Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo i gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-yrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem meslu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Grosimtlarnke stvari.
Vinogradniki, pazite!
Pametni vinogradniki so prviž veéiiioina vže Bkropili svoje trte ali je pa sedaj èkropé. Naj vendar teg-a ne opusti niliĚel
Gledati pa je, da vas kedo ne prevari, kajti brezvestni ljudje so brit pripravljeni slabe reSi prodajati za dobre, da le sebe obogati, naj s tem svojemu bližnjemu še toliko Škodujejo. Pri nas upam, doslej áe ni posebnih prevar, ali nemogoie niso. Zato podamo sledeíe po „Pester Lloydu", Preteklo leto so mnogi vinogradniki poskusili, da proti peronospori ali strupeni rosi rabljena sredstva, zvana „azurin" in „peronosporin" niso imela pravega vspeha, da so dostikrat ostala kar brezvspeáua. Ogerski poljedeljski minister je dal vzorce „azurina in „peronosporina" preiskati deželnemu kemiSkemu zavodu. Pokazalo se je, da imajo ta sredstva tako malo bakra ali kupra, da 80 radi tega proti strupeni rosi brez moci. Zato
je opozoril po časopisih in druâtvih vinogradnike, naj „azuriiia" „kristalovanega azurina" ali „pero-nosporina" za škropljenje ne rabijo. Ob enem pa je ukazal razglasiti, daje najboljše sredstvo, kakor je nam vže znano : modra galica, raztopljeno apno, ali modra galica in sodna zmea. Ker se je pa tudi vže zgodilo, da je modra galica prišla v promet pomešana z zeleno galico, naj se dobro pazi, da se rabi le sama iista modra galica.
Zato opozarjamo resno vse vinogradnike, pazite kje in kakšno galico bodete kupili. Ne verujte, ako bi prišli kakovi agenti ter Vam ponujali kakovo drugačno robo. Kupite jo le od zanesljivih Štacunarjev, zlasti od tacili, kakorřne vara priporoia kaka kmetiSka podružnica.
Kiij je novega po aTstri,iskein ccsiirstvn ?
V Istriji so bili slovenski trije poslanci, katere izvolitev je kar brez nzroka zavrgla italijanska večina, vsi enoglasno zopet izvoljeni.
Kjer jo uiijhiijša sila, je boj^a pomoĎ nrtjbolj milil.
„O sv. Jožef, usliai nas sedaj in vsaki dan našega življenja I** S to molitvijo je pokienila iena M. k postelji svojega bolnega moža, trije otroci pa so se jokaje stisnili v kot.
Osem mesecev že je drožina grozno trpela. Toliko èasa namreS je bil o6e, ključavničar na Železnici, bolan. Prihranjeni denar je že pohajal, ne da bi se kazalo pri oíetu kakovo zboljšanje. Ali sedaj je prižlo najhujáe; hišni gospodar je uamrsc nainanil pismeno, da mora družina v enem tednu plačati stanarino od bornega stanovanja, ako ne poravnit dolga, mora iti iz njega. Pohištvo, seveda je neusmiljenež pridržal kar zase kot odákodovarye.
Vsi, fltariái in otroci so bridko zajokali, materi pa se je izvil iidihljej: „Kako nesrièni, Itako zipoBČeni smo mil"
Bolni soprog pa jej seže v besedo : Vendar moramo še zaupati v ljubega Boga. V enem tednu se morda še vse premeni. Resnica je „Bog tepe, ali ne konča".
Žalosten dan je bil za yse; le veseli Jožek, osemletni deČko, ni bil žalosten. Igral je cele nre s tovariši ter celo vedel ni, kakova nova nesreča se je pripetila družini. Mračilo se je vže, a dečka Še ni bilo. Zato je djal oče, polen skrbi; „Kje je vendar Jožek?"--
Jožek pa je ravno med tem korakal z nekim komaj dvajsetletnim mladeničem iz mesta.
Tu je bila ob cesti med drevjem skrita velika hiša tajnega svetnika Majan». Hiša je bila videti prav zapuščena; in tako je res bilo. Pred dvema letoma je gospodarju umrla nanagloma žena, to ga je tako potrlo, da je le redko kedaj prišel v to hiSo — kar zapuSčena je samevala.
Mladenič, ki je odvedel JoŽeka, gotovo ni nameraval nič dobrega; kajti vedno je poitajal, in poslušaval, če kdo ne prihaja.
Dslegacijô so se zbrale v Budimpešti 30. maja, da se posvetujejo o reíeh, katere imamo skupno z Ogersko. Skupne potrebščine bodo znašale za 1, 1897 160,584.761 gld. torej 4,244.] 80 gld. veë nego letos, samo za vojake bo treba 151,642.088 gld. torej 4,026,000 gld. več. Naěa država živi v prijaznosti z vsemi državami, pa vendiir dajemo vsako leto vež za vojaške namene, Ta oboroženi mir bode slednjič vse zadušil. — Grof Goluhovski je razložil posebno jasno, v kacih razmerah smo z drugim^i državami, ter posebno kazal na nemire med Turki in kristijani v Armeniji, na Balkanskem polotoku in Kreti. Da dokler bode Turčija ostala, je zastonj pričakovati pravice in miru za kristijane. Naj ima turški sultan še tako dobro voljo, naj se se toliko sklene in zapise na papir — zastonj je; turška gosposka ali noče ali pa radi ljudstva ne more nič izvesti.
V državnem zboru se le ne morejo gospodje odložiti za to, da bi pomagali nižim ; kar so storili za delavce in dr. je bilo prisiljeno, za kmete pa se poslej ni zgodilo nič. Radi pa ustrežejo gospodom velikim kapitalistom. Tako n. pr. se kaže, da bode sprejeta postava, po kateri bodo dobili fabrikanti sladkorja darila za sladkor, koji izpeljejo čez mejo. Nasledek bode, da bodo druge dežele sladkor dobivale ceneje, mi pa ga plačevali dražje, eamo, da bogataSi še več vtaknejo v žep.
Avstrijski sploSni katoliški shod bode letos pričetkom meseca septembra, v Solnogradu.
Naši ljiibezn|ivi „Mažarji" praznujejo tisoč-letnico, odkar so prihruli na Ogersko ter podvrgli,
Prišla sta do hiše, s ključem, koji je imel mladenič seboj, je odprl vrtna vrata, in brŽ je tat skočil dečka za seboj potegnivši za hišo. Tiyec je vzdignil dečka k nečemu na pol odprtemu oknu, pa ga zopet postavil na tla, govoreč mu tiho ua uho i Sedaj pazi. Jaz te vzdignem na okno, ti zleŽeš notri in prineses meni vse kar je kaj vredno, in kar bodeš mogel le nesti. Potlej greš ....
