„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
lakaja rsak drugi četrtek ter relja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačico od navadno 4 redno vrstice (petit), če se enkrat natiine po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi so pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in so ne vračajo.
mladeniški sestanek
bo dne 25. marcija ob 10. uri pred-poldnem v Mariboru Flossergasse 4. Naredimo si načrt za mladeniške shode, sploh za našo pomembno organizacijsko delo za leto 1909. Prosimo, da se udeležijo sestanka zavedni mladeniči iz zelene Štajerske v ogromnem številu. Na veselo svidenje! Iskrene mladeniške pozdrave!
Lepa povest za današnji cas.
Kralj Sverlr s« poda nekoč s svojimi Četami v pomorsko mesto Tronthjem, kamor so je pripeljalo mnogo ladij od vseh strani.
Nemci so pripeljali na ovojih ladjah toliko vina, da jo bilo bolj po ceni kakor pivo. Ker so zelo pili, je vina zmanjkalo, predno so mogli pripeljati nemški trgovci po morju drugega.
En sodčjek je Še bil poln. Za tega so že vinjeni ljudje stepo.
Ker niso verjeli, da bi bilo vina zmanjkalo, so vdrli v kleti nemških trgovteev. Nemci so se branili, In mnogo jo bilo ranjenih in pobitih na obeh straneh, Nato jo Nemci popihajo na svoje ladjo in uidejo zdi v« lani množici. Le e težavo je kralj pomiril ljudstvo.
Mnogo slabega je napiravila ta vinska kupčija v mestu Tronthjemu. Pozneje se je zgodilo ravno zavoljo vina mnogo žalostnega.
Nek gostilničar se je napil in skočil skozi okno, ker jo mislil, da gre skozi vrata. Progi je skočil v morje v svoji pijanosti. — Dva vojaka kraljeve telesne straže sta vinjena ravno Šla z noži'drug nad drugega, ko pride kralj mimo. Ko vidijo drugi pijani vojaki, da se onadvia tepeta, zgrabijo koj za orožje in gredo branit, eni tega drugi drugoga. Mnogo je ranjenih, nekateri obleže nezavestni. Kraljev prihod napravi komaj prepira konec.
Pozneje skliče kralj veliki shod svojih podložnikov in govori ta-le govor;;
„Mi se zahvaljujemo 'Angležem, ker so nam pripeljali pšenice, strdi, moko in obleke; ravnotako ti-strni ki so pripeljali na prodaj razno potrebno posodo. .Odločno pa grajamo Nemce, ki so se v obilnem številu pripeljali na svojih ladjah k! nam in nakupili od nas surovega masla in rib, pripeljali pa so k nam vina, ki je napravilo med nami toliko gorja in nič dobrega. Mnogo jih ,o zgubilo v pijanosti svojo življen-je, mnogo se jih je tako pohabilo, da bodo pomnili celo življenje. Zato prepovem, da bi Še kdo uvaževal ino v mojo državo. Vzemite si k srcu mojo besede! Pijanost poTzrofČi itjrel al». Kdor go vda pijanogti,
zapravi s tem svoje premoženje, pridobi pa to, da se lahko v pijanosti poškoduje, ali si pa nakoplje bolezen. Pijanec je tudi mnogo nezanesljivejši in ima slabši spomin kot drugi ljudje. Tretje hudo in menda največje jo to, cer so Človek vda raznim strastem, posebno nečistosti. Človek začne v pijanosti brez vzroka zmerjati ali tudi pretepati mirne ljudi. V pijanosti preklinja in se pregreši proti božjim in človeškim postavam. Premislite vsi, ki ste vdani vinu, da boste morali nokoč (vse zapustiti. Kaj bo z 'dušo? Pri vsoh stvareh se mora držati mera. Vino pa zapelje ljudi, da ne vedo, kaj jo mera, kaj jo dovoljeno in nedovoljeno."
To pripoveduje pravljica o kralju Sverirju.
Ali ni resnično tudi dandanes, kar je govoril ta kralj?
Dokazano jo, da se zgodi izmed) 100 ubojev 63 v pijanosti; med 100 djanji nečistosti zakrivi jih pijača 77; med 100 hudodelstvi šteje jih alkohol 70; izmed 100 družin, kjer ni mlini in edinosti, pripisuje se jih 54 na račun pijače; med 100 slaboumnimi jih napravi alkohol 50. Vsak deveti Človek izgine iz sveta zaradi alkohola.
Zato pa b o j p i j a n Č e v a n j u ! Ce tudi ne bomo mnogo zastaranih pijancev izpreobrnili, svariti in odvračati hočemo od pijančevanja tiste, ki mu Še niso vdani z dušo in s telesom; kajti lažjo je, koga pred grehom obvarovati, kakor iz greha izvleči. Za pijanca ni druge poti, kakor da postane abtetinent, če so hoče poboljšati. 'Gostiln je dandanes preveč. — Boljše bi pač bilo, da bi bilo nad vrati krčme zapisano namesto „Tu so prodaja žganje", „iT u s e p r o-daja boleze n.,!
* *
*
Velikega pomena za sedanji čas so družbe treznosti. Mi no silimo nikogar, da bi se moral pijače zdrževati, mi svarimo le prejd pijančevanjem in nezmernostjo. Da je pa človek nekako primoran, da zmerno vživa opojne pijače, jo najbolje, če se vpiše v (družbo treznosti,
V naši škofiji se je ustanovila leta 1885, družba Sv. Janeza Krstnika in je obdarovana z odpustki. V ljubljanski škofiji imajo slično družbo, ki ima 3 stopnjo: 1. Zdržati se vsakega žganja, drugo pijačo pa vživati zmerno; 2. zdržati se vsakega žganja, drugo pijačo pa vživati zmerno in vsaj vsak dan ne; 3. zdržati so vseh opojnih pijač.
Resnica je, da bi bilo mnogo boljše, Če bi se sploh nič no pilo, kakor da se ravno vsled pijačo zgodi toliko hudega na svetu. Za telo ni potrebna pijača, pač pa hrana.
Dandanes vse hiti v tovarne ali fabrike, da si kaj prisluži. Pa kake' malo jih jo, ki bi si kaj prihranili; kar Črez teden zasluži, pa v nedeljo požene po grlu.:
Koliko zdravih mladeničev gre v Nemčijo ali v domačo tovarne, Malo jih je, ki bi si kaj prihranili, ter se spomnili svojih domačih. Kaj ima večina od tega, da zapusti dom? Vsleld preobilna pijače pade mladoiil v prerani grobi
Pijača pa je kriva tudi vsega greha. Kdo je varen v socialdomokraškem taboru, da ne zgubi vero in se Časno in večno pogubi. Zakaj se pa dandanes bolj skrbi, kakor za brezverske časnike in knjige ? Ljv'dje, ki so sami zakopani v greh in brezverstvo, izdajejo denarje za to, da si more tudi manj premožen delavec kupiti beriva za mal denar.
Pred nedolgim časom je umrl pri nekem premo-gokopu na Slovenskem mlad premogokop. Bil je kmečki sin. Zelo mu je branila mati oditi od doma. „Ostani doma, saj ti nič ne manjka; boš videl, da boš srečen. Veš, da tam pri slabih tovariših se boš zgubil in prepozno se boš spomnil na besede svoje matere, ki bo tedaj že morebiti počivala v grobu."
„Nič se no bojte", ji odgovori sin, „kaj pa bi doma, Če pa nič ne zaslužim." „Za potrebno obleko", reče mu mati, „,boš že imel denarja, in stradati ti še tudi ni bilo treba." Pa sin ni poslušal matere in 'šel je od doma. In spolnile so se pri njem resnične besede: „Povej mi, s kom občuješ in jaz ti povem, kdo si." Od začetka je bil še ta mjadenlič dober in celo domu jo poslal parkrat svoj zaslužek.
Njegovi tovariši pa so bili večinoma socialni demokrati in mnogi brezverci. Imeli so pa socialni demokrati shod, na katerem se je udrihalo najbolj po duhovnikih, hvalila pa se je svoboda in brezverstvo.
„Na, mene že ne bodo pridobili", si jo mislil naš mladenič. Po shodu je bilo popivanje in tudi njega so spravili zraven.
„Malo si ga že smem privoščiti, saj je nedelja", si misli, „in greh tudi ni, Če malo pijem". [A pomislil ni, 'da ise je bližnjo priložnosti treba varovati!
Tovariši njegovi so spoznali, da je razumen, in začeli so mu govoriti: „Ne smeš se tako držati, saj samo enkrat živiš; zdaj ga dajmo, ko smo mladi. Tu imaš čisto lepo življenje, samo porabiti ga moraš znati. Tu lahko bereš časopise, ki se brigajo za. ubogo delavstvo."
On pije in je vesel in prav dopade se mu družba. Drugič ga tovariši zopet povabijo, naj gre ž njimi, in Šel je.
„Vsega tako ne bom zapravil", si je mislil. A pili so in pili, a ne samo zaslužek je Šel po grlu, ampak Še dolg je napravil.
Časopisi, ki so viseli v gostilni ob stenah, se mu niso nič kaj dopadli, a bral jih je, ker ni imel drugih. Njegova vera je začela pešati in začutil je neko praznoto. Nenadoma mu je prišlo na misel, da
bi šel domu, a hitro je zatrl to misel. Zdelo s® mu je, da no živi prav, ker si nič ne prihrani, ampak vse zapije. Vedno jo bil preslab, da bi se ustavil svojim nadležnim tovarišem, ki bi ga potem imeli za „ab-stinenclarja".
Prešla so leta in vedno isto življenje,: Živel je tja v en dan in njegova vera je bila čisto opešala, ker že od doma ni bil prišel posebno pobožen, a vendar tedaj Še veren in nepokvarjen. Domu je pisal redko, ker ni imel kaj.
