Politični ogled. Njih Veličaa8tvo ceaarje imeaoval deželaega predaedaika v Eoroaki grofa Lodroa-a, za aamestaika v Tiroiski, Baaiestaijakega svetovalca v TrieBta, baroaa Ceachi-ja za deželaega predaedaika v Koroški; aaaiestaijskega avetovalea baroaa Piao*-ta v Gorici, za deželaega predsedaika v Bukoviui, ia aaaiestaijskega svetovajca g. Sumaier-ja v Tirolski, za deželaega predaedaika v Šleziji, ia aamestaijaki svetovalec Alesaai je prestavijea v Trieat. V četrti seji državaega zbora je dr. Rechbauer atrdil svoj predlog zastraa odložeaja državaega zbora, ia spet ae je glasovalo o tem predloga, ia takrat je bil sprejet z večiao 4. glasov. Ustavoverci ao tedaj spet zmagali , ia sicer po tem, da sta dva kmeta iz goraje Avstrijskc stopila aa ajihovo straa. Miaistra Petriao ia Stremayer aista glaaovala. Predlog se je potem izročil posebaeBia odseku. Ta odaek je že iaiel več aej, pri eai je bil tudi grof Potocky, misli se, da bode do 10. t. m. svoje delo dovršil ia da bode 10. oktobra spet državai zhor zborovati začel. Adresna koaiiaija gospodske zboraice še zmirom dela odgovor aa adreao. Pravi 8e, da bode tako aapravljeB, da ne bo aobeae debate potrebao. Č e 8 k i d e ž e 1 b i z b o r, ki se je 29. aept. sešel, je skleaol, da se aaj aa cesarjev reskript spet pošlje aova adreaa aa cesarja, ia je volil taki poaebai odsek, ki ima to adreso izdelati ia zboraici predložiti. Da bodo Čehi težko v državai zbor volili, se vidi iz vseh českih listov, poaebao pa iz tega, kar piše nPolitika" 1. oktobra t. 1. pravi Bamreč aied drugiai: nProdreti in obveljati mora samo trdaa volja, ki pravi: nali bočetu ves ia cel biti, ali pa aaj ae bom!u S kompromiai ai aobea aaiod ae more sestaviti svoje prihodaosti, koaipromisi so bili marveč tista kameaja, s kterimi so 8e akladali aadgrobni apomiaki aa ljudskih grobib. Ali zaupaaio lastai moči, potem ae potrebujemo kompromisov, ali pa saio si zvesti svoje aemoči, potem pa uam ae pooiaga aobea kompromis. Ediaa politika, ktero aioramo iraeti, je ta, da 8i tako aa Duaaja, kakor v Petrogradu iu Beroliau priborimo spoštovanje. Edor tega političaega abc ne ume, ategae pri aajboljši volji aajveč škodovati našeraa aaroda. Bojezljivost, polovičarija ia omahovaaje, to je trojai glavai atrup, ki podkopaje samoatojaoat aarodov." — Tako pišejo česki listi ia iaiajo prav. V zadaji seji adresiae komisije v Pragi se je skleaolo, da se aaj zboraici predloži ia priporoča adresai aačrt, kterega sta aapravila Rieger in grof Clam-Martiaic. Ta adreaa je maogo krajaa kakor je bila prejšaja, v nji se poaavljajo vae česke praviee o državopravaih razmerah, oaa kritizira cesarjevo pismo ia trdi, da kroaa (cesar) ai imela pravice, brez privoljeaja česke, jedea del ajeaih pravic skapaeaiu aameatovaaju izročiti. V državai zbor ae bodo poalali poslaacev ia pravijo zato ae, da vezdajai državai zbor ai oao skupuo aameatovaaje, ktero tirja oktoberska diploraa. V adresi stojijo tudi te-le besede: nMi ae aioremo iti v državai zbor ia tudi ae bomo šli, ker so se aaše pogodae poskašaje zavrgle, hočemo pričakovati od vlade aove predloge za pogodbo." Tedaj se Cehi veadar hočejo dalje z vlado pogajati. Porotevalec adreae v zboraici bode grof Leo Thua, ta je tudi aapravil adresia aačrt ia Clam-Martiaic ga je samo predložil zbora. — Dalje so aajaovejši glaai iz Prage, da je prišel tamo Zyblikiewicz ia da je poslaa od vlade, da bi ae aaj z če8kimi voditelji pogajal ia ajicu še aekaj več dovolil. — Misliaio da ae bodo čehi držali svoje politike kakor dozdaj ia bodo rekli, nali vse ali aič!" Iz Fraacoske. Žapaa v Marseille-u je razpisal posojilo od 10 railijoaov fraakov za voj8ko. Neki grški trgovec je poaudil mestu 2 milijoaa, da se naj kupi za aje pašk. Fraaco8ka vlada je zdaj vae može od 21. do 40. leta postavila pod orožje. Ce le to ni že vse prekasao. Pravi se tudi, da je v Pošta aaročila pri velikih trgovcib maogo stvari za oborožeaje vojakov. Volitve za fraacosko koastituanto so spet preložeae na 16. daa t. m. Iz R i ai a se piše, da so Italijani aašli v rimskih blagajaicab blizo tri milijoae gotovega deaarja. Poleg tega je vzela italijanska vlada pod svojo posebao brambo vse cer- kveno posestvo, samostanako imetje, javae raazeje ia je zaakazala, da se take stvari ae amejo aiti prodati , niti se ae sme aa Bje jeraati posojila. — Geaeral Lamarmora je imenovaa za goverBera v Rima. Prebivalci skorej V8i glasujejo za italijaasko vlado. S r b s k a s k u p š č i a a se je 28. septeiabra s prestolnim govorom odprla.