Debelo je gledal deČek zapeljiyca ali sedaj pa zakriči v največem strahu : To se pravi krasti I Da bi kral, to me hočeš zapeljati? Ne tega ne storim nikdar !
„Molči„ mu preti tat, „potem gre§ po vseh sobah, ter mi poveš kaj si videl".
Ne, nikakor ne, jaz ne kradem. Bog je prepovedal, in moji atariSi tudi. Moja mati vedno pravijo: „Bolje je umreti kakor krasti!" zakriČi Jožek Se enkrat.
Zapeljivec mu pokaže svitel tolar. „Nočem ga, ker nočem krasti!" je dečkov odgovor, ki skuSa z vso močjo, da bi se reail iz rok hudobneževih. Ta pa ga vrže na tla ter bije po njem s svojo težko palico, češ, da ga bode ta omečila. Ali deček
pobili in razpodili naŠe prednike. Z največjim sijajem 80 odprli te slavnosti v navzočnosti pre-svitlega cesarja in cesarice. Na ogovor ogerskega minieterskega predsednika so cesar med drugim tudi dejali, da imata obedve polovici cesarstva pravice pa tudi dolžnosti, da je podlaga sreče vera krščanska, pa spoštovanje pravice druzih narodnosti. Kako prav so te besede za ohole Ma-žarje, vsak lakko sprevidi, ako povemo da Mažarji zahtevajo od nss le, naj jim dajemo, oni pa naj bi jemali, mi 70% otii pa 30% skupnih stroškov ; ako pomislimo dalje kako ravnajo s katoliško cerkvijo, kako zatirajo vse, kar ne govori mažarsko. — Radi tega je Mažarjem vse nasprotno, radi tega bodo imeli v prvi svojej ra/.3tayi gotovo prav veliko izgubo — kedo bode nek hodil gledat njihovo pouzetnost, da bi sebe ponižal?!
Dunaj ima krščansko lice, kar pa neizmerno bode nase jude. Sv. Rešnjega Telesa dan se je župan Strobbach vdeležil z obema podžupanoma procesije v stolnej cerkvi. Ljudstvo je jè navdušeno pozdravljalo po procesiji ter je spremilo do mestne hiše. Grozno to jezi „Ijubeznjive" Žide.
Ki\j je novega po àii'okeui svetu?
Italijani so menda v Afriki končali vojsko. Častno sicer ni zanje, pa kaj bi časti iskal tisti, ki bunke dobi. Sedaj je le še skrb, kako bodo dobili domu vjete in ranjene vojake, ker jih kralj Menelik ne dá kar tebi nič meni nič. Sv. Oče Leon Xni. so poslali v svojej ljubezni posebnega odposlanca k njemu s prošnjo, naj blagovoli iz-
ne govori druzega kakor ; „O ne morem, ne smem, ne storim I "
V tem trenotku pa se kar naenkrat odpro vrata in pred njimi stoji tajni svétnik, Mladi hudobnež zbeži, skoči čez nizki plot ter drvi dalje proti mestu. Svétnik je bil vže veČ večerov ravno ob tem Času v hiši, zapazil je bil namreč, da se je ta mladenič večkrat po dnevu nekako čudno potikal krog hiše, kar mu je vzbudilo opravičen sum, vsled česar je bil bolj pazljiv nego navadno.
Jokaje je ostal Jožek pred gospodom: „Nič vam nisem mislil odnesti, gospod" je idihoval, „jaz nisem hotel krasti. Ne, prav gotovo, jaz nisem tat", je zaupil, ko je gospod svétnik bliže stopil.
Ne, ne, dete moje", odgovori ta prijazno. Sližal sem, kako te je hudobnež zapeljaval. Pa povej mi vendar ljubi moj, kako si priiel v tako družbo?«
Mali Jožek razodene, kako je igral, potem pa stopil v kapelo zunaj mesta — pri tem je pokazal ves prestrašen na drugo stran, kakor je bila kapela — da bi molil za bolnega očeta. Ko
pustiti vjete. Upati je in kaže se, da njih prizadevanje ne bode zastonj, kajti kralj Menelik, dasi ni katolik ampak krivoverec, je veiidar vže večkrat pokanal, kako zelo sv. Očeta.
Pa tudi Angleži nimajo posebne sreČe v Afriki. Na jug-u so imeli dosti opraviti z upornimi Ma-kabeli. V Sudanu južno od Egipta jim pa tudi ne gre po volji. Vendar se govori, da je zadnji čas kičavski paSa tako dobro vodil angleške in egiptovske èete, da je pregnal sovražnike.
Italija je žrtvovala v 10 letih (od 1, 1885 do 1894) 198 milijonov lir, da bi si pridobila Abeeinijo v Afriki ; letos je Slo 127 milijonov lir, za bodoče leto pa je odločenih 56 milijonov lir, skupno 351 milijonov — a vse to le v sramoto.
Na Kreti vre dalje. Turki požigajo in ro pajo, turški vojaki, ki bi imeli napraviti mir, jim pa pomagajo.
Spanci na Kubi tudi še niso nič opravili. Pa tudi doma imajo dosti nezadovoljnežev. V Barceloni je hudobnež vrgel bombo med ljudi, ki so spreroljali sv. K. Telo. Pet jili je bilo kar razmesarjenih, mnogo }ja grozno ranjenih. Zločincem 80 na sledu. Mesto so postavili v izjemno stanje.
Piše se uam:
Iz Novega mesta. — 31. maja bo nameravali pri nas imeti društveni sliod tako zvani socijalni demokrati. Ker se o tej redi toliko govori, piae in laže, je paâ dolžnost našega lista, da spregovorim o tem popolno resnico,
Vže več tednov se je 6nlo, da hoiejo tudi pri nas socijalni demokrati napraviti shod ter zapeljavati neuke in neskušene \judi. G-. dr. Marinko je imel
pa je hotel iti domu, mu je přisel oni potepuh nasproti ter ga je z obljubami spravil seboj.
Pazljivo je sluSal imenitni gospod, ter slednjič djal sočutno: Kako se piSeŠ dečko?"
„Jože Drvar" odgovori ta nekoliko bolj srčno, „Moj oče 80 ključavničar".
„In sedaj so bolni?" Vprašuje svetnik dalje.
„Da, vže prav dolgo" — Solze zabliSče v dečkovih očeh.
„Ti Bi dobro dete, in imaž dobre stariŽe" reče svétnik s tresočim glasom. „Pojdi z menoj!"
Kako se čudi deČek, ker ga pelje gospod za roko v krasno sobo. Tu napravi luč, odpre neko omaro, kjer ima nekaj opraviti. Obrne se zopet k dečku v roki drŽeč zalepljen zavitek za pisma.
