 69 utripov na minuto pomeni nadpovprečno zmogljivost telesa, od 70 do 84 povprečno in nad 85 utripov na minuto pomeni podpovprečno stopnjo pripravljenosti. Mišice potrebujejo ogrevanje Predvsem tisti, pri katerih gibanje ni bilo del njihovega vsakdanjika, morajo pred vsakim večjim telesnim naporom poskrbeti za ogrevanje mišic. Začetna bolečina mišičje sestavni del vsakega športa, saj vsak napor prinaša utrujenost. Bolečine v mišicah ali »muskel fiber« zmanjšamo, če enak napor, kije povzročil bolečino, ponovimo v manjši meri. Tako se taiste mišice bolje prekrvavijo, bolečina pa izgine. Tudi polaganje ledenih obkladkov na razbolele mišice pomaga, saj hlad pospešuje krvni obtok, ta poskrbi za hitrejšo razstrupitev mišic, s tem pa izgine tudi bolečina. Vsekakor pa je ogrevanje pomemben del vadbe, saj zmanjša možnost poškodbe. Velja se držati pravila, slabša je kondicija, daljše naj bo ogrevanje. Ob zaključku vadbe ne pozabite na ohlajevanje Vsaka vadba je zdrava za telo, seveda, če znamo pravilno vaditi in če se ne naprezamo preveč. Naj bo to joga, tek, plavanje, vsako gibanje je zdravo. In vsako gibanje nas dodobra ogreje, zato ob zaključku vadbe ne smemo pozabiti na ohlajevanje. Postopno zmanjševanje napora poskrbi za počasno umiritev utripa, mišice in krvni obtok pa preideta v bolj sproščeno delovanje. Zdravje moškega Načeloma se zdravo življenje moškega in ženske ne razlikuje bistveno. Se pa nasprotna spola razlikujeta v pogostosti bolezni, ki ogrožajo njuno zdravje. Katere bolezni bolj pogosto ogrožajo moške in kaj lahko naredijo, da bi jih preprečili? 1. Koronarna bolezen srca. Moški za to boleznijo obolevajo pogosteje in mlajši kot ženske. Ta bolezen je na vrhu umrljivosti slovenskih moški. Lahko pa jo preprečite, če opustite kajenje, ste telesno dejavni, uživate zdravo prehrano, pazite na raven holesterola in nadzorujete telesno težo. 2. Rak na pljučih je najbolj razširjena oblika raka med slovenskimi moškimi. Poleg že zgoraj naštetih pravil zdravega življenja, poskrbite še za redne zdravniške preglede in omejite uporabo alkohola. Novak KOLESARSKI CENTER Šlandrov trg 24, ŽALEC http://www.kc-novak.com Email:kc_novak@siol.net Preko 20-letna tradicija je dovolj dober razlog, da zaupate Kolesarskemu centru Novak iz Žalca pri izbiri vašega kolesa in opreme, ki tudi spada zraven samega kolesarjenja. Pomagali vam bodo izbrati pravo kolo za vas, pa če boste še tako zahtevni da se boste kar najbolje počutili na rekreaciji Imamo vrhunska kolesa in opremo vodilnih svetovnih blagovnih znamk za vse starostne generacije. Poleg tega vam nudimo tudi kvaliteten in hiter servis koles, lastno garancijo ter nakup staro za novo. Pri nas lahko plačate na čeke in bančni kredit do 24 obrokov, nudimo tudi gotovinske popuste, ki so v sedanjem zimskem času tudi največji. Odprto imamo od pon. do pet. od 9 - 13h in od 15 - 19h ter ob sobotah od 9 -12h. Oglasite se ali pa nas pokličite na 03 5716 815 ali pišite na e-mail: kc_novak@snl.net KC Novak - Vedno spredaj! samoplačniška ( ZOBNA ORDINACIJA David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA, Loke 33 3330 Mozirje Tel.: 03/705-36-36 Faks: 03/705-36-37 »M: 041/791-754 >šta: david.pecnik@volja.net V sodobno opremljeni ordinaciji Vam nudimo širok spekter storitev z najsodobnejšimi materiali: - IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih implantatov in izdelava protetičnih izdelkov na njih - PROTETIKA - kovinskokeramične prevleke in mostički, brezkovinski mostički, polne keramične prevleke, estetske luske za prekrivanje vidnih površin sprednjih zob,vse vrste delnih snemnih protez, totalne proteze - KONZERVATIVA - zdravljenja z endometrijo, plombiranje z belimi materiali (tudi na zadnjih zobeh), ... - RTG DIAGNOSTIKA - z digitalnim rentgenom - ORTODONTIJA - fiksni in snemni aparati - KIRURGIJA VSI TERMINI SO PO DOGOVORU (tel.: 03/705-36-36). 3. Možganska kap. Velik krivec za to bolezen je previsok krvni tlak, ki ga ima skoraj polovica Slovencev. Obvladovanje stresa je poleg pravil zdravega življenja zelo pomembno pri preprečitvi možganske kapi. 4. Kronična obstruktivna bolezen pljuč je povezana predvsem s kajenjem. Odgovor na vprašanje, kaj storiti, da se obranite te bolezni, je jasen. Odrecite se kajenju. 5. Sladkorna bolezen je kronično stanje, ki ga ne moremo dokončno pozdraviti, lahko pa ga poskušamo preprečiti. Tveganje za to bolezen zmanjšamo s telesno dejavnostjo in zdravo prehrano. Tudi napredovanje bolezni upočasnimo na enak način, poskrbimo še za redno nadzorovanje vsebnosti sladkorja v krvi. Osebna urejenost-pika na i k zdravi podobi Človek, ki je zdrav in zadovoljen sam s sabo, izžareva posebno privlačnost, je poln energije in zato dosega večje uspehe na vseh življenjskih področjih. In zagotovo je zdravje ključno za doseganje osebnih ciljev, veliko pa na tej poti lahko pripomore tudi urejena osebnostna podoba. In čeprav obleka še ne naredi človeka, je vendarle pomemben del naše celote, ki jo želimo kazati navzven. Pogled na modne brvi nam lahko da precej koristnih namigov za popestritev svoje garderobe, nikakor pa pri tem ne smemo pozabiti na lasten stil in na dejstvo, da vse kar prikažejo modni oblikovalci, nikakor ni primerno za vsako postavo. KAKO NAJBOLJ POCENI DO KÖLNA Letalo cenejše Trendi za pomlad in poletje 2007 Pa poglejmo nekaj letošnjih modnih napotkov, s katerimi lahko osvežimo lansko garderobo in tako izgledamo v korak s časom in modo. Letošnje modne barve Ponavadi pomlad in poletje preživimo oblečeni v živahno barvno paleto, letošnja pomlad in poletje pa bosta zaznamovana s precej temnimi barvami. Najpomembnejša barva je črna, ki je v kombinaciji z belo že nekako brezčasna. To kombinacijo vsvoji omari že zagotovo premorete, da pa boste v trendu, le izberite kakšen kos oblačila z abstraktnim potiskom. Seveda v omenjeni kombinaciji. Ženske, pozabite na hlače! Razen seveda, če si lahko na sebi privoščite vroče hlačke ali pajkice. Najbolje je, če kar skupaj. Pogoj je, da ste obdarjene z dolgimi in vitkimi nogami. Letos torej prevladujejo oblekice, aktualne so vse oblike, tudi plastenje ostaja aktualno. Bluza - letos najatraktivnejši kos oblačila Bluza, kije lahko tudi srajca ali celo suknjič. Pomembno je, da so njeni rokavi široki, frfotajoči, z manšetami kot piko na i. Stisnejo se lahko dvakrat; prvič nad komolcem, nato še v manšetah. Materiali so naravni in lahkotni. Pa obutev? Obutevje zelo ženstvena, z vrtoglavimi petkami, debel podplat je letošnja zapoved. Spominja na petdeseta leta, le daje še potencirana. Ne pozabite pa, da je takšno obutev treba znati nositi. Nerodno stopicanje odvzame ves čar. ■ od avtomobila si velja zapomniti: najmanj tri tedne prej, in ne pozabite vključiti letaliških taks! No, program tako ali tako vse sam izračuna in rezervacijo elegantno plačate s kreditno kartico. Na letališču morate biti dovolj zgodaj. Če zamudite, ni razumevanja in letalo odleti tudi brez vas. Tempo letenja je namreč hudo napet: ko se vi izkrcate, takoj vkrcajo nove potnike in letalo leti nazaj. Vse je pač povezano s stroški. Primer: kolega je hotel zamenjati že rezervirano karto na drugo ime na dan leta. Zamenjava bi bila poceni (20 evrov), toda zaračunali bi še razliko v ceni leta, ko je bila narejena rezervacija, in na dan leta. Skupno doplačilo bi znašalo kar 550 evrov! Skratka, z letalom si v Kölnu v dobri uh, železnica