Njegovo mater je to žalostilo. „Zapravlja tukaj sin, greši — doma pa mati se solzi." — Nekoč se je on ravno napravljal v rudnik, kar mu pismonoša prinese brzojavko, da mu je mati umrla. Odpelje se na pogreb in ostane pol leta doma* 'A dolg Čas mtu je postajalo doma in slednjič zopet odide, čeravno mu je oče branil.
„To le vzemi seboj, pa poglej vičasi notri; to Jo bila tuđi materina želja." In sin je vtaknil pri odhodu v žep Slomšeka: „Življenja srečen pot". Konec povemo v kratkem.
Nekoč je preveč plesal, kakor se mu je zdelo, in pd tedaj se ni počutil prav zdravega. A1 delal je vedno naprej, češ: bo že prešlo. A bilo je vedno slabše in odšel je v bolnišnico. iTam je v dolgih urah prebiral to lepo SlomŠekpvo knjigo: „Življenja srečen pot." Solzo so se mu vlile po licu in vzdihnil je: „Nisem vedel, da sem imel v tej knjigi zaklad." K srcu so mu šlo besede blagega škofa. Videl je, da so mu dnevi Šteti in spomnil se je materinih besed, ki mu jih je govorila pri odhodu, in ki je sedaj gotovo v nebesih prosila Boga, da pride sin K njej in se ne pogubi. Pisal jo Še očetu s tresočo roko, da ne bo več dolgo, ko odide za materjo.
Oče je bil potom pri njegovi smrti. Doma pa so potem ljudje govorili: „Tako močen jo bil, pa je umrl; ko bi bil poslušal mater, bi Še zdaj lahko bil vesel in zadovoljen doma na svojem posestvu. V svetu ni nič!"
Vso hoče v svet. In potem se naj čudijo ljudje, da se dandanes kmetu tako slabo godi, Malo jih je, ki jim tujina prinese srečo. D|oma pa primanjkuje ljudi in skoro ni dobiti hlapca ali dekle. Ni slabšega za kmeta, kakor da silijo domači ljudje v svet, kjer so jih toliko in toliko zgubi v pijači. Zaj potrebo bi imeli vsega dovolj, ko bi doma ostali; včakali bi visoko starost, kakor njihovi očetje in zaspali bi po poštenem delavnem življenju mirno v Gospodu. V tu-
J. Markošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
Tretji dan na morju.
kraljevim pevcem: Ko gledam Tvoje nebo, delo Tvojih prstov: luno in zvezde, ki si jih stvaril (reči moram): Gospod, naš Gospod! kako čudovito je Tvoje ime po vsi zemlji (kako čudoviten si v svojih delih po vsem svetu); Tvojo veličastvo je zvišano nad (vidna) nebesa. (Ps. 8, 2. 4.)
(Dalje.)
Mornarji so skoraj izključno Hrvati. Veselje se jim je bralo na licu, če sem jih nagovoril v slovensko-hrvaški mešanici, ki so jo pa prav dobro umeli. Bilo je sicer to marsikateremu nemškemu pre-napetnežu neprijetno in neljubo, pa za to se nismo brigali. Ravno ta dan je pridigar na vse pretege, pa brez vse potrebe, povdarjat v uvodu nemštvo, nemško pobožnost in zvestobo itd., pa kakor nalašč smo bili pri slovesni maši pri altarja ta dan sami Slovani. |Ta večer je premišljevala neka navdušena Slo-venka iz Gradca, če bi kazalo, da bi zapele pred Marijinim altarjem tudi nekaj Marijinih slovenskih pesmi; imela jo precej tovaršic, ki bi ji pomagalo. Lepo bi seveda bilo in. tudi poučljiVo za nemške soro-marice, da bi slišale milodoneče slovenske pesmi ; opustila je sicer namero, da bi nam ne mogli ničesar predbacivati, obljubila pa je, da se gotovo videleži prvega slovenskega romanja v Sveto deželo in da bo tačas nadomestila v obilni meri, kar v sedanjih razmerah opusti. Ta večer sem ostal nekaj dalje na krovu, kakor na predvečer, pa naša tovaršija se je ta dan kar hitro celo razpršila, menda ni bilo vse v redu. Šel sem na kapitanov mostič, da imam prost razgled na prekrasno južno nebo, na katerem je Žarelo v nepopisnem sijaju milijon zvezd, druga lepše od druge, sredi med njimi pa se mi je režal na široko bledi mesec in razlival bajno luč po ladji in se prekobicajo-£ih valovih.:
Dolgo som zrl na ta nočni Sar, vskliknil sem s
Četrti dan na morju.
Na vse zgodaj pluli smo mimo zadnjih jonskih otokov C e r i g o, katerega so v starem veku obiskovali fiuički ribiči škrlatnikov, in neznatnega, skalnatega C e r i g o 11 o
Na desno pred nami začeli so se ob jutranjem svitu dvigati hribi in planjave največjega sredozemskega otoka K r e l e, ki je znana marsikateremu slovenskemu vojaku.
Dolga je 200 kilometrov, Širokost se pa menjuje med 9 do 64 kilometrov. Četvero malo obraščenih pogorij preproga otok; najvišji gori sta trovrhni Psi-loriti in Teodoro okoli 2500 m visoki.
Več precej obširnih ravnin, zelo rodovitnih in tudi po zimi zelenih ima Kreta; že v starih Časih slovela jo po svojem vinu, olju, orančalh in po obilnem medu. Sme se Kreta po lepoti in rodovitnosti imenovati kraljica Sredozemskega morja. Zato se pa tudi ni čuditi, da so se ljudstva za njo kar trgala.:
Bila je po vrsti v oblasti starih Rimljanov, A'rabjcevi’, Grkov, Geguezov, Retiejčaiiov,. na zadnje pa je padla v turške roke.
V začetku devetnajstega stoletja skušala so jo Kreta, ki Šteje 240 tisoč kristjanov in 88 tisoč turkov, večkrat otresti turškega jarma.)
Leta 189D. se je vstaja v toliko posrečila, da je dobila Kreta samoupravo pod vodstvom oaadkomisarja princa Jurija, drugega sina grškega kralja, vrhovno vlado pa še ima Turčija. Da bi se red in mir ne motil, za to skrbijo Angleška, Italija, EusEa in Fran-
.lini pa se jih toliko ponesreči vi rudnikih in kaj je z dušo, ki jo Gospod pokliče tako nenadoma v večnost?
(Konec prihodnjič.)
Bodimo praktični kristjani!
V eni Številki „Našega Doma“ je pihala neka mladenka svojim sotovarišicam o praktičnem krščan-stvlu, posebno o veliki malomarnosti in slabi veri v božjo pričujočnost v najsvetejšem zakramentu, kar pa ne velja samo deklicam, ampak tudi nam iantom.
Kako je s praktičnim krščanstvom pri mladeničih? 10, največkrat prav slabo, posebno z živo vero v božjo pričujočnost v najsvetejšem zakramentu.
Kolikokrat se vidi, ko stopijo fantje v cerkev, sc malo stresejo, kakor da bi jih v hrbtu zabolelo, ali kakor da bi imeli kol v hrbtu.
Dragi mladeniči, verujmo trdno, da smo pred tistim, ki je kralj nebes in zem’lje, kojega postavi se podvreči morajo vse stvari v nebesih, na zemlji in pod zemljo, on je tisti, ki bo koj po naši smrti naš sodnik za celo večnost.
Dragi mladenič, tu ne storimo samo kako dobro delo, ako se v cerkev stopivši do tal priklonimo, ampak to je naša dolžnost, katero smo Jezusu dolžni izpolniti.
Otresimo se strahu pred ljudmi, ne mislimo, kaj bo oni ali ona rekla, ako me vidijo, da se do tal priklonim, pomislimo, kdor je dober kristjan, nas bo čislal, kdor je pa slab' in mlačen, na tega se nam pa ni treba ozirati.
Ako hoče kdo s kraljem ali cesarjem govoriti, kako težko dobi priložnost, in ako se mu je to posrečilo, kako srečnega se čuti potem!
'Ako pa stopimo v cerkev, smo pred kraljem, ki je čez vse kralje in cesarje, in ga lahko obiščemo, kolikokrat hočemo, samo da mu potrebno spoštovanje izkažemo.
Dragi mladeniči, ne sramujmo se nikjer našega krščanskega prepričanja.
Ko je nekdaj sin visokega Častnika Paskvero-na svojemu očetu tožil, da mu je tako težko med la.h-komišljenimi tovariši svojo vero spoznavati, piše mu oče naslednji odgovor: Zasaidi takoj tvojo zastavo visoko. da se ve, kdo da si. Cez 24 mr ne sme nobeden tvojih sošolcev čez tebe dvomiti, ali te za tvoje mišljenje vprašati. Bodi kristjan priprost, pa prost, pred vsem nobene slabosti. Kdor ima Čast biti kristjan, mu ni treba zanesljivosti ali dopuŠČen-
coska. Zadnji dve bi pa sami potrebovali nekoga, da bi skrbel v njih za red in mir.
Lansko leto v jeseni sklenili so Krečani proglasiti združenje Krete z Grško in izvjršili svpjo namero 7. oktobra. 1
Stari Krečani niso bili na posebno dobrem glasu. Sv. Pavel, ki je tam oznanjeval sv. evangelij in KreČane dobro poznal, piše v listu do Tita, katerega jo postavil škofom v Kreti, o Krečlanih naslednje : „Rekel je njih (Krečanov) lastni prerok, pesnik Epi-menid, ki je živel 658 let pred Kristusom: Krečani so vselej lažniki, hude zveri, leni trebuhi (taki ljudje, ki se žive od ropa in goljufije, lenuhi brez dela, kateri strežejo le svojemu trebuhu). ,To pričevanje je resnično", tako ppirdi sv. Pavel iz lastne skušnje in opominja Tita: „Zaraditega jih ojstro posvari, 'da bodo zdravi v veri, uči in svatri jih z resnobo in oj-strostjo, da se ne bodo dali odvčniti dd pravega nauka po krivili učenikih. (List do Tita 1, 12. 13.) Ce so dandanes kaj boljši, ne vem, vozil sem se kakih osem kilometrov severno od njih; potopisci, ki so otok obiskali, jih nič kaj ne hvalijo.