„Tole, dete, poneseš svojim atariáem" reče prijazno, ter poveS, „tisti ki je poslal to le pismo, pride jutri dopoldne k Vam, Sedaj pa idiva, jaz te spremim v mesto, in ti mi pokažeé hiío, iger stanuje tvoj oče".
Kmalu sta pred domom očetovim, kjer prijazni gospod Jožeku poda roko v slovo.
kot načelnik „katol. družbe rokodelskih pomočnikov* radi tega nekatere nedelje govor o tem, kaj so in kt^ nameravajo ti ljudje. To je bila pač njegova sveta dolžnost. — Pa socijalnih demokratov le ni bilo, dasi 80 se dvakrat, trikrat tako rekoč napovedovali — bali so se menda našega društva, Vsaj njihovo pozneje ravnanje to kaže. Prišli 30, ne da bi ae bili kaj naznanili poprej, češ, đa bomo sami. Njihov prihod namreč so naznanili se le lepaki (plakati po hiâah), nalepljeni po noči ali zgodaj zjutraj 31. maja. Gotovo znamenje, da niso imeli demokrati dobre vesti.
Ti lepaki pa so bili v nedeljo zjutraj do sedme ure vže sploh potrgani — dokaz, kako Ijnbi so novo-meščanoni ti gostje.
Gosp. dr, Marinko bi bil gotovo zoper nje kaj ukrenil, ali ni mu bilo mogoče, ker je moral ob polu osmi uri govoriti dijakom, potem pa iti v áempetersko župnijo, da ima tamo sveto mašo in pridigo, ker nimajo kapelana. Opoldan se le je prišel domu. Toda česar ni storil on, so storili drugi, zlasti g, Kregar in Pavšner iz Ljubljane. Ta dva gospoda sta ae namreč peljala z drugimi gospodi v Ribnico, kjer je bil isti dan delavski shod ; ali ko sta videla, da gredô znani socijaliaticni agitatorji z Grosupljega nekamo nižje na Dolenjsko, sta izstopila, ter vztmài karto do Novega mesta, sklenila, da izstopita tam, kjer imenovana socijalna demokrata. — Tako sta prišla v Novo mesto ter brž začela svoje delo po Mestu, Kandiji in Šmihelu. V zadnjem kraju je g. Kregar naprosil gosp. kapelana Krajca, naj mu pomore, da pride nekaj ljudi — zlaati še, ker so socijalni demokrati na lepake dali zapisati, da se bodo pogovarjali tudi o kmečkih razmerah.
G. dr. Marinko ni mogel pri kratkem času dru-zega storiti, nego da je Šel k gosp, apotekarju Sla-doviču (kar ta Tsacemu potrdi), da ga je prosil, naj prevzame pri shodu predaedništvo ter dá tudi njemu besedo. Drugod ni bil nikjer, pač pa ae je doma pripravljal na govor zoper prišlece iz Ljubljane.
Kedo bi popisal, kako sta se čudila roditelja, ko je Jožek pripovedoval, kaj se mu je zgodilo, Ko pa odpro zavitek, najdejo v njem nekaj denarja. — Vsi pokleknejo, da zahvalijo Boga.^
Zena si je drugi dan dala dosti opraviti, da bi za silo vredila slabotno stanovanje, ker pride tako imeniten gospod. Okoli jednajste je bil res vže v hiái — pa kaj je prinesel?
Pred vsem je ponudil siromagnej družini stanovanje v lastnej hiŠi, kajti, je dejal, poslej ne bode prazna ampak dobro zavarovana.
„Starièem", je dejal, ki tako dobro izrejajo otroke, ae sme zaupati", Obljubil je tudi da bode skrbel zato, da se bolnik varno prepelje, in presrečnim stariâem je ponudil lepo letno plačo za to, da bodo varovali njegovo imetje.
Ćrez malo dni se je preselila družina v hiáo tajnega svétnika, ki je najlepše skrbel za ozdravljenje bolnikovo. — Dostavimo le àe, da je svétnik» ki sam ni imel otrok, t svojo skrb vzel vse klu-čavničarjeve otroke, ter imel veselje, da je vse izredil za Trle in poátene ljudi.
Tmd gospodov iz Ljibljane in druzih ni bil zastonj ; pred drugo uro vže je prišlo mojstrov, pomočnikov — — in kmetov dve- do tristo v liišo „katol. družbe rokodelskih iiomoćnikov".
Tu pa je povedal g. Kregar, da z ljudem iz Ljubljane ni govoriti ; du imajo, ker je „društveni shod" 8 seboj predsednika, tajnika in vse, in da nikogar ne pUBté govoriti razveu avojili pristasev (priča g. pl. Sla.-dovič), naHvetoval je vs ed tega, da se mora obravnava sploh zabraniti, du se odvrne pohujšanje. Po tacih razlogih se je to sprejelo. Q-, Kregar in Marinko sta v družbenej sobi pojasnila, kaj ti ljudje hoiejo. Nevoljni ao bili vsi ter rekli, da jih v Novem meatu nt treba. Sklenilo se je, da jim z glasi govor zabranimo, kar se je res zgodilo.
To je gola resnica.
Pa zakaj smo to storili?
Ker nam je dolžnost ! Socijalni demokrati delajo zoper vero, tajé Boga, večnost; trdé da je človeku namen na zemlji ali ne v veinosti. Taje pošteno nravnost, uèé n. pr. da ao žene lastnina vsem, vsaj zahtevajo prosto ljubezen ; da naj se otroci ne vzrejujejo pri stariših ampak skupno od države, da ima mati oti-oke le dokler neizogibno od nje potrebujejo hrane — potlej pa je mati — država. Socijalni demokrati zahtevajo, da se mora lastnina vsem vzeti ter dati državi (seveda njihovej), da oddeli vsem delo in dobiček. Trdé, da je največa nesreča, da človek veruje v neumrjočnost duše itd.
Seveda tega v svojih govorih ne povadó, dobro vedoc, da bi s tacimi budaloatmi nikogar ne pridobili, marveč samo zabavljajo zoper duhovne in govoré, da naj ravna z vero vsakdo, kakor hoče, mislé si — vas vže počasi pridobimo. Pač pa nčé to njihovi apo-steljni, ki so pisali debelih bukev več nego dosti, Po teh jih moramo soditi, Jajce nikdar toliko ne vé, kakor puta. Slepcev je dosti, ki tavajo za videčimi. Prepričani smo, da izmed novomeških socijalnih demokratov ne vé niti eden, za kaj se gré. Ne, ti verjamejo samo sladkim besedam; to se tem več, ker v nekaterih reôeh, zlasti o pravicah nižjih stanov, govoré resnico.