pa te zapelje do centra mesta za borih 2,5 evra. Hotel rezerviraš v bližini sestanka preko interneta in zadeva je urejena. Vožnja z avtomobilom nas bi s cestninami vred (vinjeta, tuneli, kilometrina) stala preko 700 evrov. Sklep je torej enostaven: letalski promet je poceni kot še nikdar, le izkoristiti gaje treba znati. Igor Pečnik Poslovnežem pa tudi ostalim »smrtnikom« se občasno zgodi, da morajo na hitro »skočiti« nekam daleč. V mislih imam več kot tisoč kilometrov v eno smer. Saj gre tudi z avtomobilom, ampak pri današnjih cenah goriva in ostalih stroških je takšno potovanje kar precej drago. Ob tem ne smemo zanemariti izgube časa in potencialne nevarnosti nesreče, za stroškovno vrednotenje pa moramo upoštevati kilometrino v višini 30 odstotkov cene super bencina, kajti le tako bomo izračunali realne stroške. Seveda je zelo pomembno tudi število potnikov in ali bomo avtomobil potrebovali na cilju. Ena izmed opcij je rent-a-car, ki poje kar drag, zato je idealno, če se lahko zadovoljimo z javnim prevozom, kot je železnica, metro ali avtobus. Tovrstno razmišljanje nas kar hitro pripelje tudi do nizkocenovnih letalskih prevoznikov, kot so Easyjet, Ryanair in HLX. Po zaslugi interneta lahko hitro najdemo vse naštete ponudnike letov z nam bližnjih letališč. Med bližnje kraje izven Slovenije štejemo Trst, Benetke, Gradec in Celovec. No, zanimiva sta tudi Zagreb in Reka. Najbolj pomembno pa je, seveda, da nas izbrana letalska družba hitro pripelje na želeno des-tinacijo. Vprašanje, ki sem ga omenil na začetku, je aktualno, če moramo na sestanek ali sejem v Köln - nekaj več kot tisoč kilometrov v eno stran, to je najmanj deset ur vožnje, brez kakšnega sneženja in zastojev na cesti. Na sestanek po deseturni vožnji pridemo izmučeni, v centru mesta je velika gneča inje bolje vzeti taksi. Če se na pot odpraviva dva, to pomeni sorazmerno velike stroške na osebo. Za potovanje porabiva dva dni, en dan pa za službeno obveznost ... Kot zanimiva alternativa se ponuja nizkocenovni prevoznik HLX, ki leti v Köln/Bonn. Rezervacija preko interneta mora biti pravočasna in za dve osebi z vsemi taksami vred stane okoli 180 ev- rov, lahko pa tudi manj. Če karte rezerviramo zadnji trenutek, se lahko zgodi, da bodo dražje, zato ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Na podlagi večletnih prizadevanj strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) seje v letu 2006 pričelo podpirati zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele v naravi. Vlada je lik pred novim letom sprejela uredbo za leto 2007, ki sofinanciranje zavarovanja posevkov in plodov razširja na zavarovanje pomladanske pozebe, viharje in poplave. Obenem pa uredba vključuje tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za živali. Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so nosilci kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev. ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV Sofinancira se zavarovalna Zavarovanje kmetijske pridelave premija za zavarovanje posevkov in plodov upravičencem, ki od 1. januarja do konca avgusta letos sklenejo zavarovalno pogodbo. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaša 40 1. januarja do zadnjega decembra letos sklenejo zavarovalno pogodbo. Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni. obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom. Izvajalci zavarovanj po tej uredbi so zavarovalnice, ki so z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja sklenile pogodbe (Tilia, Adriatic Slov-enica, Triglav in Zavarovalnica Maribor). V imenu upravičencev Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje bolezni živali, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov Vrsta oz. kategorija živali Višina sofinanciranja (EUR na glavo živali) plemensko govedo plemenske telice goveji pitanci plemenski prašiči prašiči pitanci kopitarji drobnica druge živali oziroma živalska proizvodnja (ribe, čebele, perutnina, kunci in podobno) do 10 do 5 do 6 do 4 do 2 do 20 do 2 do 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije odstotkov obračunane zavarovalne premije. Če zavarovalno premijo sofinancira tudi občina, lahko občinski sofinancirani delež znaša le razliko do 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije. ZAVAROVANJE ŽIVALI Sofinancira se zavarovanje bolezni živali upravičencem, ki od Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje bolezni živali, vključno s pripadajočim davkom, je opredeljena v znesku, navedenem v preglednici. Če zavarovalno premijo sofinancira tudi občina, lahko občinski sofinancirani delež znaša le razliko do 50 odstotkov upravičenih stroškov sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) priporoča kmetom, da se vključijo v sistem sofinanciranja zavarovanja kmetijske pridelave, saj se bo v prihodnjih mesecih spreminjala zakonodaja na področju povračil škode zaradi naravnih nesreč. Prva licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Doslej so novice o neverjetnih cenah sortimentov na licitacijah prihajale k nam predvsem iz sosednje Avstrije, te dni pa že poteka prva licitacija vrednejših lesnih sortimentov v Sloveniji, na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Licitacijo organizira Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec in Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor. Licitacija je način prodaje posameznih vrednejših sortimentov, ki so zloženi na določeni lokaciji. Kupci za posamezen Sortiment oddajo pisno ponudbo. Na dan prodaje se vse ponudbe javno preberejo in s kupcem, ki je ponudil najvišjo ceno, se sklene kupčijo. V nasprotju s klasično licitacijo velja oddana pisna ponudba, naknadno korigiranje cene navedene v ponudbi ni mogoče. Cilj prodaje plemenitega lesa na ta način je, da lastnik gozda dobi možnost ponuditi debla posebno dobre kvalitete širokemu krogu kupcev. Kupci lesa pa s takšno koncentracijo ponudbe zmanjšajo stroške nakupa in prevoza. Nenazadnje se s to obliko trženja poskuša hlodovini pridobiti več pozornosti, v očeh lastnikov gozdov pa dati gojenju plemenitega lesa večji pomen. Na licitacijo bodo povabljeni kupci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in še nekaterih drugih držav. Posamezen sortimentje prodan kupcu, ki ponudi najvišjo ceno. Kupci so dolžni les plačati, preden ga odpeljejo. Kupnina, od katere se odštejejo stroški licitacije (prevoz, skladiščenje ..., cca 20 EUR), se nakaže lastniku lesa. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE LICITACIJE November/december 2006: ocenitev količin lesa, odbira in posek dreves, posredovanje informacij o ponudbi lesa kupcem, Januar 2007: dovažanje lesa na prodajni prostor do 15. januarja 2007, končna klasifikacija in priprava seznama ponujenega lesa, 20. - 31. januar 2007: ogled lesa s strani kupcev in zbiranje ponudb, 1. - 10. februar 2007: odprta vrata - možnost ogleda za širšo javnost; odpiranje ponudb in izbor kupcev, obveščanje kupcev o izboru, priprava za odpremo in odvoz lesa s strani kupcev. Vse zainteresirane vabijo, da licitacijo obiščete na dan odprtih vrat, 7. februarja 2007. Lahko si boste ogledali vse Sortimente, znani bodo že kupci in seveda cene. V Slovenj Gradec se bo iz Zgornje Savinjske doline možno peljati tudi z avtobusom, prijavite se lahko na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Nazarje po telefonu 041/657 628, do zasedbe mest na avtobusu. Pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih na podoben način prodajal tudi vrednejši les iz našega območja. Piše: Janja Colie Mosta, prav tako mesto v notranjosti otoka, je znana predvsem po svoji cerkvi (Mosta Dome), ki nosi tretjo največjo kupolo na svetu (za cerkvijo sv. Petra v Rimu in cerkvijo sv. Sofije v Istambulu) ter po, kakor pravijo domačini, čudežu, ki seje zgodil v njej med drugo svetovno vojno. Med bombardiranjem Malte je ravno skozi to mogočno kupolo priletela bomba, ki pa ni eksplodira- Na malteških otokih se je ustavila zgodovina (4) VI. v zahvalo za pogum in požrtvovalnost med vojno dobila medaljo, Georgov križ. Tudi danes je simbol Malte tako imenovani malteški križ. Valleta, glavno mesto Malte, se ponaša z mnogimi muzeji, utrdbami, cerkvami in prelepimi vrtovi. V Baracca Gardens vsak dan ob 12 uri imitirajo streljanje s topovi, iz teh vrtov pa se odpira prelep razgled na pristanišče Grand Harbour. Vai-etto so v 16. stoletju načrtno zgradili križarji za obrambo pred Turki. | Zaradi tega je celotno mesto obdano z obzidjem, mestne ulice pa so zaradi načrtne gradnje ena na Zmagovalka i zmogovalno ponudbo. Maxdo3 Izzivalko z izzivalnim popustom. Mazdini največji hiti 2006! -POH TITE! Mazda5 Družinski popust za družinskega ljubljenčka. Maxda2 Velikansko ugoden malček. Največje letošnje Mazdine uspešnice so še bolj popularne! Sedaj vas pričakujejo z izjemnimi popusti in posebno ugodnimi pogoji financiranja. Ne zamudite najboljše ponudbe leta in obiščite naše prodajalce, saj se ponudbo izteče že 31.1.2007 Mazda je številko 1 po kakovosti. AS Avtomobili Skornšek d.o.o. mama Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com Zaliv svetega Pavla je poln novih gradenj in turistov la. V tistem času je v cerkvi molilo okoli 300 vernikov, ki so skupaj z vsemi ostalimi verniki Bogu še vedno hvaležni za ta čudež. V cerkvi si je možno ogledati repliko bombe. Mosta Dome je posvečena Devici Mariji, zato se vsakega 14. avgusta, na predvečer Marijinega vnebovzetja, v Mosti obeta največja testa na otoku. VALETTA POD KULTURNO ZAŠČITO V času druge svetovne vojne je bilo na Malti zgrajenih med 700 do 1.000 podzemnih zaklonišč, v katerih so ljudje prebivali v času bombnih napadov. Z možem sva si ogledala drugega največjega na otoku na severozahodu države. Rovi merijo skupno 250 m in so dobra dva metra visoki. V teh rovih so izkopane majhne sobice (1,5 m X 1,8 m), v katerih so prebivale petčlanske družine. Malta je bila po drugi svetovni voljni edina država, kije od angleškega kralja Georgea drugo pravokotne. Valetta je edino glavno mesto v Evropi pod kulturno zaščito. V EVROPSKO UNIJO ISTOČASNO KOTSLOVENIJA Otoški državi Malti so skozi stoletja vladali mnogi narodi, začenši s Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Španci, malteški vitezi in na koncu Britanci. Po 160 letih vladanja Britancev se je Malta uspela osamosvojiti leta 1964 in se štirideset let kasneje, istočasno kot Slovenija, maja 2004, pridružila Evropski uniji. Država je odločena, da bo izkoristila ta novi status in postala vezni člen med Evropo in Severno Afriko, je pa res, da morajo ravno zaradi varovanja človekovih pravic v EU sprejeti vse več nelegalnih priseljencev iz severnoafriških držav, katerim morajo nuditi streho nad glavo, hrano in še kaj. Zaradi svoje lege in moderne infrastrukture je Malta baza za mnoge glavne naftne družbe. Malta še vedno ni v evroconi, je pa predviden sprejem evra 1. januarja 2008. Ker se zaveda svojega dobrega geografskega položaja, postaja Malta v zadnjih letih ne samo počitniška desti-nacija, ampak išče svojo vlogo tudi v poslovnem svetu in postaja močnejša v industriji - predvsem računalniški in farmacevtski. Kljub temu da je otoška država Malta po standardu še daleč za Slovenijo, jo je njej strateško pomemben položaj pripeljal v Evropsko unijo. Malta je od vseh držav, ki sem jih do sedaj obiskala, nekaj povsem drugačnega, nekaj, kar je težko primerjati s Slovenijo. Spominja na arabski svet, pa vendar z evropskim pridihom. Sahha (Goodbye). Konec Cerkev Mosta Dome nosi tretjo največjo kupolo na svetu , '■ ^^nxisolGR ADB ENO j IVINO vlptirizliiih ■■HIM . I Ii iif ' ^ O 510 2 80 Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE s4penc/)a yVtJy Zavarovalniško zastopanj, /tilha ^Lntlnšek matecKug}, ^a’TjpiwamT matefBlaPza BdMrožh kopalniškeopreme,. keramičnih ploščic i 8mm (HRAST IN BUKEV) Rt a od 25.1.do 4.2.2007 20 velja cena BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA froling L jA> TOPLOTA IZ LESA BIOMASAY ROK SUHODOLNIK teno delovanje daljinskih mikrosis temov in nemoteno oskrbo z eko Daljinsko ogrevanje na lesno bio-masoje primerno za strnjena naselja ali za ogrevanje nekaj stavb, ki med sabo niso preveč oddaljene. Sistem ne sme obsegati prevelikega območja, saj s tem postane cenovno predrag, gradbeno izjemno zahteven, težava pa se lahko pojavi tudi pri izbiri moči kotla in proizva- jalca vgrajene opreme. Smisel kotlovnice je v učinkovitem in cenovno ugodnem ter ekološkem pridobivanju energije iz biomase. Na ta način imamo samo eno kurišče in ne v vsaki stavbi posebej, s tem pa se optimizira poraba energije. Iz kotlovnice se toplota oddaja v omrežje preko toplovodov, v vsaki Kotlovnica Mozirje izmed ogrevanih stavb pa je vgrajen toplotni izmenjevalec oziroma t.i. toplotna postaja, v katero prihaja toplota preko toplovodov. Iz te toplotne postaje porabniki jemljejo potrebno količino toplote za ogrevanje stavbe, na tem mestu pa se tudi beleži količina porabljene energije porabnika. V teh dneh smo predali v poskusno delovanje dva sistema z vgrajeno Frölingovo opremo v Lučah in Mozirju. Opravljajo se končne nastavitve, ki bodo zagotovile nemo- njem mesecu lahko pričakujete I uradno otvoritev kotlovnic, o I točnem datumu pa vas bomo še obvestili. V izgradnji pa sta še dva podobna sistema in sicer v Solčavi in osnovni šoli v Mozirju. Za podrobnejše informacije smo I vam na voljo na telefonski številki I 041 383 383 ali po elektronski I pošti biomasa@siol.net. Lahko pa si I ogledate tudi našo spletno stran na I www.biomasa.si. Jernej Prodnik J Kotlovnica Luče esno biomaso ozirju j SAVINJSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV Vrhunski strokovnjaki za planinske poti Obiskovanje planin in gora postaja vse bolj razširjeno tudi zunaj planinske organizacije, zato bi morale pri označevanju in urejanju planinskih poti bolj aktivno vlogo odigrati lokalne skupnosti, turistične organizacije in tudi država. Približno 90 odstotkov planinskih poti vzdržujejo planinska društva, največ s pomočjo občin in sponzorjev, predvsem pa s prostovoljnim delom markacistov, je na srečanju markacistov v Gornjem Gradu med drugim dejal predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora (MDO) Jože Kodre. Zaradi številnih, očitno tudi političnih ozadij v državnem zboru še vedno čaka na sprejem zakon o planinskih poteh, ki ga je pred leti vložil v parlamentarno proceduro takratni minister za promet Jakob Presečnik. Besedilo zakona je po besedah načelnika komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije Toneta Tamšeta podlaga za pridobivanje sredstev, vendar, tako Tamše, planincem prinaša tudi obveznosti do lastnikov zemljišč, po katerih vodijo planinske poti. Pred- log zakona sicer predvideva, da bodo morali lastniki