Z velikim zanimanjem smo gledali z daljnogledi številne večje in manjše zalive, ki se zajedajo ponekod globoko v otok,. V njih leže prijazno vasice, in trgi in precej velika mesta, na primer Kanea, kjer so bile usidrane nekaj časa tudi avstrijske bojne ladje. Hišo Imajo skoraj vse ravne strehe po orijental-ski šegi; pa ni se bati, da bi obležal sneg na njih. Po ravninah’ pade silno redko sneg — navadno v zimskem Času samo dežuje i— le gorovje pokrije bela odeja.
(Dalje prihodnjič.)
ja za svoje prepričanje beračiti! Ne boj ea za posebneža veljati, skoz 40 let sem jaz tak velik posebnež, pa vendar me ni ne Bog ne ljudje zato kaznovali. — Tako je odgovoril oče svojemu sinu, to velja tudi današnje dni za nas.
Ne bojmo se svojega prepričanja jasno spoznat^ bodisi prod našim sodelavcem ali našim predpostavljenim !
Slovenski fant z nemškega Štajerskega.
Okoli po svetu.
Na Dunaj je prispel japonski princ Kuni, katerega je cesar sprejel v posebni avdijenci.
Stoto šolsko poslopje. Na Dunaju so otvorili pred nedavnim časom velikansko, moderno šolo, ki ima 43 učnih sub, pet dvoran in tri obednice si kuhinjo za mladino, deset shramb za mladino itd. Stavba je stala nekako okroglo 800.000 K. Sedaj je na Dunaju ravno sto šolskih poslopji. Glavno zaslugo za to moderno šolo so si stekli vladarji dunajskega mesta krščanski socialci pod vodstvom župana Lueger-
ja —
V Zagrebu se ustanovi višja madjarska dekliška šola.
Koliko bi nas stala vojska? Sedanji nevarni položaj
: na Balkanu sili v ospredje vprašanje, koliko bi nas stala : eventualna vojska. Stroški morebitne vojske se dajo prav j težko izračunati, ker se še ne ve z gotovostjo, na koliko ' strani bi se morali bojevati. Avstrija jo bila dosedaj vedno v neprijetnem položaju, da se je morala boriti proti dvema : ah še več sovražnikom, tako leta 1805, 1809 in 1859 proti ! Franciji in njenim zaveznikom, leta 1815 in 1859 proti : Franciji in Italiji, oziroma Sardiniji, lota 1866 proti Prusom : in Italijanom, leta 1878 proti bosanskim insurgontom, katerim so sicer neoficielno pomagale Srbija, Turčija in Črna-gora. Kakor vse kaže, bi se morali tudi v sedanjem položaju boriti na dve ali tri strani. Stroški take vojsko so seveda velikanski, ker je treba na vse strani vojaških priprav, katere seveda mnogo stanejo. Nemško-francoska vojska je stala nad devet milijard. Stroški rusko japonske vojske so znašali na ruski strani 3390, na japonski strani pa 2860 mil. kron. Avstrijo bi stala vojska en dan 14 mil., en mereč 420 mil. in eno leto 5110 mil. kron. K temu je pa treba prišteti še podpore družinam rezervistov, razne odškodnine, pekojnive invalidom in vdovam po v vojni padlih vojakih. Ako pomislimo še, koliko škode trpi za časa vojske industrija, trgovina, nadalje velikanske izgube na borzah itd., moramo prunati, da je vojska ena najdražjih podjetij na svetu.
Nemčija, Anglija, Francija in Italija so izjavile, da ne pripoznajo neodvisnosti Bolgarske, in da se mora Bolgarska pogoditi s Turčijo.
Mesto Berolin na Nemškem jo zadnji čas silno razburjeno. Nek neznanec napada ženske kar na ulici in jim zasadi nož v trebuh. Dosedaj je ranjenih 25 žensk.
Ruska carica je odlikovala italijansko kraljico s križem Aleksandra II. v znak njene skrbnosti za ponesrečence pri zadnjem potresu v Kalabriji.
Kolera na Ruskem. V Petrogradu se kolera vedno bolj širi. Zadnji čas je obolelo zopet 45 oseb, 5 jih je pa umrlo.
Portugalska kraljica je nevarno zbolela.
Potres na Španskem. V Elohe so občutili v, pon-deljek zelo močne potresne sunke. Ljudstvo je prestrašeno zbežalo na prosto. V cerkvi je nastala grozna panika; vse je hotelo ven. Pri tem je bilo ponesrečenih več žensk in otrok. Tudi na mnogih drugih krajih so se prigodilo enake nesreče vsled nastalo panike.
Turški minister za zunanje zadeve postane Rifaat-paša, poslanik v Londonu.
Turški sultan je zbornici sporočil, da je imenoval za velikega vezirja in ministra notranjih zadev Hussein Himi-pnšo, bivšega generalnega nadzornika Makedonije.
Angleški kralj Edvard namerava to poletje, pridno se bo podal v Marijine vare, potovati v Iscbl.
Nov koledar za Turško. Državni svet je sklenil. v zadnji seji, da se s 1. marcem upelje novi koledar v vsem državnem poslovanju in to oni novega stila.
Bolgarski zunanji minister je dobil iz Peterburga oficielno poročilo, da je car Nikolaj sklenil bolgarsko kraljevino pripoznati in kralja Ferdinanda sprejeti s kraljevskimi častmi; obenem jo Rusija pričela posredovati pri ostalih velovlastih, da bodo Bolgarijo priznale za kraljevino. Od drugo strani se poroča, da bodo velevlasti še-le tedaj priznale kraljevino Bolgarsko, ko se bode ta sporazumela s Turčijo.
' „Slovanska jednota“ se imenuje enotni slovanski klub v državnem zbora in obsega vse češke klube, oba jugoslavenska kluba in staroruski klub. Ta nova parlamentarna organizacija je zdaj najštevilnejša, šteje namreč 126 Članov. Pravila je sestavil dr. Šušteršič.
Stbija še vedno straši z vojsko. Oborožuje se z vso hitrostjo in po listih izziva Avstrijo z vso brezobzirnostjo. Razmere so med obema državama skrajno napete. Kaj nam prinese bližnja prihodnjost, krvavo vojsko ali mir, nihče ne ve.
V	Macedoniji vzbruhne najbrž v kratkem splošna vstaja.
Prestolonaslednik Jurij že več mesecev z vsemi močmi dela na to, da se premesti srbska rezidenca v Niš. Opetovano je povdarjal, da strategični oziri nujno zahtevajo premestitev rezidence, ker bi se Belgrad v slučaju vojske z Avstro-Ogrsko nikakor ne mogel vzdržati. Ukrenilo se je že marsikaj, kar meri na to, da bo premestitev rezidence iz Belgrada postala dejstvo. Zakladnica narodne banke se nahaja že več časa v Nišu.
V	Srbiji se je sestavilo novo ministrstvo iz vseh strank. Ministrski predsednik je postal Novakovič, minister za zunanje zadeve je ostal prejšnji minister Milovanovič. Novo srbsko ministrstvo se smatra kot Avstriji neprijazno.
Ljudska vseučilišča. Na Danskem so ustanovili preko 71 ljudskih vseučilišč. Namen teh ljudskih univerz jo, prepojiti slušatelje z vročo ljubeznijo do domovine in krščanstva na demokratični podlagi. Te univerze obiskujejo mladi možje iz bolj premožnega kmečkega stanu, deloma tudi iz delavskega in obrtnega stanu in tudi dekleta iz istih stanov. Obiskovalo je ta vseučilišča v letih 1905 in 190G 8500 moških in 8200 ženskih. Država ne zahteva nobenega dokazila o sposobnosti voditeljev in učiteljev teh zavodov. Ako šola dokaže zadostno Število obiskoval- J cev, dobi od države do 8000 K letne subvencije. In J Glavni namen teh šol je, da se vzbudi v slušateljih duševni interes, da se jih napeljuje in usposobi k samostojni nadaljni izobrazbi. Zato1 pa kupujejo na Danskem poljudna znanstvena dela ponajveč kmetje in delavci, ki so bili nekdaj slušatelji teh vseučilišč. Podučujo se pa na teh ljudskih univerzah še telovadba, petje in risanje.
Nov vulkan. Vulkan Pico de Golima v Mehiki je pričel zopet bruhati. Med grozovitim bobnenjem se je vsula vroča lava iz žrela; vsa okolica je požgana in opustošena kamor je dosegla lava.
Revolucija v Perziji. V Reštu so vdrli revolucijo-narji v vrt guvemeija in vrgli bombo. Guverner in mnogo drugih je bilo ubitih. Nato so z granatami razdjali guvernerjevo poslopje, pošto in brzojav. Revolucijonarji so obljubili varovati življenje in imetje ruskih podanikov in tudi ostalih mirnih meščanov.
Nova skupna država v Južni Afriki. Vse angleške kolonije v Južni Afriki so se spojile v eno veliko republiko, ki bo pa imela pet glavnih mest, ker nobena od kolonij ni hotela odnehati od svojih pravic v prilog jedi-nega glavnega mesta. In tako bode Kapsko mesto zakonodajno glavno mesto, Pretoria upravno, Bloemfontein sodno, Patschefstroon vojno in naposled Durban kot carinsko glavno mesto. Vsa ta mesta razen Durbana so zvezana med seboj z železnico, vendar so tako jedno od drugega oddaljena, da bo administrativni posel zelo otežkočen.