O tem vam bodo povedali đruštveniki „krščanskega društva delavskega« iz Ljubljane, ki bodo imeli, ako Bog dá, 21, t. m. shod v Kaudiji.
shod se je pričel. Naši možje, zlasti do sto mojstrov in pomočnikov, so napolnili brž sobo in vrt pri Brunnerju. Tamo v kotn za pečjo so sedeli trije odposlanci iz Ljubljane: Kordelič, Kramaršič in Zeleznikar, okoli njili trije črevljarji g. Šte-fanoviča in dva ali trije pisarji g. dr. Slanca z mdefcimi kokardami — znamenji, da so socijalni demokrati.
GT. okrajni glavar je došel ob treh ter opomnil Ijubljančane, naj ne govoré kaj zoper državo in postave. Začel je (menda g. Kordelič) „Slavna go-Bpođa!" A navzoči smo začeli upiti: „Živio! Ne maramo poslušati! Ne potrebujemo Vasi" tako da je g. okrajni glavar razglasil : „Zborovanje je razpuščeno, v četrt ure se mora dvorana izprazniti." ^ „Živio 1 Zivelît vladal" je bil odgovor navzočih. — Ali sedaj so jeli ljudje zahtevati, sklicatelji (t. j. IjnbljanČani) morajo prej iz sobe, potlej gremo mi. Neki pisar g, dr. S anca pa je rekel nečemu kmetu (Zajecu) svinja. To je bilo za može preveč, nevolja je bila grozna. &. dr. Marinko je zapustil dvorano ter Šel na vrt, proseč yudi, naj gredó po povelju g, okrajnega gla-
varja domu. Navzoči niso hoteli izprazniti dvorane; prišli so orožniki in Ž njim in s prigovarjanjem g. kapelana Krajca so se slednjič razšli. Osnovatelje shoda pa so spremili na kolodvor radi varstva orožniki. To je gola, objektivna istina. K temu mora pritrditi vsak navzoči mož, ako hoče govoriti resnico.
Zabranilo se je pohujšanje in najbrž zapeljanje nekaterih nepodučenih — ker nasprotni govor bi bil nemogoč. Iz tega pa tudi lahko razvidijo vsi razsodni Novomeačáni, vsi navzoči sosedje, kako grdo se je ob tej priliki liigalo po „Slovenskem Narodu".
Hvala Bogu, da so pri nas možje, ki si upajo to naravnost pred svetom s svojim podpisom izreči.
V dokaz glej zadej „poslano!"
Sklep: Ta dogodek je jasni dokaz, koliko resnice piše „Slov. Narod" in sinček mu „Rodoljub". Hvala torej gospodje, ki ste tako drzno poročali neresnico. Odslej je treba našim ljudem samo reči: Sami ste bili priča, da ni nič resnice na tem, kar je pisal „Narod"; toraj ne verjemite tudi v druzih rečeh. Kedor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Torej — hvala Vam!
Dostavek: Še g. Grossmannu: Ali morda Vas vselej vèn vržejo, če ste kje v gostilni? Ali ni mogel g. dr. Maiinko tudi aam vèn iti, Če ste ga prej videli v sobi na stolu sedeti?
Iz Maverla pri Črnomlju. — Dné 1, junija je nagle in neprevidene smrti umrla po kratki bolezni glasovita krčmarica Marija Bahor, ki je bilii znana ne samo po vsem tuka šnjem okraju, temuč tudi drugod, posebno voznikom, k so pred malo leti dan na dan veliko vozov najboljšega vina zvozili po stari «esti čez Maverle na Kočevje in v Ribniško dolino. Zjutraj se je še silila, da je vstala in kruh mesila. Knialo pa so jo napiidle tolikošne težave, da se je morala vleči. Ob devetih dopoludne sta se pripeljala semiški g. dekan in eden domačih gg. kapelanov v tukajšnjo šolo, kakor je bilo za tisti dan Aolsko obiskovanje napovedano. G. kaplan je šel precej k bolnici, ktero pa je našel v nezavednosti. Sel je nato v šolo z g. dekanom, pa kmalu se začuje glas i Bahorica je umrla. Tako hitra in neprevidena smrt je napolnila a strahom in žalostjo vso vas in okolico. Hudo prehlajenje jo je tako hitro položilo na mrtvaški oder in spravilo v prezgodni grob. Stara je 46 let. Nagle in neprevidena smrti reši nas o Gospod!
Dobrova, dné 9. junija, —(ToČa in drugo). Přetečeni četrtek, dné 4. t. m. prihrumela je od jugo-večera sem preko vasi Hi-uševo prav gosta toÉa; debelost njena obsegala je ono debelega graha in srednjih lešnikov. Sipala je s tako silo, da je je bilo pod ka-povi nad ped na debelem ; še dnizega dné se je je na teh mestih moglo cele kupice nagrabiti. Hvala Bogu, da je zasegala le ozki pas : vas Hruševo samo ter ob tej proti večeru in izhodu ležeča zemljišča. Pobila je deseterim posestnikom poljske, travniške in vrtne sadeže, ter jih grdo razdejala. Prava škoda videla se bode se le ob mlatvi, ker ne bode, razun suhe slame, kaj prida mlatiti.
Sadje: jabolka in češplje, obetalo je Hruševcem letos obilnega pridelka, to je pa sedaj popolno vni-čeno, kar ni toča proč odbila, je vse otolčeno. Samo pri tem imajo prizadeti deseteri posestniki nađ 1000 gld. Škode. Oddelki te vasi : Selo, Govec in Log so pa popolno nepoškodovani ostali, za kar bodi hvala dobremu Bogu, Tudi preko mej vasi Hruševo ni daU®
Razglas
v splošno znanje, da je s [jiivoJitvijo c, kr. deželne vlade prestavljen letošnji
liiklayžofski somen v letliki
L
na 15, decembra 1896.
Županstvo mestne občine Metlika,
dné 28. aprila 1896.
Salloker 1. r., župan.
Zgradba občinske ceste.
v Radencih, črnomaljskega okraja, gradila se bo
126Í metrov dolga občinska cesta.
Delo je cenjeno 2433 gld. Licitacija vrlilii se bode 4. julija t, 1. ob 9. uri zjutraj pri županstvu y Radencih.
{13fi)
poštř^nega, treznega in sposobnega za živino kupovati, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Več po dogovoru. 047-])	Jožef Šusteršič,
lniBextiiik m trgovec tia Tmdicali jiri Novem mestu.
Ucenec
kateri ima veselje iu zmožnost do pekarije,
^ sprejme se v poduk B
v Stenovčevi pekariji v Novem mestu.
••OM
«•••••■•••M!
Dve hiši na prodaj!