zemljišč dopustiti neškodljiv prehod po poti, vendar bodo imeli tudi možnost vložiti presojo o nastali škodi in uvel- javljati olajšavo pri katastrskem dohodku. Predlog zakona med drugim planince zavezuje k pripravi čim bolj natančnega katastra, v katerem bodo zajete vse planinske poti. Vodja odbora za planinske poti pri Savinjskem MDO Stanko Gašparič zagotavlja, daje za kataster zbranih ogromno podatkov, za kar se je potrebno zahvaliti markacistom in tudi ostalim, ki žrtvujejo ogromno časa za prepoznavnost planinskih poti. Po nepopolnih podatkih je razvidno, da so markacisti savinjskega območja v preteklem letu za vzdrževanje 1.430 kilometrov poti opravili krepko čez 2.100 ur. Gre za popolnoma prostovoljno delo povezano s precejšnjo odgovornostjo, poudarja Gašparič, zato je vzpodbudno tudi dejstvo, da je bilo delo opravljeno brez ene same nesreče z resnejšimi posledicami. Savinjčan Bliža se EMA 2007 in s tem izbor pesmi, ki bo v Helsinkih zastopala Slovenijo. Na svoj četrti nastop na odmevnem izboru se pripravlja tudi Alya. Prvič se je s pesmijo Eksplozivno predstavila leta 2003, naslednje leto se je s hitom Fluid uvrstila med tri finalne skladbe, zadnjič pa je leta 2005 nastopila s skladbo Exxtra. Lanskoletnemu premoru bo v četrtek, 1. februarja, sledil Alyin ponovni nastop na EMI, saj bo na prvem večeru predizbora nastopila z Vizijo. Novo pesem, katere avtorji so producent Žare Pak, kitarist Peter Dekleva, basist Alen Steržaj, Cvetka Omladič in Flex, bo pospremila tudi posebna koreografija, ki jo za pevko ponovno pripravlja priznana koreografinja Fiona Johnson, s katero je Alya že uspešno sodelovala. Del skladbe je Alya že premierno predstavila v oddaji Spet doma. V nedeljski televizijski oddaji Tistega lepega popoldneva se je predstavil kvintet Astorpia, ki ima v svoji sestavi tudi Mozirjana Primoža Kranjca. Zasedba napoveduje debitantski album Mar del Plata, ki bo izšel v kratkem, na radijskih valovih pa je že moč ujeti njihovo prvo uspešnico Maria de Buenos Aires, v kateri seje zasedbi pridružila Vesna Zornik iz skupine Katalena. Zasedbo sestavljajo virtuozinja na violini Oksana Pečeny, zmagovalka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, kije za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. Flarmonikar Primož Kranjc je podiplomski študij dokončal na Danski kraljevi akademiji za glasbo v Kopenhagnu, poleg solističnega koncertiranja pa aktivno sodeluje v več komornih skupinah. Drugi člani so še: pianist Jure Vocanec, kontrabasist Marko Turšič in kitarist Dejan Podgorelec. Alenka Izšel je dvojni album skupine Patetico. Na prvem cedeju so studijski posnetki, drugi pa vključuje legendarni posnetek prvega koncerta skupine iz Jazz kluba Satchmo v Mariboru, kije potekal 20. marca 2003. Težko pričakovani prvenec ene najzanimivejših glasbenih skupin vSIoveniji je izšel po dveh letih odlašanj. Glasba skupine Patetico izraža žlahtne prvine bluesa, jazza in swinga. Ljubek vokal pevke Nike Perunovič, tankočutna besedila Roka Vilčnika in imenitna jazzovska instrumentalna zasedba prekaljenih glasbenikov, kot so Ciril Sem iz Mozirja, Dejan Berden in Matjaž Krivec, združujejo čaroben preplet zvokov in besed. Ustvarjalci besedi patetika, ki je zadnje čase dobila v naši družbi tako negativen prizvok, vnovič vračajo plemeniti pomen. KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Še drugi poraz proti Rogaški V soboto sta se v Rogaški Slatini pomerili domača ekipa in ekipa nazorskega košarkaškega kluba. Tudi tokrat so gostje morali priznati premoč domačinom, ki so dokazali, da so s trenerjem Borisom Zrinskim ekipa, ki želi na sam vrb v 2. SKL Nazarčani so srečanje ponovno začeli zelo slabo, kar so s pridom izkoristili domačini in si že po prvi četrtini priigrali kar veliko prednost. Gosti so imeli predvsem veliko težav pri prenosu žoge čez sredino in zato tudi preveč izgubljenih žog. Odlična obramba Rogaške seje obrestovala tudi v nadaljevanju tekme, saj so si do polčasa priigrali kar 13 točk prednosti. Gledalci so lahko v nadaljevanju tekme ponovno videli popoln mrk Nazorske ekipe. Domači so zadevali iz vseh položajev, v obrambi pa s »conskim presingom« preprečili organizacijo lahkih napadov gostom. Prednost domačihse je višala iz minute v minuto in se na koncu ustavila pri visokih 27 točkah prednosti. Kot vse kaže, bo nazorsko ekipo zapustil kapetan Iztok Zakrajšek, saj je v dilemi o nadaljevanju svoje košarkaške kariere. Tako jim bo le še težje in bo vsaka zmaga zelo pomembna v borbi za obstanek v drugi ligi. Jutri v Nazarje prihaja domžalska Lastovka, ki sojo Nazarčani sicer že premagali v gosteh in tako računajo na veliko podporos tribun, kijih lahko na koncu ponese do zmage in stem do boja za željni obstanek med drugoligaško druščino. Rok Tkavc VrvečiiO /eH ... OSNOVNA ŠOLA LJUBNO ODSLEJ SAMOSTOJEN ZAVOD Ljubenski svetniki so neoziraje se na praznike zadnjo sejo v lanskem letu opravili v resnem dialogu in zavzeto, kar je za predstavnike ljubenskih občanov pravilo tudi sicer. Vsebinsko in dolgoročno najpomembnejšo odločitev so svetniki potrdili s sprejetjem odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola Ljubno ob Savinji. KK Rogaško : KK Nazarje 95:68 (23:12, 23:21, 27:13, 22:22) Rogaška Slatina: Dvorana OŠ II. Rogaška Slatina. Gledalcev: 100. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Aleš Juhart (Maribor). Tehnični komisar: Franc Šafarič (Petanjci). KK Rogaška: Ungar (0-2), Pale - Kosovec 2, Ravnikar 8 (6-6), D. Markovinovič 1 (1-4), Erjavec 2 (2-2), Sotič 13 (1-2), P. Markovinovič 20 (6-7), Šučur 19 (8-8), Petranovič 13 (1-3), Germek 11 (3-4),Čakš, Plavčak 6 (4-6). KK Nazarje: Ilič, Skočič 6 (6-10), M. Janko 6 (1-2), Gračner 1 (1-2), Zadravec 2 (2-2), Vo-dončnik 11, Gelb 1 (1-4), Jevič 9 (1-4), Plaskan, Grebenšek 9 (3-4), Valenčak 18 (4-4), M. Zakrajšek 5 (3-6). Rezultati 13. kroga: Geoplin Slovan mladi : Terme Olimia 87:83, Lastovka -Vistra : KD Ježica 87:78, Tinex Medvode : Prebold 124:42, Ruše : Ilirija 78:79. Lestvica po 13. krogu: 1. Tinex Medvode 25,2. Rogaška 24,3. Ilirija 21,4. Terme Olimia 20,5. KD Ježica 19,6. Ruše 19,7. Lastovka-Vistra 19,8. Geoplin Slovan ml. 18,9. Nazarje 17,10. Prebold 13. 20 ... OD KOD IZGUBE V ZDRAVSTVU? Naj višji stroški v zdravstvu v naši dolini nastajajo iz naslova zdravstvenih storitev v neposrednem zdravstvu, nato so zdravila in ortopedski pripomočki. Zelo veliko je ambulantnega zdravljenja, nekoliko manj pa specialističnega. V splošnem zdravstvu ambulantni pregled stane okoli tristo tisoč (starih) dinarjev. Pri tem je treba poudariti, da beležijo naše ambulante nadpovprečno veliko bolnikov. Statistično bi to izrazili, da pride na vsakega prebivalca 3,5 pregleda. S takimi podatki smo daleč nad republiškim povprečjem, tako pa je tudi pri številu obiskov na domu. KOŠARKA Selekcijski trening KZS V skladu z nacionalnim programom, ki opredeljuje delo s širšo selekcijo nadarjenih posameznikov, se bo v športni dvorani v Nazarjah to nedeljo dopoldne odvijal selekcijski trening za fante generacije '92. Direktor reprezentanc Tone Krump in trener-inštruktor pri KZS Dejan Mihevc sta povabila 60 igralcev, med njimi dva iz KK Nazarje. Razporejeni bodo v štiri skupine, katerih trening bo trajal po eno uro in pol. Pri delu bodo poleg ostalih sodelovali tudi domači trenerji, vodji treninga pa bosta Rado Trifunovič in Dejan Čikič. Trening je javen, tako da si ga lahko ogledajo tudi ljubitelji košarke. Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 8. kroga: GG Steklarstvo : Pizzerija 902 62:66, Avtokontrol Žalec : Odgovor 57:38, Firax.si : Kamnoseštvo Vogrinec 60:96, Pivovarna Laško : Brglez.com 57:83, Restavracija Sajovic : ŠKŽ-ŠDBS Žalec 107:80. Vrstni red po 8. krogu: 1. Celje - Avtokontrol Žalec 16,2. Restavracija Sajovic Gomilsko 14,3. Brglez.com Polzela 13, 4. Pizzeria 902 Gornji Grad 13,5. Kamnoseštvo Vogrinec 12, 6. GG Steklarstvo 11,7. Veterani Pivovarna Laško 11,8. Odgovor 11,9. ŠKŽ-ŠDBS Žalec 10,10. Firax.si Založe 9. 30 ... OBETAVNI SKAKALCI Delo v Smučarsko skakalnem klubu na Ljubnem je znova zaživelo. Nadebudni skakalci, zlasti najmlajši veliko obetajo, so pričeli z rednimi treningi že jeseni, ko se je na Ljubno priselil bivši državni reprezentant v smučarskih skokih Drago Pudgar. Številne uvrstitve na prva mesta in tudi sicer med najboljše so zabeležili zlasti najmlajši, kar je tudi najbolj razveseljivo in najbolj pomembno. Sicer se na Ljubnem zavzeto pripravljajo na republiško prvenstvo za mladince na 65-metrski skakalnici. S snežno odejo trenutno kaže še kar zadovoljivo, potrebno pa bo verjetno več dobre volje in sodelovanja krajanov in ostalih dejavnikov. Pripravila: Tatiana Golob TK UM 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 11. KROG Prepričljiva zmaga končno tudi doma Igra mačke z mišjo bi lahko na kratko opisali potek dogajanj na parketu športne dvorane v Nazarjah, kjer sta se v 11. prvenstvenem krogu pomerili ekipi domačih »graščakov« ter Slovenskih Goric. Čeprav so se domačini po dveh spodrsljajih pred domačim občinstvom te tekme kar nekako bali, pa je tokrat že začetek pokazal, da so bile skrbi le odveč. Agresivna igra od vsega začetka, visoka obramba in izdelane ter učinkovite akcije Nazarčanov niso dale gostom praktično nobene možnosti za razvoj igre, kar nazorno kaže rezultat, njihove redke priložnosti iz protinapadov pa sta brez večjih težav zaustavila domača čuvaja mreže Miha Tratnik in prvič v tej sezoni tudi izkušeni Supin Samo. Mrežo gostov je prvi načel, kdo drug kot kralj strelcev vzhoda, Blaž Metulj, kije po petki Mujkiča izstrelil pravi projektil v levi spodnji kot nemočnega Krambergerja. Najboljši igralec tekme Mujkič je sodeloval tudi pri drugem golu, koje praktično sam preigral celotno obrambo in nesebično podal na drugo stran, kjer Juretu Šemencu res ni bilo težko zadeti. Slednji seje izkazal predvsem ob koncu polčasa, ko je po asistencah Metulja in Mujkiča še dvakrat zadel, ob tem pa opravil še veliko delo pri drugem zadetku domačega kapetana Metulja. Velikih 5:0 je sicer nekoliko uspavalo tempo v drugem polčasu, vendar pa so bili domačini, za razliko od gostov, še vedno zelo nevarni. To je s šestim golom potrdil Halilovič, njegova asist- enca Matiču pa je bila dovolj za končnih, visokih 7:0. Po visokem porazu Bioterm iz Velike Nedelje so sedaj Nazarčani sami na drugem mestu, dve točki zaostanka za vodilnim Tomažem pa lahko pomenita samo še večjo motivacijo in željo po osvojitvi naslova in uvrstitvi v kvalifikacije za napredovanje. TtenerKMN Nazarje Glin Viki Uršnik: »Po zadnjih neuspehih doma in ob neigranju dveh naših ključnih igralcev moram reči, da smo se današnje tekme izredno bali. Končno pa smotudi pred svojimi navijači pokazali, da znamo in zmoremo zaigrati brez večjih nihanj v igri, kar kaže tudi rezultat. Če se hočemo uvrstiti v kvalifikacije, moramo dvigniti nivo predvsem na strpnosti in psihični pripravi, saj fizično smo precej dobro pripravljeni. Čestitam svojim igralcem za pravi pristop, gostom pa za ter in športno igro.« Trener KMN Slovenske Gorice Milan Polanec: »Razlika v kvaliteti igre je bila tako ali tako več kot očitno na strani gostiteljev, če pa proti njim odigraš še katastrofalno slabo, tudi rezultat ne more biti ugodnejši.« Franjo Pukart Ne sprejema kritik! Ob zamenjavi direktorja v LM je novinarka vprašala predsednika nadzornega sveta, bivšega direktorja KZ, če se čuti kaj odgovornega za slabo poslovanje LM. »Ne sprejemam nobenih kritik,« je suvereno in v svojem stilu odgovoril g. Vrhovnik. Takšen odgovor, bi pričakoval samo še od kakšnega funkcionarja prejšnjega režima, ne pa od predsednika NS največje slovenske mlekarne, kije tudi v EU. In še druga izjava: »Niso gospodarili slabo, niso pa dovolj dobro.« Nekateri so pa res geniji. V politiki smo ustvarili več resnic, v gospodarstvu pa ne dovolj dobro poslovanje, zaradi katerega propadajo podjetja. Tudi njegovo poslovanje v KZ vsaj na zunaj ni bilo tako slabo, ni pa bilo dovolj dobro, zato je odstopil iz položaja direktorja in zapustil dolgove, kijih kmetje ne bomo nikoli odplačali. Prav tako ni bilo dovolj dobro poslovanje celotne lesne industrije, v kateri je bil prisoten g. Vrhovnik, saj je vse skupaj propadlo. Sedaj bolj razumem zakaj so SN o teh stečajih poročale le najnujnejše stvari. Objavljale pa so več strani dolge in brezplodne razprave o gozdovih, katere so naredile samo škodo. Evropa je vseeno prišla, čeprav so nekateri po tihem upali, daje nikoli ne bo. Ne vem od kod g. Vrhovniku tolikšna samozavest, saj so njegova gospodarska zapuščina sami dolgovi, kar pa niti ni čudno, če imaš za moto besede nekega tovariša: »Ne čujem dobro!« Jože Acman Brezje 34, Mozirje KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice 7:0 (5:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 150. Sodnika: Nenad Smajiia in Is-met Brčaninovič. Delegat: Jože Bernjak. Strelci: 1:0 Metulj (4), 2:0 J. Šemenc (10), 3:0 Metulj (18), 4:0 J. Šemenc (19), 5:0 J. Šemenc (20), 6:0 Halilovič (29), 7:0 Matič (39). KMN Nazarje Glin: Tratnik, Matič, Halilovič, Urtelj, Uršnik, Mujkič, K. Šemenc, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Supin. Trener: Viki Uršnik. KMN Slovenske Gorice: Kramberger, Klampfer, Krempl, Marko, Zupančič, Damiš, Koki, Bezjak, Kurnik, Polanec, Jurša. Trener: Milan Polanec. Rumeni karton: Halilovič (Nazarje Glin), Zupančič, Kurnik (Slovenske Gorice). Rdeči karton: Zupančič (Slovenske Gorice). Igralec tekme: Mirnes Mujkič (Nazarje Glin). Rezultati 11. kroga: Nazarje Glin : Slovenske Gorice 7:0, Bioterme : Benedikt 4:12, Martinišče : Miklavž 4:4, Tomaž : Marinci 6:1, prosta ekipa - Cerkvenjak. Lestvica po 11. krogih: 1. Tomaž 26,2. Nazarje Glin 24,3. Bioterme 21,4. Slovenske Gorice 16, 5. Marinci 13,6. Benedikt 10,7. Martinišče 9,8. Cerkvenjak 5,9. Miklavž 2. Strelci: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 29,2. Ervin Mori (Miklavž) 19,3. Matej Sovič (Bioterme) 17,4. Jure Šemenc (Nazarje Glin) 16 ... Vaša pošta ČRNA KRONIK • PRILOŽNOSTNI KRADLJIVEC Nizka: 15. januarja je oškodovanec obvestil dežurnega Policijske postaje Mozirje, da mu je neznani storilec iz odprte garaže ukradel staro moško kolo znamke Puch na prestave, novo samokolnico in registrsko tablico CE X0-417. Policisti so za del odnesenih predmetov že izsledili osumljenca. • POŠKODOVAL PNEVMATIKE Gornji Grad: 17. januarja je neznani storilec namerno poškodoval dve pnevmatiki na osebnem avtomobilu. Slednji je bii parkiran na parkirnem prostoru v Gornjem Gradu. • TRČIL V OGRAJO Spodnja Rečica: 17. januarja v večernem času je neznani voznik neznanega vozila v Spodnji Rečici zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje vozišča trčil v odbojno ograjo. Voznik je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi se o nastali škodi pogovoril z lastnikom. • IZPAD ELEKTRIČNEGA TOKA Podvolovljek: 18. januarja popoldan je prišlo v Podvolovljeku zaradi močnega vetra do izpada električne energije. Posledično je bilo v izpadu devet transformatorskih postaj. • ZAGORELE SAJE Ljubno ob Savinji: 18. januarja okoli pol druge ure popoldan so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše na Ljubnem, intervenirali so gasilci iz Okonine, Ljubnega in Radmirja, materialna škoda pa ni nastala. • VLOMIL V AVTOMOBIL Ljubno ob Savinji: 18. januarja je neznani storilec na Ljubnem ob Savinji na parkirnem prostoru pred Deželno banko razbil steklo na parkiranem osebnem avtomobilu. Iz notranjosti je ukradel torbo in si jo prilastil. • POSREDOVANJE ZARADI VONJA PO ZAŽGANEM Nazarje: 18. januarja malo pred polnočjo sta zaradi močnega vonja po zažganem gasilca PGD Nazarje posredovala v stanovanjskem bloku v Nazarjah. Pregledala sta prostore in jih temeljito prezračila. • KRAJA IN PRETEP NA ISTEM KRAJU Kokarje: 21. januarja je oškodovanka v zgodnjih jutranjih urah obvestila policiste, da ji je neznani storilec v lokalu Rdeča armada v Kokarjah ukradel prenosni telefon in denarnico z dokumenti in denarjem. Kmalu za tem so bili policisti obveščeni, da je v istem lokalu prišlo še do kršitve javnega reda in miru, saj so se pretepali štirje gostje. Pri tem sta dva izmed njih utrpela telesne poškodbe. • ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Varpolje: 22. januarja v zgodnjih jutranjih urah je v Varpolju, zaenkrat iz neznanega vzroka, prišlo do požara v drvarnici. Od tu seje požar prenesel na ostrešje gospodarskega poslopja. Požarje uničil drvarnico in ostrešje gospodarskega poslopja, v katerem je bil tudi prostor za fitnes. Poškodovane oziroma uničene so naprave za fitnes, elementi v kuhinji in dnevni sobi. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje in Mozirje ter požar pogasili. Ogled požara so opravili tudi kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave iz Celja. V mesecu dni za 1/3 višja cena -v primerjavi z drugimi Spoštovani! Pisanju teh vrstic me je spodbudil občutek dvoma o tem ali je takšna cena kot jo spodaj omenjam, pravilna, regularna. Namreč da je v mesecu dni za eno tretjino višja cena v eni prodajalni, v drugi pa ne. Bilo je v prejšnjem mesecu, tj. decembru. v prodajalni Papirnica Vr-tačič, v Mozirju. Ob nabavi potrebščin ..., sem kupil tudi 100 kom specialnih šeleshamer risalnih listov papirja. Pri ceni teh sam zaznal, da je cena bistveno višja - za celo tretjino od cene, kije bila ob zadnji nabavi v isti prodajalni pred mesecem dni. Sedanjo, višjo ceno, sem primerjal tudi s cenami v drugih tovrstnih prodajalnah, konkretno v: Mladinski knjigi, Svet knjige v Velenju itd. In cene tam niso bile povišane. Seveda, da sem o tej svoji zaznavi, ugotovitvi, tukajšnjo prodajalko spomnil, oziroma ji to povedal... Dobil pa sem od nje zanimiv, zame nezadovoljiv, da rečem, preveč lahkoten odgovor. Namreč, da tam - lahko imajo toliko ceneje, ker so: večji, močnejši, imajo več prometa itd. Človek bi pričakoval, da bo v mestu stvar dražja, a temu konkretno ni bilo tako. Celo nasprotno. Biloje, kot je povedano, bistveno ceneje - za več kot eno tretjino. Ob misli, recimo na tržne odnose, oziroma zakonitosti, bi navaden človek, kupec, potrošnik, uporabnik sklepal in pričakoval, da tako rečem, malce drugače, da bi se stvari dogajale. Da tam, kjer je večje povpraševanje in kupovanje nekega blaga, da bi se temu tudi cene (v okviru možnosti) prilagajale, zviševale... in obratno, kjer je manjše povpraševanje, cene mirovale, če se nebi zniževale. Ne pa kot je tu primer, da so se bistveno zvišale. Razumljivo, da metaka zaznava, ugotovitev primerjave cen, nagovarja, usmerja kje naj v bodoče tako stvar, blago, nabavljam. Kot je povedano, kjer je pač ceneje. Logično. Vrstice imajo namen stvar izboljšati. Z najboljšimi željami. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje Nismrttisto, kar nas loči, in življenje ni, kardružinas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, krajin čas. (M. Kačič) ZAHVALA ob izgubi matere in hčerke Marije (Majde) PRAZNIK (9.4.1956-6.1.2007) Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče ter izrazili sožalje. Hvala za molitve, pevcem za petje in g. Jožetu Zidarnu za izrečene besede slovesa. Neizmerna hvala prijateljem, sorodnikom in sosedom za vso oporo, tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako gre iskrena zahvala gospodu župniku Petru Marčunu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvaljujeva se tudi Domu upokojencev Polzela za nudeno zdravniško oskrbo in pomoč ob njeni težki bolezni ter pogrebni službi Morana. Hvala pa tudi vsem, ki boste kdaj postali ob njenem grobu, ji prižgali svečko ter se je spomnili z lepo mislijo in molitvijo. Hči Helena in mama Hela Spomin srca se imenuje hvaležnost (Phil Bosmans) 25.1.2007 je minilo 5 let, odkar nas je zapustila naša ljuba mami Beba URANK in teče že tudi 4. leto, odkar je odšel dragi ati Jože URANK Hvala Vam, ki ju nosite v srcih... Simona in Tadej a z družinama ^oORBBME sto r/7>^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. j ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Bile so svetle sanje inprešle, zdaj je življenje takšno, kakor je. V SPOMIN Mineva tretje leto, odkar si se poslovil in preselil v večnost dragi sin, oče in stric Miran STRGAR (25.1.1955 - 24.1.2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Tiho brez slovesa in bolečin odšel si tj a, kjer ni več gorja. Prazen zdaj je dom, ko več te ni, a v spominih naših ostal boš ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža Henrika POVŠNERJA iz Luč (8.7.1922 - 4.1.2007) se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem, govornici ge. Valči za poslovilne besede, pevcem, pogrebni službi Morana, gospodu župniku Gračnarju in Košcu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste mi izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Micka Dve leti sta že mimo, vendar praznine v tvojem domu ni moč nadomestiti. V SPOMIN 27 januarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila zelo dobra Marija SEMPRIMOŽNIK p.d. Ropova Mima iz Home Iskrena hvala vsem, ki se še vedno spomnite nanjo v mislih ali pogovoru. Hvaležnost izražamo tudi vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Mami, vedno boš v naših srcih. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Na temo nakupa oklepnikov smo dobili kar nekaj vaše pošte, na katero vam odgovarja Ljuši Šaban. Davkoplačevalci bomo leta in leta plačevali za oklepnike, ki jih bodo projektirali tuji proizvajalci za naše vojake, ki se bodo z njimi vozili po tujih državah za tuje interese, medtem ko doma bolnišnice prosijo državljane za prostovoljne prispevke za aparature, na katere morajo bolniki čakati celo večnost, če si jih sami ne "preskrbijo". Tudi čakalne vrste so dolge, če se z denarjem ne zrineš naprej. Kdaj bomo doživeli, da se bodo v prednje vrste politikov zrinili ljudje, ki bodo te stvari bolje urejali? Samo za vas smo stopili na prste, da bi pogledali v bodočnost, a so nas spodnesli tisti, ki so iz nje pribežali nazaj. Oklepniki bodo imeli namesto dveh cevi samo eno. Je to dovolj za obrambo? Za obrambo ne, za skrivanje v globoki vodi pa. Tista cev namreč ne bo top, ampak periskop. Ameriški predsednik Bush bo pred iztekom mandata verjetno Američane spet poslal v bitko za nafto. Tokrat v Iran. Škoda samo, da jo bodo večino spet pokurili v vojni. Za kaj bomo oklepnike sploh rabili? Z oklepniki se bomo uspešno ubranili teroristov Al Kaide. Ker Al Kaide pri nas ni, bomo oklepnike z vojaki poslali tja, kjer Al Kaida je. Tako da se bomo šli branit na tuj teren, ker pri nas ni dovolj prostora in ljudstvo ni razpoloženo za tovrstno oranje po njivah. Oklepnike pa potrebujemo tudi za to, da bodo naši vojaki v njih varni. Ti pa so itak spoznali, da so najbolj zdravi, če niso v uniformi. Zakaj so določeni podatki o nakupu oklepnikov zaupni? Podatki o oklepnikih so zaupni, ker - prvič: bomo dobili toliko in toliko oklepnikov za toliko in toliko denarja - drugič: ker ne bodo vsi polno opremljeni -tretjič: ker jih bomo dobili malo manj in - četrtič: ker jih bomo malo več plačali. Ampak - pst! O tem nikomur niti besedice, da minister za obrambo ne izve! dr.mr.fr.prof. dipl. mag. ing.med.vet. Ljuši Šaban Odprt račun, zablokirana pamet Ko politik, ki se je uračunal, trdi, da se mu računi izidejo, mu lahko verjamemo, saj jih bomo mi plačali. ia napredek Brez industrijske revolucije ne bi bilo globalnega segrevanja Zemlje. Mogoče se je nekoč tudi na Marsu razvilo življenje v tako visoko inteligentno obliko, da je na koncu zaradi tega postal neobljuden. r Cvetke k koprive PASJA MATEMATIKA Pekinezer Friki: »Veste kaj, tale hazarderska zasvojenost mojega gospodarja mi gre počasi že pošteno na živce. No, saj ne rečem, za kakšen milijon evrov bi tudi jaz izpolnil stavni listič, toda za par tisočakov pa res ne gre izgubljati časa ... Čakajte malo, ali mi lahko kdo pove, koliko pasje hrane se dobi za sto tisoč evrov?« ČEBELARSKA LOGIKA Dore Slapnik, čebelar z Brda pri Šmartnem ob Dreti (levo): »Marko, ti si učen čebelar, razloži mi, zakaj se morajo vse čebelarske družine preimenovati v društva?« Marko Purnat, predsednik čebelarske zveze SAŠA: »Veš, Dore, takšnih stvari se pa mi nismo učili, zato bo bolje, da vprašanje nasloviš na ministra Viranta. On v naši državi rešuje vse, kar je logično in kar ni logično.« DIRIGETSKA KOMANDA Tomaž Guček, dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline: »Dajmo, vi tolkalci tam zadaj! Dajte nekaj življenja od sebe! Skačite, skačite! Če se vas ne sliši, naj se vas vsaj vidi, da ne bo publika rekla, da ste bili neopazni. Dajmo, hop, hop!« SESTAVIL PEPS ANGLEŠKI IGRALEC- ROGER (007) NAČRT, RISBA, VZOREC, DESIGN NARODNO- OSVOBODIL. BOJ, NOB (POG.) JAPONSKA ZNAMKA HI-FI SLOVENSKI IGRALEC- MATIJA PO ABECEDI UREJEN SEZNAM NASLOVOV ANGLEŠKA PEVKA (WILDE) OSMI MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA ROMAN EMILA ZOLAJA EGIPČANSKI BOG SONCA JAP. SMUČAR. SKAKALEC-TAKANOBU MISELNA ZVEZA, POVEZAVA SORODNIH MISLI IGRALKA- MIRANDA IME DVEH PORTUGAL. KRALJEV (ORIG.) ITALIJANSKI REŽISER- TINTO NASILEN VSTOP OMILITEV OBVEZNOS- VELIKA KAČA, UDAV PLAST, SLOJ (REDKO) SLOVENSKI BALETNI PLESALEC- IKO HITREJŠI TEK KONJA KUBANSKI PLES ROMUNSKA ORODNA TELOVADKA- SIMONA ZADNJICA (VULG.) ITALIJANS. MESTO IVO ANDRIĆ TV- ZASLON ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA ERNST MACH SLOVENSKI ALPINIST- FRANC NEPRIJE- TEN OBČUTEK ABRAHAMOVA ŽENA (ST) BESEDA, KI KOGA UROČI PREBIVALEC ARKTIKE, INUIT CESTA POT V NASELJU ŠTEVILO Z DVEMA . NIČLAMA... OTOK V MALEM BELTU FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) NAUK O NEPRAVILNOSTIH V RAZVOJU MOŠKI LIK PRI MOLITVI V KRŠČANSKI UMETNOSTI NIČVREDEN ČLOVEK, MALOPRIDNEŽ TOMAŽ TOMŠIČ ZVRST JAMAJŠKE GLASBE POVRŠINS- KA MERA Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: BRASS- Italijanski režiser- Tinto DEAKIN- Britanski politik- Frederick William Dampier MANOEL- ime dveh Portugalskih kraljev ALS- otok v Malem Beltu Napovednik • Petek (26. januar), ob 18.30. Samostan Nazarje Predstavitev knjige: Nazarje - slovenski Nazaret in otvoritev razstave Pogled skozi čas________________________ • Sobota (27. januar), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Union Olimpija B (kadeti) • Sobota (27. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Lastovka • Vistra (člani) • Nedelja (28. januar), od 10.00 do 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarka • državni selekcijski trening za fante generacije ‘92 • Torek ( 30. januar ), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Sami junaki______________________ • Sreda ( 31.januar), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Babka pa jezik kaže! __________ • Četrtek (1. februar), ob 18.00. Grad vrbovec Nazarje Planinski večeri - Marjan Ostruh: Društveni izleti_______ ŽIVALI - PRODAM Prodam burskega kozla, star. 19 mes. in samohodni obračalnik; gsm 031/743-955. Prodam telički čb in križanko čb/lim., stari 1 teden; gsm 031/407-442. ŽIVALI - KUPIM Kupim visoko brejo telico, simentalko ali mlado kravo; tel. 583-51-47. DRUGO - PRODAM Starejšo (sip) nakladalno prikolico (dobro ohranjeno) poceni prodam; gsm 041/ 881-409. Prodam silažne bale (18 kom.); gsm 041/867-089. Prodam suho svinjsko meso, cena po dogovoru; gsm 051/396-276. Ugodno prodam kuhinjo marles, štedilnik, hladilnik, pomivalni stroj; tel. 838-80-45. Prodam novo sim kartico z dokumenti, cena 12,50 eur.; gsm 031/582-897. Prodam prevozni 300- litrski bazen za mleko s hladilnikom; tel. 584-51-97. Prodam suho meso in svinjsko mast; gsm 041/216-481. Prodam 1.000 litrsko plastično cisterno; Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Možine, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. gsm 041/783-422. Prodam suha drva, dolžine 25 - 30 cm; gsm 051/371-690. ____________ Prodam agregat, potopni hladilnik mleka (hm 402 - Plevnik); tel. 584-75-72 ali gsm 041/311-916. Prodam samonakladalno sip 17 m3, dobro ohranjeno; gsm 051/377-041. Prodam suhe orehove in jasenove deske - prve kvalitete; gsm 031/223-487. Prodam gsm nokia, prostoroč. setza v avto, nokia blutooh sluš.,avtoradio z zvočniki; gsm 031/451-948. Ugodno prodam nove planinske čevlje (gojzarje), št. 44 (alpina peak), sive; gsm 041/354-693. DRUGO - PODARIM Podarim starejšo spalnico in otroški avto sedež; gsm 031/518-814. DRUGO - IŠČEM Iščem star "gašper" za kurjenje na drva; tel. 891-53-56 ali gsm 042/311-992. VOZILA - PRODAM Prodam električno kolo (na akumulator), cena po dog.; tel. 583-14-32. Prodam subaru forster, 4x4, let. 98/10, serv. knjiga, veliko opreme; gsm 031 / 887-571. Prodam audi A4, 1,9 tdi, letnik 99, srebr-no-metal; gsm 041/783-630. NEPREMIČNINE V okolici Rečice oddamo manjšo hišo v najem; gsm 031/ 792-416, tel. 838-81-86. V Mozirju kupimo zazidljivo parcelo do 800 m2 ali manjšo hišo; gsm 041/324-345. MORDA STE ISKALI PRAV TO POSLOVNI PROSTOR V NAJEM V 1. nadstropju Bohačeve hiše v Nazarjih (bivša papirnica), 70 m2, oddamo v najem. Gsm 041/604-437. Iztok Vrtačič s.p„ Zadrečka cesta 6, Nazarje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o. Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobijenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO Smreka I., II. in lil. kvaliteta, informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713. Tesarstvo Rihter Srečko s.p, Šentjanž 47,3332 Rečica ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke. Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p. Ob Savinji 10 a, Nazarje. f ----------------------------------------N Oglasi k-----------------------------------------------_------------------------------------------------------S SAŠA 0PREŠN1K, DIREKTORICA PODJETJA GORENJE GOSTINSTVO D.0.0. »Naše vodilo je: včeraj na vrtu, danes na krožniku« Pod okriljem podjetja Gorenje Gostinstvo, v katerem je zaposlenih skoraj 200 delavcev, delujejo: Hotel Paka, Vila Herberstein, Restavracija DK, Restavracija Golovec, Restavracija pod Jakcem, Samopostrežna in Poslovna restavracija ter catering. Veliko in ugledno gostinsko podjetje vodi ga. Saša Oprešnik. - Katere izmed številnih storitev Gorenja Gostinstva bi najbolj priporočala bralcem Savinjskih novic? Seveda obisk katerekoli naše poslovne enote, pa vendar. Splača se priti v Vilo Herberstein, praznovati tu svoj rojstni dan, diplomo, ali pa se poročiti v vili, kije ena najlepših v Sloveniji. Odprta je vsak dan, razen nedelje, od 12. do 23. ure. Podjetja in podjetnike ter tudi društva vabim, da v Hotelu Paka pripravijo izobraževanje ali družabna in poslovna srečanja. Hotel je odlično opremljen za to. Ob tem naj omenim še ponudbo hotelske kavarne, ki nudi izvrstne slaščice, za katere velja, da so najboljše daleč naokoli. Vabim tudi večja podjetja, da z nami sklenejo pogodbo o dnevni dostavi malic, saj je dokazano, da redna prehrana zvišuje delovno storilnost. - Vila Herberstein, tel. 03 896 14 00 - Hotel Paka, tel. 03 898 07 00 - Catering, tel. 041 745 216 Restavracija pod Jakcem je največja daleč naokoli, zato je primerna za večje poroke, srečanja velikih kolektivov, ponujamo pa jo tudi za pripravo prodajnih razstav. Nekaj smojih že imeli in tisti, ki so se odločili za pripravo razstave svojih izdelkov pri nas, so bili zadovoljni, saj je samo v Gorenju več tisoč zaposlenih, ki jih marsikaj zanima in so potencialni kupci. Catering pa je naš pomemben adut. Če imate vsaj 30 gostov in se želite razbremeniti dela s pripravo in postrežbo jedi, preprosto pokličete nas in naprej bo šlo kar samo od sebe. Imamo vso opremo in kar 10 dostavnih vozil. Vaše bralce va- bim, da pokukajo na našo internetno stran www.gorenjegostinst-vo.eu. Tam je vse lepo napisano. - Vaš catering mnogi že poznajo, tudi prebivalci z našega konca. Kaj naj stori tisti, ki bo na primer kmalu praznoval kakšno obletnico ali družinski dogodek, na katerega bo povabil, recimo, štirideset gostov, pa ne ve, kako se lotiti stvari? Pri nas ima tri možnosti. Odloči se lahko, da praznovanje pripravi kje v naravi, v kakšnih najetih prostorih, kotje dom krajevne skupnosti, gasilski dom, ali pa kar doma. Nato si na naši spletni strani izbere meni, ki se mu zdi primeren in pokliče naš catering na tel. št. 041 745 216. Ugotovil bo, da so naše cene konkurenčne in da bi tudi v primeru, da vse pripravi sam, ne bilo mnogo ceneje, da dela s pripravo in postrežbo sploh ne omenjam. K naši postrežbi sodi pribor, namizni prti, pa še kozarce včasih posodimo dobrim strankam. Druga možnost je, če je družba večja, da na isti telefon rezervira našo Restavracijo pod Jakcem. Pred njo je velik parkirni prostor, restavracija pa je zelo moderno opremljena. Razdelimo jo lahko na tri dele, tako da je primerna za od 50 pa do skoraj 500 gostov. Tretja možnost pa je, da dogodek pripravi v eni izmed naših poslovnih enot. Mi smo pri dogovarjanju zelo prilagodljivi. Pripravimo lahko karkoli, naročnike pa vedno vprašamo, koliko nameravajo potrošiti za svoje goste. Ko to uskladimo, se naše osebje potrudi, da naš naročnik za svoj denar dobi kar največ. - Omenili ste, da lahko zagotovite dnevno dostavo malic podjetjem. Če bi se kakšen direktor večjega podjetja odločil, da se dogovori z vami, bi bilo vaše podjetje sposobno vsak dan pripeljati toplo malico tudi za večje število zaposlenih? So vaše cene konkurenčne? Poglejte. Trenutno vsak dan skuhamo skoraj 3.000 malic. Z dnevnimi toplimi malicami oskrbujemo zaposlene v Gorenju, malice pa trenutno vozimo kar desetim podjetjem izven poslovnega sistema Gorenje. Gre za uspešna podjetja, v katerih se zavedajo, kako pomembna je malica. Naj omenim na primer Esotech, ker je bila direktorica tega podjetja proglašena za naj gospodarsko osebnost leta 2006. Lani so z nami sklenili pogodbo. Tudi Saša Oprešnik, direktorica Gorenja Gostinstva, d.o.o. v Celju oskrbujemo nekaj večjih in manjših podjetij, med njimi na primer podjetje Viva pisala, kije zelo uspešno podjetje, katerega vodstvo seje odločilo, da poskrbi tudi za malice svojih zaposlenih. Malice vozimo tudi nekaterim manjšim samostojnim podjetnikom, avto servisom in drugim. Dobro vodstvo ve, da je topel obrok med delom še kako pomemben. Vabim tudi direktorje podjetij iz Zgornje Savinjske doline, če morda niso zadovoljni z dosedanjim dobaviteljem ali pa nimajo urejenega tega področja, da se odločijo in nas pokličejo. Tisti, ki namesto toplega obroka delavcem dajejo denar v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, delajo medvedjo uslugo sebi in zaposlenim. Kar pa zadeva konkurenčnost: cena naše malice je odvisna od tega, kaj kdo pričakuje in kaj želi s projektom redne prehrane doseči. Eni so pripravljeni nameniti več, drugi manj, vendar pa, prepričana sem, da se bomo dogovorili. - So se pri vas cene z uvedbo evra kaj povečale? Nekatere so se zaradi zaokroževanja malo povečale, nekatere pa so se tudi zmanjšale. Vsekakor so naše cene približno takšne kot kjerkoli drugje in precej nižje tot cene gostincev v večjih mestih, * posebej v Ljubljani. Tudi to je velikokrat razlog, da v našem Hotelu Paka, ki se ponaša s štirimi zvezdicami, pripravijo izobraževanje tudi podjetja iz Ljubljane. - Čemu dajete največji poudarek, posvečate največjo skrb v podjetju? Kakovosti storitev, izobraževanju in neoporečnosti vsega, kar pripravimo. Že pred leti smo vpeljali sistem, po katerem strogo spremljamo poti živii in prehrane, velikansko skrb pa posvečamo ravnanju z živili in neoporečnosti vsega, kar gostom ponujamo. Naše vodilo je: včeraj na vrtu, danes na krožniku. Iz zamrznjenih živil praktično skoraj ničesar ne pripravljamo. Mislim, da gre trend prehranjevanja v to smer. Ljudje v Evropi želijo jesti zdravo, gensko nepredelano hrano. Mi že več desetletij kupujemo živila izključno od domačih proizvajalcev, povrtnino predvsem od proizvajalcev iz naše in vaše doline. Že nekaj let nismo imeli nobenih reklamacij na kakovost, že kar nekaj pisnih pohval pa so prejele praktično vse naše poslovne enote. Hotel Paka in Vila Herberstein imata tudi zlati plaketi Gospodarske zbornice Slovenije. •Vaše želje in pričakovanja v letu 2007? Želim si, da bi kar se da dobro prebrodili prehod na evro. Seveda si želim predvsem dobrega poslovnega rezultata, ki gaje danes v gostinstvu kar težko doseči, hkrati pa želim veliko zdravja vsem delovnim ljudem, našim zaposlenim in vašim bralkam in bralcem. - Gospa Oprešnik, hvala za pogovor. ■ M Centrih tehnike in gradnje: naUtip» atoii*1’ prijeti** « Merc Celje - skladišče D-Per 7/2007 S Center tehnike in gradnji 1|||||4 Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Vabljeni v prenovljeni prodajnf center Izkoristite COBISS 0 ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme ... ter ponudbo gradbenih -izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi. Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 7. 2. do 27. 2. 2007, v • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01 /560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. OSREDNJA KNJ. CELJE