Peričnik. Znani slap „Peričnik“ ima letos krasen leden stožec ki meri v visočini nad 20 metrov. Ob svita solnca se odbijajo barve na njem v nepopisnem sijaju in blesku. Dostop k slapu je neoviran, ker jo pot izvožena.
V mrtvašnici oživela. V Domažlicah je nenadoma umrla neka 401etna žena, mati štirih otrok, dozdevno zadeta od kapi. Prenesli so jo v mrtvašnico na pokopališče, kjer so je drugi dan imela vršiti komisija. Toda žena je bila le navidezno mrtva in se ji je v mrtvašnici ponoči vrnila zavest. Skočila je kvišku in hotela domov, a ker je bilo pokopališče zaklenjeno, ni mogla nikamor. Sele proti jutri je prišel mimo neki mož, ki ga jo žena klicala na pomoč; šel je obvestit grobarja in nato so ženo spravili nazaj domov'
Niagara zamrznila. Kakor vesti iz New-Yorka poročajo, je slap Niagare popolnoma zamrznil. Soln-čni žarki se zrcalijo in blišče v neizmernih masah ledu in odsevajo v nebrojnih barvah kristalne mase ledu.
Požar mehikanskega gledišča. V mestu Aca-pulco v Mehiki je nastal požar v gledišču „Flores.“
' Pri predstavi je bilo najmanj okoli 1000 ljudi iz naj-3 Starejših ih najbogatejših rodbin Okolice. Ogenj se je
hitro razširil. Nastala je panika, pri kaferi je bilo mnogo oseb pohojenih. Rešitev ljudi je bila Še posebno otežkočena, ker je imelo gledišče sano tri ozke izhode.
Vlak so ustavili M noči roparji v Denveru (Co-lorado) v Ameriki. Vlak je vozil na progi Atlantik s hitrostjo 60 kilometrov vj eni uri, kar začuti strojevodja preteči glas in ko se/ obrne, vidi namerjen samokres pred obrazom.! Razbojniki so prisilili strojevodjo, da je ustavil vlak. Nekaj jih je ostalo pri njem na straži, drugi so pa oropali med tem časom poštni voz, s katerega so odnesli vrednosti v znesku 175.000 kron in potem izginili brez sledu.
Parni stroj se je razletel. Na parniku „Peter Zrinjski" se je razletel parni stroj, ko se je vračal iz Opatije proti Reki. Vsled tega je nastala velika zmešnjava in panika med potniki. Parnik so spravili nazaj v pristanišče, kjer so se mogli potniki izkrcati brez nadaljnih ovir.	i
Dve novi samostalni državi v Zjedinjenih državah ameriških. Kongres u Washingtonu je sprejel nov zakon, po katerem se Arrizona in Nova Mehika proglasita samostojnim državama v zvezi Zjedinjenih držav.
Grozen ciklon je razsajal v Teksasu, Misisipi in Alabami. Napravil je ogromno škode. Ubitih je bilo 12 oseb, dočim je bilo ranjenih na desetine ljudi. Ciklonu so se pridružili še sneženi zameti, ki so napravili velikansko škodo po državah Kanzas, Nebraska in Oklahoma.
Razgled po domovini.
Cesar je potrdil spremenjeni deželni red in deželni volilni red za Štajersko.
Deželnozborske volitve za Štajersko se prično dne 7. maja. Takrat voli splošna skupina.: Končane bodo 29. maja. Takrat voli veleposestvo.:
Odlikovanje. C. kr. namestništvo v Gradcu je podelilo cerkovniku v Kamnici Tomažu Dobaj častno kolajno za 401qtno zvesto službovanje.
Umrla je na Vranskem 81 letna Frančiška Musi, mati duhovnov Jožefa in Alojzija Musi.
Novi brambovski zakon »določa dveletno službeno dobo. Zdaj se rabi 100.000 rekrutov, odslej se jih bo vsled skrajšanja službene 'dobe 150.000. Pro-stovoljskja pravica se omeji, in odpravi odjačanje po žrebu.
Vojaški nabori odgodeni. Ker ni mogočo, da bi državni zbor o pravem času rešil rekrutne predloge, bodo vojaški nabori odgodeni.
Mariborski občinski svet je v svoji zadnji seji sprejel nujni predlog svetovalca J.: Pfrimerja, v katerem se poživlja vlada, da čimpreje prične z gradbo državnega mosta preko Drave. Županu se naroča, da naj v tej zadevi osebno intervenira pri merodajnih osebah na Dunaju. Sklenilo se je tudi naprositi poštno upravo, da vpelje ponočno telefonično službo.
V Naskejevi tovarni v Mariboru je na pust po noči nastal požar. Škoda je precej velika. Zgorela je skoro vsa zaloga usnja, mnogo strojev je pokvarjenih. Kako je ogenj nastal, se ne vo.
Ptujski mestni svet je prepovedal na predlog mestnega zdravnika dr. Metzlerja, zavijati meso, klobase, sir in druge sveže jestvine v časniški ali drug papir, odslej se bo moral rabiti samo bel papir.
Slovenski znaki. V nemških listih se pritožujejo Ptujčani, da si upajo slovenski fantje prihajati v mesto s slovenskimi znaki. To baje vznemirja njih nemško kri in za to kličejo merodajne činitelje na pomoč. Svetujemo Ptujčanom, naj bodo mirni in naj ne dražijo ljudi, ki jim dajejo kruh II
Slivnica pri Mariborn. Naši fantje so nam v nedeljo dne 21. svečana pripravili zopet par veselih uric. Predstavljali so igri: „Kazen ne izostane“ in „Krčmar pri zvitem rogn“. Igrali so v splošno zadovoljnost in je želeti, da bi nam skoraj kaj priredili.
Letošnji predpust je naredil zelo veliko vrzel v vrstah naših mladeničev, oziroma mladenk. Poročili so se: Iv. Meško, vrlo naroden mladenič v Ključarovcih z gdč. Mat. Kosi od sv. Tomaža. Mladi par je poročil ženinov brat slavni pisatelj Fr. Ks. Meško, župnik v Žili na Koroškem. — G. Ignacij Lipovec, predsednik Br. dr. za ljut. okol. in posestnik na Pod-gradju z gdč. Uršiko Kosi iz Bučečovec. — G. Jakob Bezjak v Trgovišču z gdč. Polonico Hergula iz Sodinec. — G. Peter Makoter v Križevcih z gdč. Milico Malčovo iz Kokorič. — G. Martin Jančič v Varišavasi z gdč. Tončko Skrbiš v Makolah. — G. J. Frlež, pek pri Sv. Urbanu z gdč. Nežiko Hameršak. — G. Urban Fras iz sv. Urbana z gdč. Ivanko Tainsr iz Trnovskega vrha. — G. Miha
Močnik v Kalobjn z gdč. Ana Streio pri Sv. Jnrju ob juž. žel. — G. Lojze Otorepec iz Sv. Eme z gdč. Liziko Belina.
—	Gdč. Veronika Korpar iz Oslušovec pri Sv. Lenarta z g. Filipom Krabonja. — G. Marko Snajdar, hišnik Cirilove tiskarne z gdč. Micko Vogrinec. Oba rodom Ljutomeržana.
—	G. Alojz Mohorko na Gorici pri Račjem z gdč. Barico Vodušek. — Pri sv. Tomažu pa sta obhajala zakonska Anton in Marija Kajnih v Trnovcih zlato poroko. Bog daj vsem tem in tistim, ki jih je letošnji predpust vpeljal v zakonski stan, mnogo sreče in božjega blagoslova!
Sv. Barbara pod Mariborom. One 15. prosinca je Sel 68 letni Juri Tomažič, posestnik z Velke Zimice, v hosto neko drevo podirat; po nesreči ga je drevo tako udarilo, da je v groznih mukah trpel Še 8 tedne. Se le po treh tednih ga je rešila smrt. Bajni zapušča žalujočega sina in sinaho.:
V radgonskem okraju so prekmurski Slovenci pokupili v zadnjem Času 89 posestev. Nemci sedaj po svojih listih tožijo, da bo kmtalu poslovenjen ves radgonski okraj, Radgona sama pa bo ostala jezikovni otok, ako se kot protitežo proti prekmurskim Slovencem ne bo skrbelo, da se bodo v okraju naseljevali Nemci.
V Studenicah se je 21. febr. vršil srečelov, katerega se je udeležilo do 300 ljudi. Vse se je dobro obneslo/
Čadramlje. Dne 25. feber. je dopolnil sedemdeseto leto plodovitega življenja prečast. gosp. konzistorijalni sovetnik in župnik Bezenšek. On pri nas cerkveno in narodno polje s krasnim vspehom obdeluje že čez trideset let. Bog nam ga ohrani v dosedanji čilosti!