S	v Žužemberku na prodaj je hiša st. 14 z S
•	gospodurakimi poslopji iit vrtom, in liiâa ât. 26 J
•	ravno tam. Obe hiši ste v dobrem strmu, nad- • S	stropje viaoko, prostorne in pripravno priredjene ] {	Ponudbe naj se poSljejo (IH-I) f
I	gozdarskemu urada t Sotesko, p. Dvor. |
Javna dražba
v imovino rajnemu gospodu župniku v Mirni peži pripadajočih stvari vršila se bo
V si'cdo 17.1.1«, ^inlrnj v Mirni pefii,
pričenši oh 9. uri zjutraj. (i40)
Slu/ba občinskega pisarja
z letno plačo 150 gld., e s I. malim srpanom 1896 pri županstvu v Brusnicah nastopiti.
Prošnje je vložiti do 26, rožnika 1896. (ir>0)	ANTON BOŽIČ, župan.
Lieitiicijski pogoji in načrti lež« pri omenjenem županstvn kakor tudi pri okrajno cestnem odboru v Črnotnlji na ogled. Vadija vložiti je lO'Vu-
Okrajni ficstiii odhor v Í!riioin1ji,
dné fi, junija 1896.
NaĚdnik :
__A. Lacunar,
í7n-mliinXn fí^í^toječe iz petnajstih njiv, tieli /11 Pp ] travnikov in nekáj gojzda tia pi'av
/l J [ UU 1	ob cesti ležeče,
LIUU11J1MUU] pg prodaj je na Lesnici po jfiko
nizki ceni. — Več se izvé pri lastniku
Franc Zagorcu,
na Lesnici, pošta Peter pri Nov. mestu.
Službo išče mesarski pomočnik,
star 26 let, slovenskega in nemškega ezika zmožen, ter tmli gostilniški obrti od nekdaj pnvajen. Več pove iz prijaznosti gospod
(un-i)	NiefergalI v Novem mestu.
Kiull Miurti gosjKuliirjoro jO:
4) Vinograd
na prodaj na Trški gori, v najboljši legi. Natančneje se poizve pri uredništvu tega lista.
za cepljenje trt na zelenem, kakor tudi
najboljšo modro galico
za škropljenje trt, (od c. kr. kmetijske dmžbe) gj^ ima na prodaj Fťanýo J^crko v Govern mestu.
ceno in pod ugodnimi pogoji, skoro nov mlin, ki ima vedno dosti vode. Isti ima tri tečaje in stope. Nahaja se zraven traynik in vse potrebno gospodarsko poslopje. — Več pove
Rudolf Kunsteljf
(l^B-l) gosliiniiar v Škocjanu na Dole?ijskem.
Izurjena gospoíliciia,
iretna za prodajalnico z raznovrstno drobno, sprejme se proti nieseČui plači edč na zmožnost, ali pa z odstotki (procenti). Več po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom:
„Izid št. 12." St Vid nad Vipavo, (poste restante.) (uij)
Jajca za valenje
od pravili Brahma kokoŠI po 15 kr. Od črnili holandskili iokoii z veliko, belo Čopo iio 2q kr. Od Houtlanshiti po 26 kr. Oil iirftvili itajarakih kokoši po 10 kr. Ud srebrno-padovansklh im ao kr. Od Un geti an s-o v] ti po 30 kr. Od pLr]ih po 30 kr. Od srebrno-Wyandottes-sklh m 30 kr. Ud itaDjanskih po 3f) kr. Od malih po 30 kr. Ot kitajskih 10 26 kr. Od sedmograjskih, golovratnih po 20 kr. Od Jorkinga-ovih po 25 kr. Od Vokohamskih |)o 50 kr. Oil Emdenakih velikanskih gosi] po 1 gld. Od Pekinških rac
po 20 kr. Od velikih ítajarsklh rac po 20 kr. JajiiB, ki jili razpoBiijmu, so vsa čistega, pleuieua, bila bo uže veÉkrat premovaua, in popolnoma jamčim za pravo in čisto p eiue.
Max Pauly,
(86-5) Koíljicli (Stajarsko).
j*ro(lîi se
v^ét. Rupertu, z hišnem in vsem kmetijskem poslopjem, prav na prijetnem kraju zraven solskega poslopja, Prodii so tudi samo poslopje, ali pa tudi z vsem zem-Ijišdem akupaj. — Več ae izvé pri Županstvu v Št. Rupertu.	(122-31
ju lillt
primea k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi le poTttod, pol kile zu nikr.
Svarilo! Zariiiii niivrailtiih po-n«-ejanib indolliot ja treba jjmiti nft iiTirne iBvaja i imenom:
Kathpeiner
v Laščah pri Fužini ali Dvoru, tik deželne ceate proti Kočevji, obstoječa iz dveli sob, kuhinje, kleti pod hišo, hleva in na vertu vodnjak; prilična za vsaki obert, posebno za koyaca, kolarja i. t, d. Hiša je zidana, popolnoma nova, ter s skupo krita. Cena 450 gold.
Več se izve pri Janezu Klincu v Dvoru ali pa Jožefu Klincu na Gorenjempolju pri Toplicah, (laji-s)
Kupovalci vina, pozor!
Na Topolovac-u v Istri posta Opertalj, dobi se ae rauogo priatnega belega in rude-čega vina, po 15—I6gld. hektoliter. Obrnite se na Matija Knavs-a. (130—2)
Novii kiijiži(;a:
Z taelska tiratovšifia sv, škaDulira
'I
(a sliko,)
Za Slovence po knjigah Serapion in Celinaek —^ posnel P. Ladislav. ^^—
z dovoljenjum vi», ůaat. Ijublj. knoKoSkorijntva,
Tiakttl J. Krajec. — Kovo iiiťflto I83G.
- Cena 7 kr. -
Bratje, berite jo! Nem«i imajo svojo, Hrvatje imajo svojo, zakaj ne bi je imtiii Slovenci avnje. Od 1. IMO do Biidaj , e vpitauili i or4 «duv samo Inkftj, koliko pa drugodi. — Naijveč udov imaju tare: MlrnapeÈ, Metlika, Čatež pri Trebnju, Si. Peter - Kjer jih je več v dnižini zapisanili, naj inmjfi jedno; kjer je jeiltia oHfba vpieaiia, naj razširja ill dobi udov,	(135-2)
Trtne říkropilníce
priznane kot najboljše in najcenejše — po 6 gld. 50 kr., dobivajo se pri
Antonu Kajtna-tu,
(133—2) kleparju t" Eadelah pri Zidanem mostu. BH^ Na proda] je iz proste roke "Mg
mlin, hlev, svinjak in pod,
vse še v dobrem stanu, nahajajoče ae v Bršlinu, blizo železnice.
Natančneje ae izve pri tamoSnjem županu, g. Fr. Jelencu ali pa pri lastnici Urši Stupar v Bršlinu pri Novem mestu,	(II8-;))

Kdor hoče kaj kupiti blaga za obleke, bodi- si sukno, cajg ali ženske obleke, narejene srajce (Jiigerhemden), kravate itd., potem kavo, sladkor, riž (mjž), olje, jedilno in namizno moko in spluh vse v ěpecerijo spadajoče reči, kakor tudi železnino: lopate, krampe, sekire, teske za pluge, lemeže za lesene in Železne pluge, žage, verige, Žico (drat), kovanje za vrata, okna itd,; ako ima kdo za prodati stari mesing, kufer, cinasto posodo, svinc, jajca, konoplje, kimet in še druge reci, naj ae oglasi pri
v Novem mestu pri okrožnem sodišču v gospej Bervarjevi hiši ali pa pri filijali (podružnici) v Šmihelu,
Postrežba poštena, dobro blago, nizke cene.
Posc()?w se zdaj ^ňporohi, da ponesiniki li-avmkoD dajo kimel pohirali, Iter ne sa mali trud híidío veliko zaduši.	(131-2)

N»vanei1«: OdfOTomi uiAdnik, iidijat«^], wloinik in Uaku i. Kral««,
Naša. farna cerkev katero bil je potres l&iisko leto precej grdo polkodoval, bode kmalu zuuaj in znotraj vsa popravljena. Zidarsko delo vrii g. mojster Acetto iz Ljubljane se svojimi delavci — Primorci; slikarsko pa gospod c. kr. profesor Alozij Šubic, akademični slikar. Vse omenjeno bode lićno in trpežno -dovršeno, Bog !
Musining, 15. maja, — Prosim Vas da sprejmete moje vrstice v cenjene „Dol. Novice", in naznanite naáini cenjenim Slovenkam avèt; katerega jim jaz tukaj navajam: Ako je deklica izučena v knlianji in pranji, potem se tukaj kar Čez par tednov omoži. Zasluži si v treh ali štirih letib dva do tri tišoc dolarjev am. denarja. Poznam veČ mladeniče?; dokler nÍ30 bili oženjeni in so živeli tje v en dan, služili 1 dolar 50 centov do 1. dolar 85 centov. Zvečer zapravil nekteri včasih pri igri in pijači 2 do 4 dolarja v eni noči; Tsaj dvakrat v tednu, posebno ob sobotnih ve-čeriii, in od plače do plače vsaki mesec so bili dolžni v poznanih salonih. Potem so nekteri se oženili in držijo „Boarding House" ali stanovanje in nekatera izurjena ženska ima na hrani po kacih 15 mladeničev, in zasluži na mesec brez nevarnosti za življenje več kakor nje mož. On, ako izdela 26 dni pri težkem delu po 1 dolar 50 centov, dobi ob mescu 39 dolarjev. Ako nima svoje hiše, navadno kompanijsko, potem mu vračuni po 4 dolarje na mesec od hiše, in dobi komaj 35 dolarjev. Ona pa od vsakega moža ali delavca dobi 3 dolarje na mesec za hratio. Seve ona ne plača od sebe nikoli nič, zatorej dobi mož po 35 dolarjev za hi-ano, da kakor drugi navadno po 12 dolarjev včasih tudi manj, njemu ostane po Íi3 do 24 dolarjev na meaec pa Še mora biti v tem tobak in včasih kozarec pive, njegova žena pa dobi čistih 42 dolarjev ako ima 14 mladeničev v stanovanji. Seve da nekatera jili ima Í0 več, nekatera manj. Tukaj v Ameriki se ysaki mesec ako mu ni po volji hrana, lahko delavec preseli k drugi gospodinji. Naše slovensko-kranjsko phištvo je pa „lower classes" posebno v tej okolici, in je po ceni.
Iz tega dopisa ki je resnični) vse kar je tukaj navedeno, vidi lahko vsaki trezno misleči človek, da v Ameriki je pametna ženska velik dar božji, in večidel imajo denar v bankah le oženjeni ljudje. Morebiti bo kdo rekel „hm" zakaj se pa ne oženi tam vsaki mladenič. To je tako: ko pride človek v to preljubo dež elo, včasih nima prec dela in se pri znanem zadolži na, hrani, potem se spozna z vaake vrste lopovi in ž njimi potegne, da nima nikoli nič, včasih se za sproti ne. Leto preide za letom in pozabi na domače dekleta, na ženitbo in na vse. Podpira le deželo in gostilničarje. Žalibog da je največ takih! Posebno 80 dobri se kraji tukaj v „Miclnganu",_ za dekleta, ktere imajo svoj „danar ali doto" in bi jih en par sem prišlo, posebno katera ho izurjene y kuhanji bi se lahko tukaj dobro omožiíe. Kraj ta prvi je „Mu-nising Mick", drugi je „Gladstone Mich.", tretji „Es-can&ba Mich" in „Manistique Michigan,
Opomba vređniStva: Vredmátvo bb ni lahko odloĚilo, ta Bjiia Bprejeti, ker preveč tožb je že došlo, da se mnoge dekleta aiĚ posebno dobro ue vedejo, da jim ie prva skrb, lepo in go; spoako ae oblaCiti, petem pa brez itala pohajkovati _ ali vsaj Bloino živeti za krvave 2iile svojega moža. Zapomnite ai dekleta, takih nearei ne vabijo tje, in take dekleta svarimo prad Araa-riko, da ae jim ne bo treba nekdaj na duSi in na teles« pokvar^ ^einim, vraŠati ee domu v aramoto njih sorodnikov. Le takim, ki imajo voljo in zmožnost, sebe in avojega rojaka v Ameriki osre-iiti, takim je ta dopis namenjen.
DomaČo vestL
I
t Karol Klnn
]
državni in deželni poslanec, kanonik ljubljanskega ktf-piteljna itd., je umrl 8. tega meseca ob nri po noći v Budimpešti, kamor je bil ravno došet, da se vdeleži zborovanja avstrijske delegacije.
Neizmerno je z žalostjo prešinila ta vest vsako slovensko src<î, kajti s KJunom je iagnbila cerkev in domovina moža, ki se ne dá. lahko nadomestiti, možtk ki je svoje lepe zmožnosti vestno rabil Bogu v Čast in domovini v korist in slavo. Lahko je porekel stopivši pred gospoda: Dal si mi pet talentov, glej, pet druzih sem pridobil. Ne bodem govoril, kíý je storil pokojni v cerkvi in spovednici in na leci t Gradu in pozneje veliko let v stolnici ljubljanskej, opozoriti hočem samo na to, koliko se je trudil zs blagor naroda slovenskega s peresom in kot poslanec v različnih zastopih.