Zreče. Tu je vmrl bivši posestnik Jožef Železnikar pd. Andrejec, star 83 let. Posebnost iz njegovega življenja bodi omenjena ta, da je zelo rad prebiral knjige in časopise. In v tem obziru naj bi on bil za vzgled vsakemu izmed nas.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Ko se je obhajal sv. misijon, smo dobili navodilo za dolgi misijon, ki so šele zdaj prične, ki nas bo dovedel do našega cilja, ter nas bo obvaroval našega gospodarskega propada. Da bi lažje dosegli naš namen, so nam pokazali pripomočke in ti so: Marjina družba in pa dražba treznosti. Mladina je navdušena. V obilnem števila smo pristopili v Marijno družbo, mladenči in dekleta. Bog dal, bi bili stanovitni in vestni v zpolnjevanju dolžnosti, ki nam jih navezuje. Potrebna nam je pa družba treznosti, pa treznost še bolj kakor družba sama. Žal, tudi mi Šempeterčani smo se bratili z alkoholom. Radi smo mu roke podajali. A sedaj se pa hočemo ustaviti temu zlobnežu, saj tako smo obljubili. Boj je hud, a začeti ga je treba. Kar tako zlepa se ne da odpraviti ukoreninjena strast. Obljubili smo se poboljšati, torej ne dajmo se več zapeljati temu zapeljivcu:	alko-
holu. Ta je zvit ptič in se ne da kar tako pregnati iz svojega brloga. Žal, da so posamezni že prelomili besedo. Pomilovanja vredne sluge alkohola! Še imamo take v naši sredini. Dragi mladenči, in trezno misleči možje, dajmo pokazati, da vemo držati besedo dano in bodimo možje, ne pa kukavice. Dajmo se pa varovati in ogibati takih družb, dajmo jih pridobiti z našim vzgledom in k spodbujanju treznosti! Ne dajmo se družiti ž njimi, ki si ga po večkrat privoščijo en mal preveč, — a, preveč, kaj še preveč, samo do popolne abotnosti. Nek fant mi je rekel, ko sem ga opomnil, da mu leze že tudi v noge: „Kaj boš skrbel za me, pusti me, saj še lahko grem, napravi nekaj korakov pa je telebnil kakor klada pijana. Še lahko je šel k Jurju, kjer ga je dušil do zoro drugega dne. Žalostno, pa vendar res, da imamo še več takih prikazni. Ne dajmo se motiti in s korajžo v boj proti alkoholu, z veseljem pozdravljena družba treznosti! Dajmo izpolnjevati njena vodila. Tako bomo zmagali v boju preti alkoholu.	Šempeterčan.
Oplotnica. Oni teden je „Slovenski Gospodar11 >v dveh dopisih davkoplačevalce pripravljal za bližajoče se volitve v občinski odbor. List je popisal tudi, kako da so nasprotniki pri zadnjih volitvah leta 1905. volilce strahovali in motili, potem pa pristavil opombo, ki pravi, da se torej ne smeš čuditi, ako smo ti-stokrat v prvem in v tretjem razredu propadli. To poročilo so brali časnikarji v Celju ter v tamošnji liberalni list dali tiskali, da je Oplotnica padla, namreč letos, ker v prvem in tretjem razredu so zmagali po-sili-Nemci. Staro „novico" so povzeli drugi Časniki kot novo in tudi „Naš Dom"* jo je v zadnji številki priobčil. Vidite, gospod urednik, da se na liberalne Časnike celjske ni zanesti. Liberalci so kot novico razglasili tisto novico, ki je nova bila dne 31. julija 1905. Te vrstice pero piše dne 25. februarja, in v tem trenotku še ne vemo, kedaj da bo treba iti na .volišč«. Pa določitev dneva pričakujemo vsako uro?
Največji Križ je pač s tistimi ljudmi, ki nič ne berejo Časnikov. Pravica in državljanska dolžnost jih veže, da idejo na volišče, a tam bo da marsikateri premotiti, ker samostalno ni zmožen ločiti prijatelja od sovražnika svojega. Toda ljudem se odpirajo oči, in za letos imamo upanje, da ne bomo zmagali samo v drugem, ampak tudi v tretjem in prvem razredu. In če se to zgodi, bomo v svet poslali veselo novico: Ono leto je Oplotnica padla, letos pa je častno vstala.
Kapele pri Brežicah. Dne 16. febr. je umrl 1823. leta rojeni Janez Blažovič, p. d. Matok iz Jerealavc. Bil je svojedobno čez 50 lot cerkv. ključar žup. cerkve. Poročil se je z še živečo ženo Marijo roj. Jurman 17. jan. 1845, a v svoji skromnosti ni hotel obhajati niti zlate, niti biserne poroke. Njegova visoka starost je tem pomenljivejša, ker ni bil nikdar v življenju bolan in ker je svojo starost prav srečno in udobno preživel pri svojem sinu. Ko sem mu nekaj dni pred smrtjo omenil, da se je čuditi, da je pri toliki starosti še tako vedno krepak — saj je še pred kratkim teške koše detelje nosil — je odgovoril, da se temu ni treba prav nič čuditi, ker je on nekdaj zelo rad in vestno spolnjeval 4. božjo zapoved. Mladina, zapomni si zlate besede tega starčka. — Enega izvrstnega moža smo pokopali, eden izmed izvrstnih fantov pa je stopil med vrste možev, mislim Franca Štraser, ki se je 15. t. m. poročil z Anico Kosovo iz Dobove. Njegovo posebno veselje je bila lepota cerkve, vence in šopke plesti, lepe narodne esmi pevati; pijan še ni bil nikdar, ga je oče javno povabi. Služil je pri vojski pri tvrdnjav. topničarjih. Bog daj Slovencem več takšnih fantov!
Koroške novico.
Celovec. Pri c. kr. deželnem finančnem ravnateljstvu sta razpisani dve jnesti računskih' praktikantov. Cas za prošnje 4 tedne.
Celovec. Pri maškeradi, katero Je napravil šul-lerajn na pustni^ torek, zadela je kap huzarskega poročnika barona Lippe iz Jezernic. Karakteristično, da se je navzlic temu, da je ta častnih sred veselice in sred udeležnikov umrl, plesalo naprej do jutra
Brnca pri Beljaku. Koroška S. K. S. Z. je sklenila pri nas napraviti dvodnevni socialni tečaj, ki se bo vršil v ponedeljek in torek dne 15. in 16. marca „pri Pogliču". Ker je Brnca tik železniške postaje in je odprta tako Ro-žanom in beljaški okolici, kakor Zilski in Kanalski dobni — zato upamo na precejšnjo udeležbo. Prijave za udeležbo naj se blagovolijo čimprej doposlati domačemu župniku vlč. gosp. Fran Katnik-u. Otvoril se bo tečaj v ponedeljek ob pol 10 uri dopoldne in sklenil v torek ob kaki 5. uri popoldne. — Mladeniči, prijavite se kmalu in v velikem številu.
Društvena kronika.
Sv. 11} v Slov. goricah. V Št. liju se je začelo zopet veselo življenje. Mladina, ki je do zadnjih časov sem spavala spanje pravičnika, se je začela zopet vzbujati ter stopati na pozorišče v boju za naše svetinje, sv. vero in materin jezik. Prva so se zbndila vrla dekleta. Na Svečnico so zopet oživele že pred leti ustanovljeno dekliško zvezo. Čez 50 mladenk se je zbralo pri zibki tega prerojenega deteta. Kot navdušeni govornici ste nastopile Micki Krenova in Žebotova, ki ste vabile vse zavedne šentiljčanke v krog dekliške zveze. Vrla Anica Krenova pa je razveselila tovarš ee z ljubko deklamacijo „Domovini". Vsa čast ji. Govoril je še tudi č. g. kaplan Golob o čednostih prave slovenske mladenke, Franci Žebotov pa o pomenu mladinske organizacije. Vmes pa so zakrožile tudi več krasnih narodnih pesmic. Novi odbor „Dekliške Zv ze“ se je tako sestavil: Marica Krenova, voditeljica; Marica Žebotova, nje namestnica; M. Lilekova, tajnica; Zofka Sabjeva, blagajnica; Pepica Simončič in Trezika Hamer, odbornici. Imena teh vrlih mladenk nam pričajo, da bo „D. Z.“ dobro delovala, in krepka opora Slovenstvu v Št. liju. Živele zavedne šentiljčanke! — H koncu pa moramo opomniti, da hočejo mladenke posnemati tudi fantje. Eno prihodnjih nedelj se namreč oživi tudi mladeniška zveza. To bo že potem prav veselo v Št. liju in si ne morem kaj, da ne bi zaklical: „Bog živi vse vrle šentiljske mladenke in mladenče!“ Opazovalec iz Prlekije.
Svetinje, v zadnji številki, ste g. urednik našo tukajšnjo mladino navdali z veselo nado, da se bo tudi nam izpolnila naša srčna želja, namreč da se bo pri nas ustanovila mladeniška in dekliška zveza. Ker se mladina povsod zbira, druži in izobražuje, bi to tudi mi radi posnemali. Zato bi res bili hvaležni tistemu, ki bi to našo najtoplejšo željo uresničil ter nam pomagal do naše mladinske organizacye. Svojim tovarišem in tovarišicam pa kličem: Svetmjska mladina, le vkup!	Fant iz fare.
Novo društvo. V Podgorju pri Slovenjgradcu se je 28. februarja ustanovilo izobraževalno društvo. Na ustanovnem
shoda je govoril č. g. dr. Jos. Hohnjec, bogoslovni profesor^ kot odposlanec S. K. S. Z.
Remftnik. Tukaj se vkratkem ustanovi prepotrebno „Kat. slovensko izobraževalno društvo11. Pravila so od na-mestnije že potrjene. Upati je, da bode dobro prospevalo, ker je posebno mladina za nje navdušena.
Konjiftka okolica. Me mlade, me gremo naprej! zopet bo imela na novo ustanovljena Dekliška zveza poučni in zabavni shod prvo nedeljo tega mesca t. j. 7. sušca popoldan po dekliškem nauku. Deklamovalo se bo, in poučni govor bo o branju knjig in časopisov. Veliko zanimanje vlada sploh za Dekliško zvezo in vedno nove članice pristopajo. Živio, mlade Slovenke!
Podsreda. Ustanovili smo katoliško slovensko izobraževalno društvo. Predsednik Vimpolšek .lože, podpredsednik Podpečan Jernej, tajnik Kunej Jakob, njegov namestnik Sotošok Janez, blagajnik Brdnik Karol, njegov namestnik Debelak Martin, knjižničar Gašpar Bezjak. Društvo pristopi k S. K. 'S. Z. v Mariboru.