Klan je vstaiiovil list „Slovenec" ki je toliko dobrega storil za našo katoliško narodno stvar. Veliko let mu je bil sam vrednik. Klnn je pisal jako mnogo za ta list vsa leta, pa tudi za nemški „Va-teriand", kjer je vedno zagovarjal pravice naroda in cerkve. Klun je bil predeednik „katoliškega političnega društva". Klun je bil deželni in državni poslanec in nekaj let odbornik ljubljanskega mesta. V vseh teh zastopih je delal vsikdar možato, s prepričanjem ali vselej brez jeze in sovraštva; bil je vselej moder in krotak.
G. kanonik K. Klttn je bil v duhovna posvečen 1. 1865, prišel je v Gorje 1867, potem v Ljubljano kot stolni pridigar. L. 1878 je bil izvoren v deželni zbor kranjski in 1879 v državni zbor, kjer je bil vedno élan konservativnega Hohenwartovega kluba.
Da, neizmerna škoda je zadela naš narod z njegovo smrtjo.
Pokopali so ga 11. t. m. pri sv. Kriátofu v Izubijani.
Bog ga poplačaj za njegovo neutrudljivo delo, nam pa obudi vrednih naslednikov!
(Uredništvo.) Z denaSnjim listom prevzame uredništvo „Dol. Novic" tiskar Ivan Krajec,
(Gospod Vilj. Mlejnik) ne pride v Faro pri Kostelu ampak v Cerklje pri Krskem. Gospod Josip Benkovič, kapiteljski vikar v NovemmestTi je nekaj obolel, vsled česar je stopil za nekaj časa v pokoj. Na njegovo mesto je prišel semunilki duhoven Ć. g. Prelesnik,
(f Franc Kastelic,) trgovec v Novem mesta umrl je zadnjega majnika zvečer ob 9. uri zvečer po daljšem bolehanji v 73. letu svoje starosti. Narodna stranka je zgubila v njem dobro in delavno moć. Tudi za novomeški „Narodni dom" ima mnogo zaslug, kakor sploh se je rad za vsako dobro stvar razvnel z mladeniškira ognjem. Naj v miru počival
(Neprijetno za bolnike) in tudi za drngo osobje je, da ravno nasproti bolnišnici dan na dan skaznjeta dva mladeniča na trobenti do 12. ure svoje lepe dissonance ; kaj bi bilo želeti, ko bi se umetnika kje drugej producirala.
(V Kostanje vici) je bil umorjen lovski Čnvaj Jurij Križman. Na sumu, da sta ga umorila, sta Martin Klemenčič in Miha CuliČ iz Oátrca. Kle-menčič je ze obstal hudodelstvo.
(Deželni áolski svèt) imenoval je řosi)icÍ Marijo Vasie v Mirai Peci in Ano Krašovic v Tel. Gabrn za stalni učiteljici na dotičnih šolah. — Gospića Ana Podrekar pa je premeščena iz Kočevja T dekliško àolo v Metliko.
(„Dolenjsko pevsko društvo") naznanja, da val^ neugodnega vremena dné 14. t. m. nameravanega koncerta ne bode priredilo, ampak je preložen na nedeljo dné 6. julya. Vršil se bode na Trtu TuÔkove gostilne.
(Vabilo.) Vai častiti udje dijaškega podpornega društva novomeške gimnazije se uljudno vabijo k občnemu zboru, ki se bo vršil v sredo 24. t. m. ob petih popoludne v konferenčni sobi c. kr, giiuna-zije. Na dnevnem redu je poroĚilo o društvenem deloTanjii v Šolskem letu 1896/6, volitev dveh pre-gledoYaicev društvenih računov in volitev društvenega odbora. V Novem mestu, 16. junija 1896,
Dr, Fr. De tela, načelnik.
(Mestna Jiranilnica v Novem mestu.) V mesecu maji 1896 je 132 strank vJožilo 22.635 gld, IS kr., 70 strank pa vzdignilo 13.133 gld. 20 kr. torej več vložilo 9.401 gld. 93 kn, 22 posojil se je izplačalo 18.480 gld., stanje vJog 268.273 gld. 81 kr., denai-ni promet 84,034 gld. 58 kr. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novemmestu, dne 1. junija 1896.
(Vožnja cesta) na mestne njive bila je že precej slaba; vedno deževje in nalivi pa so jo tako zdela i, da je groza. — Sedaj se pri zidanjih povsod dosti materijala nahaja, ki je za posipanje prav dober. Namesto na Loko, naj bi ae tje zvozil ter razgrnil, in kaj kmalu in ceno bi se cesta popravila. Želeti je, da bi se kdo hotel potruditi za to, da se skupnimi močmi ceata popravi.
(Kozê) začele se bodo letos staviti v našem ckrožju dné 19. junija najprvo v líudolťovem, in sicer za učenke v dekliskej šoli od 8.-9., za učence v deskej šoli od 9.—11 ure dopoldne. Javna cepitev bode T stanovanju gosp. dr. De fr anceschi-j a dné 20. junija to je soboto cd 9,-11, ure dopoldne. — Nadalje bode cepil imenovani zdravnik: Petek 19. junija v Hmihelu Torek 23. „ „ Vavti vasi „ „ „ „ Šicah „ rt « « Toplicah „ Poljanah
tt n
Sredo 24.
Petek 26.
w	m
Soboto 2 V,
„ Crmosnjicah „ Velkem kalu „ Mirni peči „ Prečni „ Soteski „ Euprčvrhu „ Podgradu „ Stopičah „ Slatniku „ Brusnicah „ Gracarj. turna „ Beli cerkvi pri Zorkotu v Št. Petru
od 2,— 4.	pop.
7.— 8.	dop.
\10,-10.	„
lL-12,	„
2.—	3.	pop, ,, 4.- 6.	„ Va 8.	dop.
9.-10.	„
11-12.	„
3.—	4.	pop. Va 8.— 8.	dop.
10.-12.	„
1.— 3.	pop.
4.—	B.	„ Va 8.— 9.	dop.
lO.-U.	„
l.~ 3.	pop.
Vi 4.- 4,	„ % B,- 6.
Kevizija (pregledovanje) vršila se bode teden dni pozneje ob ravno istej uri kakor je napovedano cep-ÍjeDje, izvzflmâi Eudolfovo in Šmibel. Javna revizija liode v Rudolfovem v četrtek dné 2. julya od 9,-11. nre dopoldne v stanovanju zdravnikovem, a v šolah T torek dné 7. julya od 8,-11, ure, v Šmihelu pa popoldne od 3,-4. are skupno, — Opozarjajo se standi na to, da je ministerstvo itrogo odredilo cepitev
vaeb še necepljenihjotrok ter tudi onih, koji so dovršili deseto leto. Kdor ne posije otrok brez opravičenega vzroka k cepitvi in reviziji, naznanjen bode si. c. kr. okr, glavarstvu.