Sv. Peter pri Radgoni. Celoletno poročilo o delovanju „Dekliške zveze". Dekliška zveza je priredila v pretečenem letu 1908. 5 poučnih shodov. Vsled priprave za težko igro: „Divji lovec" smo bile zadržane, da nismo tekom 3 mesecev nobenega poučnega shoda priredile. Naš prvi poučni shod je bil 5. aprila. Na vsporedu je biso sledeče: „Hrepenenje po pomladi", deklamira Marija Rrt Govornica Ncžika Osojnik je razlagala, kako dejcl zveličar Marti, daje le eno potrebno, da ne zaidemo na potu življenja; da Bogu služimo in se večno zveličamo. Potem jo deklamirala Marija Duh pesem „Doma". 2. poučni shod, dne 10. maja. Na vsporedu: 1. Pozdrav novodošlemu č. g. duh. voditelju R. Bratanič; govori voditeljica. 2. „Brezmadežni", deklamira Tončka Krašovec. 3. V proslavo „Mcvbiega jubileja", govorila Magdalena Klobasa. 4. „1 rvo cvetje", deklamirala Kristina Pinterič. 5. „Majniku v pozdrav", pojo dekleta, fl. C. g. duh. voditelj so nas vspodbujali k složnemu delovanju. 3. poučni shod je bil 28. junija. Vspored: 1. „O prijateljstvu", deklamirala Nežika Osojnik ter je obenem naglašala pomen pravega prijateljstva. 2. „O branju in razširjanju dobrih knjig in časnikov", govorila Tončka Kovačič ter povdarjala posebno to, da naj petrovska narodna mladina, zlasti v tem letu trojnega jubileja skrbi za to, da se dobro, katoliško časopisje razširi po naši fari, ker to je delo, katero božje Jezusovo srce posebno želi v sedanjih žalostnih razmerah, ko hočejo vzeti celo prostemu ljudstvu zaupanje do duhovnikov in skoz to najdražji naš zaklad: sv. vero. Govornica sklepa svoj govor z besedami, da nai sc naša mladina ozira na svoj najvišji vzor, na božje Srce, kajti če se oziramo na ta vzor, nas nasprotniki no zmagajo nikdar. 3. „Slovanskima apostoloma", deklamirala Trezika Zemljič. 4. poučni shod dne Tfl. julija. 1. Pozdrav voditeljice novodošlemu Č. g. ftni nu Pintar. 2. Govor č. g. rAntona Pintar, v katerem se zahvaljujejo za pozdrav ter navdušujejo mladenke za vstrajnost in obljubijo, da hočeio vedno sodelovati in zvezo po svojih močeh podpirati. 3. „O značajnosti slovenske mladenke", govorila Liza Pelci. ’4. s.Z vencem tem ovenčam Slavo", deklamirala M. Zemljič. 15. pjmični shod dne 1. noVembfra. 1. „Bilo ne bilo", deklamirala Ana Gomilšak. V pesmi opisuje nelfdaijio in sedjajno usodo Slovanov. 2. Pepika Strah govori o lastnostih, ki iih naj ima. slovenska gospodinja in mati. Ona naj skrbi za izobrazbo duha in srca najnrei sebi, da bo potem zamogla sama in po svojcih koristiti narodu. Zveza je tudi priredila 3 slavnostne jubilejne shode v prostorih' Čitalnice. Prvi Marijin shod se je vršil 9. avgusta. Razpored: Voditeljica pozdravi navzoče, potem pa deklamira prolog igre: „LirrŠka pastarica". Zatem je sledil nastop Bernardke z njeno materjo in prizor prve prikazni lurške Gospe. Mariiina podoba je bila vsa v krasnem cvetju. Zatem je deklamirala: Nežika Osojnik nesem ..UurŠki jubilej". Govornica Tončka Kovačič ie vsnodbujala tovaršice k Uubeznf in zvestobi do Marife ter prosila Marijo, naj blagovoli vsproieti slovensko petrovsko mladino pod svoj plašč. Potem nastopi šest belooblečenih deklic in zanojo pesem „Ko ziutraj solnčni • žar". Nato sledi poklonitev Materi božji v šestih pesmih’ in simbolih: Križ, sidro, srce, venec, liliia in krona. Potem zapojo pesem:' „Pri tebi, o Marite, Obrane". K sklepu navdušujejo Č. g. dnb. voditelj vse navzoče vstrajati v delovanju za Čast Marije In blagor domovine. Shoda, oziroma slav-
nosti, so se udeležili domači č. g. duhovniki, veliko deklet 'in žen. Papežev jubilej smo obhajale dne 20. septembra v Čitalnici pred lepo ovenčano podobo sv. očeta. Vspored je bil sledeči: C. g. duh. voditelj pozdravijo gosto ter v navdušenih besedah opisujejo letošnji trojni, zlasti papežev jubilej: »Sv. očetu", pesem, deklamira Mici Zemljič. Zatem sledi igra v Štirih dejanjih v proslavo papeževega jubileja. Tudi nastopi pet belo oblečenih deklic z gorečimi svečami v rokah, ter med ljubkim petjem za to primernih pesmic daruje všaka od njih dve leti Bogu za sv. očeta, da bi Še doživeli Šestdesetletnico mašništva. Zla-tomašniku Piju X., pesem, deklamira Pepika Strah. H koncu se voditeljica zahvali gostom za prijazno in polnoštevilno udeležbo ter izrazi željo, da se ob drugi priliki zopet prijazno vsak odzove. Dne 29. novembra pa smo se spominjale šestdesetletnice vladanja našega presvitlega. cesarja. Pred cesarjem, z zelenjem ovenčano podobo, se je zbralo nepričakovano mnogo občinstva, kakor čč. gg. domači duhovniki, mnogo mladeničev in mož in veliko deklet. Razpored: 1. Pozdrav voditeljice. 2. Ženski zbor zapoje pesem: „Sem deklica mlada, vesela". 3. Tončka HraŠovec opisuje v slavnostnem govoru življenje presvitlega vladarja. 4. Nastop 5 deklet v narodni noši, katere predstavljajo 5 slovenskih dežel: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istro in Dalmacijo. Vsaka je odičena s trakom itiste barve, katere deželo zastopa ter deklamu-jejo pesmi primerno temu dnevu. 5. Ženski zbor zapoje cesarsko pesem, katero vsi stoje poslušajo in ob koncu Avstrija položi pred cesarjevo podobo lovorjev venec. Končno se č. g. duh. voditelj zahvaljujejo „Dekliški zvezi" za vse prireditve ter z navdušenim „ži-vio“-klicem zaključijo shod. Meseca decembra se je „Dekliška zveza" pripravljala za igro: „Najdena hči", katero je potem predstavljala dne 27. decembra v prostorih g. KarbaŠa. Zveza je imela 17. januarja 1. 1909. svoj letni občni zbor. V pretečenem letu 1908. jo bila zveza naročena na 10 iztisov „Glasnika", Č iztisov „Bogoljuba", č iztisov „Našega Doma" in pet iztisov „Slov. Gospodarja". Vspored:	1. Voditeljica
otvori zborovanje. 2. Tainioa poroča po zapisniku zve-zino delovanje v pretečenem letu. 3. Blagajničarka poroča o denarnem stanju „Dekliške zveze" za leto 1908. 4. Knjižničarka poroča, koliko knjig so članico lansko leto prebrale. Potem se je vršila volitev novega odbora, v katerega so bile izvoljene sledeče:’ voditeljica: Nežika Osojnik; namestnica: Liza Pelci:' tajnica: Tončka HraŠovec;' blagajničarka: Tončka Kovačič; knjižničarka: Kristina Pinterič, č. g. duh', voditelj so zahvaljuje staremu odboru za trude, ki iih jo imel pri poučnih’ shodih, pri veselicah in pri drugih prireditvah. Novi odbor pa so oavduševali za novo delovanie, delovanje k medsebojni zastopnosti, edinosti in odkritosrčni ljubezni za čast božjo, slavo domovine in blagor mladine. NajprisrčnejŠo zahvalo izrekamo č. g. duh’, voditelju za trud, ki so ga imeli pri zvezi. Prosimo tudi nadaline pomoči. Drage tovarišice slovenske!' Veliki so bili naši usnehi v tem oziru v pretečenem lefu, biti pa moraio letos, ako so bodete prav pridno in marljivo udeleževale mesečnih shodov, pa no samo udeleževale, ampak tudi sodelovale. Še veliko večji, da jih' traino in za vedno obranimo. Naj se razlega naš vodilni rok od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda: Vse za vero, dom, cesarja!	’ "	1
Bralno društvo v VerŽeji si je na dan občnega zbora izvolilo sledeči odbor: g. nadučitelj Ferd. Sprager, predsednik;' g.' župnik' D. Janžekovič, podpredsednik; Koroša Janko, tajnik; Seršen Alojz, bla^ gajnik; Cmerekar Franc in Žvtaro Hrano, knjlžni-1 čarja; Horvat Lovro in Koroša Marija, odbornika. Upati je, da bode novi odbor neustrašeno deloval v proovit društva, kakor tudi posameznih udov. Lansko j leto je priredilo društvo dve lepi predstavi, ki sta se s povoljnim uspehom dovršili.
Slivnica pri Celja. Občni zbor bralnega društva dne 14. svečana je pokazal, da tisti, ki so s celoletnim vrlim uporabljanjem izobraževalnih sredstev spoznali dobroto takih ustanov, kakor so izobraževalna drnštva, ne odtegnejo svojega članstva za nobeno ceno več; vsi udje namreč, izzoinši le brezpomembno izgubo med letom, so zopet pristopili; priglasili so se še pa mnogi novi udje, tako da bo število 60 kmalu doseženo. Tudi v odboru se ni veliko izpremenilo. Predsednik ostane Jurij Jagodič; podpredsednik in blagajničar je Jožef Aitnak; drugi odborniki: č. g. Janez Kozinc, Matija Selič, Gregor Skale, Alojz
Lavriha, Alojz Cmok; namestnika: Anton Podgoršek in | denke! Gotovo; bodete nehote vprašale: „HaJfO je živ-Jože Lipovšek. Širšo javnost bi utegnilo zanimati še to, da | ljenje na Primorskem? Imajo tudi tam izobraževalna jo občni zbor proglasil svojim častnim članom g. župnika društva? Kako kaj napreduje mlaidina? 'Ali ima balvana Jurko v Pamečah, ki je pred 10 leti društvu pred- j ko organizacijo? — Da, tako sem tudi jaz mislila; a
sedoval. K živahnosti tega letnega zborovanja je največ pripomogel g. posojil ni ^ar Franc Žličar iz sosednega št. Jurja. Kot odposlanec S. K. S. Z. je ta neutrudni mladeniški govornik opozarjal na nekatere napake, ki se rade vtihotapijo v društveno življenje ozir izposojevanja in branja; pridobival je mladino tudi za varčnost; razun predsednika so še nastopali govorniki in doklamatorji iz obeh mladinskih zvez.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Dekliška zveza našega izobraževalnega društva je priredila letos že 2 poučna shoda. Na prvem dne 1. jan smo izvedele iz govora g. duh. voditelja, kako delujmo v novem letu za svoj in narodov napredek. Popisovalo se bode življenje in delovanje naših slov. pisateljic: Josipine Tarnogradske, Lujize Pesjakove, Pavline* Pajkove in sestro Bonaventure Suhač. Govorilo se bode tudi o slavni franeozki domoljubki, devici orleanski, katero bode sv. cerkev kmalu častila kot svetnico. In še več lepih načrtov imamo za bodoče delovanje. — Drugi poučni shod se je vršil 15. jan. Vič g. duh. voditelj so govorili o dekliškem delu i znanju, kuhati, šivati, presti mora pač vsaka deklica dobro znati. Biti mora sploh prijateljica dela, ako se hoče dobro pripraviti za bodočnost. Naj Vam, draga dekleta, ne izgine navdušenje za toliko potrebno izobrazbo, ampak krepko naprej po tej krasno začrtani poti! Bog in domovina!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Da me, petrške mladenke, pogumno stopamo naprej za našimi zvišenimi cilji, kaže poročilo o lanskem delovanju naše dekliške zveze. — Naša zveza, ustanovljena 25. marca 1908, je priredila v nedeljo 31. jan. občni zbor, katerega se je udeležilo nad 80 deklet. Štela jo zveza v pretečenem letu 62 članic, za naše razmero gotovo častno število. Imela je 6 dobro obiskanih shodev. Govori g. duh. voditelja so razpravljali o namenu dekl. zveze, o varčevanju, kako kaži slov. deklica ljubezen do domovine, o geslu „Svoji k svojim11. Govori članic so bili sledeči: „Slov. deklica in žena v našem narodnem življenju" Vehovar Ana, „kako delajmo za lastno in narodovo srečo kot krščanska, kmečka in slovenska dekleta" Verk Am., „kako nas pomladne cvetice vnemajo za ponižnost, nedolžnost in za pravo ljubezen do Boga in do našega naroda" Strašek Ter. Deklamacije so bile: „Pesem slov. deklet" Verk Am., „Zvonček" Vehovar Ana, „Sveta vera in domovina" Križan M., „Slanica" Debelak Kat. Zveza se je udeležila polnoštevilno jubilejnih dekl. shodov na Sladki gori in pri Sv. križu tik Slatine. Na obeh shodih je nastopilo 6 članic naše zvezo z govori in 6 članic z deklamacijami, pri obeh shodih je tudi sodeloval naš dekliški pevski zbor. Trikrat so predstavljale članice zvezo krasno gledališko igro „Lurška pastarica" v proslavo Marijinega jubileja. Namen našega lanskega delovanja obstoji tudi v tem, da so se po našem vzgledu osnovale dekliške zveze: na Sladki gori, v Šmarju, pri Sv. Križu in zadnji čas pri Sv. Emi. Me iz srca privoščimo ta napredek sosednim mladenkam. Pri volitvi voditeljstva dekliške zveze so bile izvoljene: Verk Amal. voditeljica, Hanjšck Mar. namest., Vehovar Ana tajnica in knjiž., Strašek Ter. blag., Jančič Mar., Mestinšek Joz., Debel?k Kat., Mahanje Jera odbornice. Na novo so pristopile 4 članice. — Vehovar je v govoru opisala krasno življenje, junaško delovanje in mučeniško smrt Ivane d’ Are, device orleanske, ki bo letos proglašena za svetnico. — Več članic se je oglasilo za razne časopise, tudi „Naš Dom" je dobil 4 nove naročnice. Vse to priča, da se nahaja med nami mnogo zavednosti in probnjenosti. Drage tovarišice! Dekliška zveza nam nudi pripomočke do izobrazbe, torej le vse pod nje okrilje, ker tukaj je naše ognjišče, krog katerega se hočemo zbirati, se poučevati in navduševati za najdražje svetinje našega naroda. Udeležujmo se pridno poučnih shodov, ki jih prireja. Agitirajmo za vsako dobro stvar, posebno za poštene, v katoliško-narodnem duhu pisane časnike. Slabega berila pa sc ogibajmo na vso moč. Nastopajmo povsod z narodno samozavestjo, kot zavedne, odločne Slovenke! Napredujmo v lopi krščanski omiki 1 časi so resni, torej pa le vse na krov, združimo se proti ljutim sovražnikom vere i domovine, ker le organizirane se moremo uspešno braniti sovražnemu navalu, ki nas preti pogubiti.
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam naj Bog blagoslovi!
Mladini.
Dopis iz Primorskega. Kakor vsakemu usoda nokaj odloči, tako je tudi meni odločila kratko bivanje tukaj na Primorskem, med prebivalci golega Kraift, in sim s velikem, lepem trgu S, drage mla-
zdaj vidim, da sem se v tem globoko motila. O kakih izobraževalnih društvih ni duha ne sluha. Društvenega življenja ne poznajo. Komaj lansko leto so ustanovili Marijino družbo, ki šteje majhno Število udov. Mladina je, žalibog, precej pokvarjena, udana pijančevanju in plesu, žalosten je pogled na ulico ob nedeljah in praznikih, posebno pa ob 'dneivih sedma, ko se drvi mlajdina obojega spola na pol plijena in skoraj brez pameti semintja. Kar solze mi stojijo pri tem pogledu v oči, posebno, če pri tem mislim na naše veselo društveno življenje na Štajerskem — In kaj je krivo tukajšnji pokvarjenosti mladine? Največ in predvsem to, ker stopivši iz Šole, nima več nadalj-ne izobrazbe, nadaljne omike, je prepuščena največ sama sebi. In kakor smo vsi že po grehu prvih stari Sev bolj nagnjeni k hudemu, kakor k 'dobremu, tako torej ni Čuda, da se tukajšnja mlaidina nagiblje bolj k nenravnosti, kot pa k poštenosti, ker nima trdnega stališča, na katerega podlagi bi se mogla ohraniti na poti čistega, poštenega življenja. — Marijine družbe se marsikatero dekle sramuje; sama sem čula mladenko, ki je rekla: ,.V Marijino družbo sem zapisana, a, po njenih pravilih živeti ne morem. Ce grem s tovariši in s tovarišicami na slaba pota, se pregrešim zoper pravila Marijine družbe, če pa. ne grem, so zamerim; in to mi je večja Škoda." — /žalostno! — Drage mladenke! Zdaj sem vam na kratko pisala stališče, in sicer žalostno stališče tukajšnje mladine. Me pa si vzemimo iz tega dvojen m k, in sicer prvič: prosimo ljubega Boga naj reši primorsko in sploh vso slovensko mladino propalosti, in drugič: oklenimo se s toliko večjo vnemo naših izobraževalnih društev, oziroma dekliških zvez, ter hvaležnih src ubogajmo naše dobre g. voditelje in 'dušne pastirje: saj je to edino le v našo korist, v našo Časno in večno srečo. Tn skrbeti za časf in večno srečo je naša sveta dolžnost, je na? poklic. Tn za ta poklic se hočemo boriti, tn poklic hočemo 'doseči. Le pogumno in neustrašeno naprej ! V to pomozi Pon in Čila moč štajerskih deklet! — Tz daljne Primorske vas prav prisrčno pozdravlja Slavka.
Cerkvene zadeve.
Duhovniške vesti. 0. g. dr. Franc Krnijo je bil dne 1. marca umeščen kot nadžupnik iu dekan v Laškem trgu. isti dan sta nastopila kot žnpnika čč. gg. Ivan Jurko v Pamečah in Alojzij Gričnik v Reki. — Prestavljeni so čč- gg- kaplani: Martin Petelinšek k stolnici v Maribor, Ivan Bogovič k Sv. Magdaleni v Maribor, Ivan Atelšek k Sv. Marku, Simon Simone na Sladko goro in Anton Kovačič v Zibiko. — Umrl je dne 23. febr. starosta duhovščino, častni kanonik, npokojeni dekan Janez Bosina v Kozjem v starosti 87 let.
C., g. Janez Toman, župnik na Hajdinu pri Ptuju, se je podal v Iko, iskat si zdravja za svojo dolgoletno bolezen.
Duhovna gredica. Pričeli smo štiridesetdanski post. Spregovorimo malo o njem in o postu sploh! — Post je v katoliški cerkvi v navadi že od prvih časov. A naš sedanji štiridesetdanski post ni bil vpeljan v apostolskih časih, ampak še le pozneje. Tudi število dni ni bilo povsod in vedno enako. Nekdaj se je začenjal ta post s prvo postno nedeljo. V nekaterih krajih so imeli tudi nedelje ra postne dni, kakor v Rimu; drngodi so pa nedelje bile od posta izvzete. V Jeruzalemu so pa imeli post osem tednov pred velikonočjo in sicer vse dni, razun ob sobotah in nedeljah. Se je pač ozirati pri teh navadah na večjo ali manjšo gorečnost Glede štiridesetdanskega posta imamo razna stara sporočila, iz katerih moremo z gotovostjo sklepati, da je bil ta post v tretjem, ali vsaj v četrtem stoletju vpeljan. — V začetka sedanji postni čas ni veljal toliko za post, temveč ta čas je bil odločen v ta namen, da so se katehameni t. j. oni, ki so irae*i in hoteli biti krščeni, da so se ti pripravili na sv. krst. Drugi so se pa te tedne pripravljali na zakrament sv. pokore in sploh na odvezo od grehov. Vsem je seve ta čas veljal v duhovno prenovljenje. Postni čas torej tedaj še ni bil zapovedan, bil je pa splošno v navadi. Zapovedal ga je šele papež Urban II. 1. 1091. Nas zato veže ta postava, postiti se moramo od pepelične srede do velike-noči izvzemši nedelje. Kako, to smo slišali iz prižnice, ko se nam je prebrala postna postava. — A dragi, sam post nam bo le malo koristil, ako se ne bomo tndi v duhu postili. Z zdrževanjem od jedi krotimo telo, z zatajevanjem pa lastno voljo, napuh, jezo in druge strasti, ki so j ogosto hujši so?«
rožniki zveličanja in dnhovnega napredka, ko telo s svojo požehvostjo. Mrtvimo torej po pameti svoje telo, a brzdajmo tndi svoje strasti in sveti postni čas bomo preživeli v dahu «v. cerkve!	C.
Razno blago.
Gospodinjsko golo, primerno za kmečke sloje, .kjer se. bodo kmečka dekleta predvsem praktično poučevala v kuhanju, Šivanju in v gospodinjstvu, ustanovi kranjski deželni odbor na Vrhniki y zvezi s tamošnjim mlekarskim tečajem. Sola se otvori 15. marca in se bo ivanj sprejelo 40 deklet, ki so vsaj 16 let stara.1
Avtomobil povozil praSiče. Dva tržaška gospoda sta* dirjala z velikansko hitrostjo po cesti pro!i 11. Bistrici. V tej naglici sta pa zavozila med čredo praSiČev in jih 14 povozila. Pri obravnavi sta bila kaznovana na 300 K globe rad; neprevidno vožnie in povrnitev Škode v/ znesku 300 K. Za omenjena gospoda je bil ta izlet na avtomobilu pač malo predrag za 600 K od .Trsta pa do II. Bistrice.
Abstinenca! Zanimiv inserat ima „Marburger-ca“ štev. 22 od 20. iebr. 1909: Pozor! Gospode krčmarje prosim, da mi ne jsmejo ne treznemu, še manj pa pijanemu dati opojnih pijač „na kredo", ker pozneje nič več ne plačam. Sledi ime. Za mnogo, pijančevanju vdane žrtve posnemanja vredno!
Velik perutninarski zavod, moderno in v največjem slogu zasnovan, se otvori v .Zgor, Sišld nad Ljubljano. Tozadevna poslopja so že ivsa pod streho.
Smefinlce.
„Tokaj imam poln krožnik lepih črešnj, drži roko 8em“, Janezek. „Dam ti samo eno, več tako ne potrebuješ, okusna je ena kakor draga. “
Oče: „Povejte mi, otroci, zakaj se tako vedno veselite, če pride zdravnik?* Janezek: „Takrat smemo vedno jezik kazati, ne da bi bili kaznovani.*
Dr. A: „Kdo pa je ta gospod, ki se tako ošabno tnkaj sprehaja?* Dr. B: „To je tukajšnji živinski zdravnik, ki do sedaj že ni imel nobene prakse. Včeraj pa je bil poklican k bolnemu kanarčku in danes ima grozno domišljijo.*
Listnic« uredništva.
Kebelj na Pohorju: Došlo prepozno. Sicer pa postimo take osebnosti! Pametnejši odneha. V listu pa imamo itak premalo prostora za podnčne članke. Vstrajajte v dobrem in marljivo dopisujte! Mladeniški pozdrav! — Gradec, Ljutomer, Kozje, Videm, Sv. Lovrenc nad Mariborom: za to številko prepozno. Kar je porabnega, prihodnjič. Pozdrav!
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v.
Velika razpečava! « =»---■»—T- uh Mala korist!
Radi velikega sklepa 50 000 ur pošilja mo za samo K 4'60 krasno, posebno pločasto zlato dubio švicarsko žepno uro, ki so ne razločuje od pristnega 14 karatnega zlata, s 86 ur idoč m antimsgnetičuim anker-kolesjem s sekundnim kazalcem, S letnim jam-Bt'om s ftno pozlačeno verižico 1 komsd K 4'60 8 komadi K 12-90 Ravno ista z niklastim pokrovjem s posrebrnjeno verižico 1 komad K 3'50 2 komada K 6'B0. Nobena nevarnost! Se zamenja ali denar nazaj. Pošljeta po povzetju ali če se pošlje zneseknaprej Kapellner & Holzer, Krakov štv. 88. Ilustr. ceniki zastonj in poštnine prosto.	3
Pohištvo
veliki zalogi, kakor tudi
žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. n
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 10.
Kompletna moška obleka
samo K 14 75.
Vsled zaostaje plačil več velikili tovarn se mi je naročilo, da prodam 16.000 moških oblek globoko pod tvorno ceno. Prodam torej vsakemu 1. kompl. moško obleko, obstoječe iz suknje, hlač, prsniks, črno, sivo svetlo ali temno iz kamg&rn-ševiota, ali brnskega štofa, najlepši udelek, ali iz štajerskih, nepre-močlj vih tirolskih lednov, najuo-vejši kroj, za samo K 14'75. Velikost po številki. Pošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej Š. liorngrold, konfekcijski eksport Krnltov št. 61. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. 18
50.000 parov črevljev
z nogavicami.
4 para črevljev in nogavic ——— Hanto H. 9*80. ——
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo, da prodam veliko množino črevljev in nogavic gl< boke pod tverno ceno. Prodajam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno, galoširano, s podplati z močnimi žrcblji, najnovejši kroj, velikost po številki. Vsi 4 pari črevljev in nogavic stanejo samo K 7'30. Pošilja po povzetju Prva eksportna hiša za črevlje: Plessner, Krakov, Briickengaase 8/A. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
12
Vsaka beseda stane 3 vin.
Hale poaeatvo, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, 2 njiv, 2 travnikov, 1 gozda in kovačnice za ročnega kovača je pod jako ugod nimi pogoji in nizki ceni na prodaj. Posestvo leži ▼ vasi Replah pri Pliberku na Koroškem. Natančnejša pojasnila daje lastnik Pavel Laj-mii, posestnik in kovaški mojster na Lazah, z. p. Šmartno pri Kamniku na Kranjskem.	10
Krojaikl pomočnik se sprejme v stalno delo pri krojaškem mojstra Antona Klančnik Neuhaus P. Lavam On d, Koroško.	15
Velika razprodaja!
4 pare črevljev
B0T bss asanio H. 9'— *9«
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi Je naročilo, da prodam veliko mnošino črevljev pod tvorno etno. Prodam vsakemu 1 pur moških črevljev, 1 par ženskih črevljev, nanje sivo ali črno s kapico za povezati a močnimi podplati z žreblji, najnovejši kroj, dalje 1 par moških 1 par ženskih modnih črevljev, zelo elegantno izdelani in se lahko nosijo. Vsi 4 pari za samo K 7‘— Pn naročilih zadostuje, da se navede d Igost. Pošilja po povzetju Oentrslna eksportna hiša za črevlje K- Oelb, ftratov it. 104. Zamena dovoljena ali densr naaaj, riziko jo torej izključen.	44
Denar si prihraniteT
Za 3 K 50 v krasna žepna nra> verižico 30.000 komadov
pokupil, vsled tega odpošiljam 1 krasno 36 urido-čo gloria srebrno anker - remontoir uro, švicarsko kolesje, lepo graviran okrov s sekundnim kazalcem z lepo pozlačeno ali posrebrnjeno oklopno verižico, natančno idoča samo za 3 K 50 V. Zraven ponujam tudi pristno pozlačeno 36 ur idočo veleprima švicarsko anker-remontoir uro s pozlačeno verižico za samo 6 K. Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju 8. Kohane I. švicarska eksportna hiša za nre Krakov št. 284. Neštevilno zahvalnih pisem in poznejših naročil dobil. Za ne-ugajsjoče denar nazaj.	11
nnnhkkkkkk
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma, protin, živčne bolesni, glavo In zobobol, bolečina v hrbtn In mišicah, bodljaji, trganje v udih, nogobsl, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično posknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
Ichtyomentol
pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedosežen! Vspeh učarujoč! Nad 15-000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezanu (via Lvov) oddelek 85. Poštnine prosto od pot steklenic naprej, če se pošlje K 6.—, proti povzetju 20 vin, več 10, steklenic franko K lO'—, 25 steklenic franko K 28'—. 27
Obstanek trgovine od leta 1850. "»a
zastonj da se Vana pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-montoir-ura 80 ur tekoča
Roskopf..................
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .......................
Srebrna .................
Srebrna s tremi pokrovi .
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula* s tremi močnimi srebrnimi pokrovi ...................
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .
Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode .................
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kam-
K 8-50 n 5-—
n 8'-„ 12-— „ 8'-
8'— 6-—
nov
Ista z dvojnim pokrovom Št. 102. Budilka z dnevnikom .
6-60
lO-
1210
8-
8-40
Št. 107. Kuhinjska ura
ar Garancija več let. 'V«
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
IzvrSnjejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: ;:
x Th. Fehrenbacli, x
84 (Vnivečjo, tovnmi&k;«. zalosra, ur
Maribor, Gosposka ni. 26.	: Filialka, Dravska ni. 2.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila y Mariboru.