Nadalje so naprojeni stariai, da prinesejo otroke čiste in snažno oblečene ob napovedanej uri na ce-pilno postajo ter ne zadržujejo zdravnika z nikakim nepotrebnim zabavljanjem ali ugovorom v njega uradnem delovanji. Lansko leto se je sosebno opažalo,, da 30 ravno šolski otroci bili nesnažni, kar je zdravnika v cepljenji zelo zadrževalo. Cast, gg, župniki in g. učitelji so naprošeni, da blagovolé v tem smisla ljudstvo podučiti.
(Iz Podgrada) se nam poroča; Lansko leto je za našo župno cerkev izdelal g. Janez Brunskole, urar v Eečiči štev. 7. posla Semič, novo stolpno uro. Delo hvali mojstra. Ura nam že čez leto dni kaže čas prav dobro. Urar je vsega priporočila vreden. Letos pa je dobila župna cerkev novi ki-as. Gospod Andrej R o v š e k nam je izdelal zares krasen stranski oltar. Podobo sv. Janeza Nep. je naslikal prav moj-stersko gospod Jebačin, oskrbel pa jo je preč. gosp. prelat dr. J. Kula vic. Minolo nedeljo smo obhajali cerkveno posvečevanje, in ob jeduem so mil. gosp. prost. Peter Urh blagoslovili novi oltar ob asistenci treh gg, sosedov.
(Brzojavna postaja) se je odpria v Mirni; zvezana je z ondotnim postnim uradom.
(V Semiču) se je ponesrečil pretečeni teden furlanski zidar pri zidanji nove hiŠe, ker je padel z odra in se prav hudo na glavi in hrbtu poškodoval^ tako da je v nezavesti na tleh obležal. Bil je takoj dejan v sv. olje, zvečer pa prepeljan v Metliko. Težko da bi ostal. Nesreča je toliko večja, ker je nesrečnik oženjen in ima štiri še nepreskrbljene otroke.
(Nesreča) 27. maja je pri Trebnjem vlak povozil konja Josipa Mlakarja,
(Nesreča.) V Mokrcu pri Turjaku se je ponesrečil neki delavec vsled neprevidnosti Hvojili tovarišev. Podiraje bojo sta šele potem opozorila na nevarnost, ko sta jej izpodbila podlago. Eden delavec jfi bil na nogi močno poškodovan.
(Strela) je udarila na Gradniku fare Semiške v Stezinaijev hlev, ki je pogorel. Zavoljo nastalega ognja so bile v veliki nevernosti cerkev in sosedne histí, vendar k sreči ni bilo hujšega,
(V Eovtah) na Notranjskem je strela vdarila v zyou podružnice sv. Primeža in Felicyana ter ga tako poškodovala, da mora nazaj v livarno,
(V Ribnici) je imelo kat. delavsko druàtvo shod 31, maja. Vršil se je jako povoljno, da si-ni bil preobilo obiskan. Govorniki so bili gospodje: Pele, dr. Janežič, Jakopič in Gostinčar.
(Zadnji sejm) v Črnomlju je bil dobro obiskan. Prignali so prav veliko repov goveje živine, tudi mnogo prešičev je bilo videti, vendar kupčija je bila slaba, ker je manjkalo zunanjih kupcev.
(Državni dolgovi) so znašali koncem leta 1896 v Avstriji 4191 milijonov, skupni viseči dolg ^ržavne note, papirnati denar) pa 19305 miljonov. Od tega dolga je treba plačati obreati, ki znašajo skoraj četrtino dižavnih dohodhov.
(V I a tri j i) so zlobni italijanaSi zavrgli tri izvolitve slovanskih mož za deželni zbor. Vsi trije gospodje Slavoj Jenko, M. Mandič, Sim. Kozulič 80 bili jednoglasno zopet izvoljeni.
(Današnji list) ima dve strani naznanil kot pnlogo.
Kazne vesti.
*	(Ked usmiljeuih bratov) je štel koncem preteklega leta po svetu 1489 udov, V Italiji jili je 201 v 25 bolu šnicah z 23ti7 poateljami, iia Francoskem 282 bratov v 9 bolnicah z 3540 posteljami. Na Avstrijskem áteje avatrijsko-ogerska provincija 308 bratov v 15 bolnišnicah z 1079 posteljami, štajerska provincija 75 bratov v 5 bolnišnicah a 456 posteljami. Na Ogerskem je 92 bratov v 13 bolnišnicah z 1162 poateJjami; na Bavarskem 239 bratov v 13 bolnišnicah z 1885 posteljami. V pruski Šleziji je 133 bratov v 7 bolnišnicah s 697 posteljami. Na Jiitrovem ima štajerska provincija dve bolnišnici (Na aaret in Tantnr), v katerih oskrbuje 11 bratov 20 postelj.
*	(Dva slavna meniha.) Kesnica je, da si je katoliška cerkev pridobila najveô zaslug za kulturo, za umetuost in znanost. Najvažnejše iznajdbe so izumili večinoma zvesti katoliški možje, n. pr. Kopernik, Newton, i. dr. Jezuit pater Marquette si je kot misijonar v Severni Ameriki pridobil velike zasluge za preiskavo reke in obrežja Miaiitipija. Zato se po njem imenuje neko mesto Mar(iuette, v katerem so bili doslej po vrsti trije slovenski rojaki škoije: Baraga, Mrak in Ver tin. Kedavno so postavili večinoma drugoverci temu slavnemu patru na kapitolu v Washingtonu v spominski dvorani lep spomenik. Sedaj pa nameravajo postaviti jednak spomenik ravno tam trančiškanskemu patru Ludoviku Hennepinn, ki je v 17. stoletju napravil v onih okrajih mnogo potov in popisal tiste dotlej neznane kraje. V Ameriki krivoverci tako spoštujejo katoliške menihe, v Evropi pa jih zaničujejo in preganjajo, kolikor le morejo,
*	(Jajčne lupine) so jako koristne. Ljudje bi jih gotovo ne metali v gnoj, ako bi to vedeli. Jajčna lupina ima v sebi jako mnogo apna in fosfora, zato je posebno dobra, da se pomeša razdrobljena v prah med klajo za mlado živino. Pri teletih, žrebetih itd. se z njimi dosežejo taki vspehi, da je vredno lupine kupovat pri ljudeh, ki porabijo veliko jajec.
Poslano.
Podpisani javno potrjujemo nasproti nesramnim dopisom iz Novega mesta v „Slov. Narodu", da je ondi pisano vse zlagano. Bili smo sami navzoči, torej resnico lahko spričujemo.
Laž je, da bi bil g. dr. Marinko koga v nedeljo nagovarjal na shod; laž je, da bi bil dal on ali gosp. kapelan Krajec komu denar za pijačo ali sicer v namen shoda; laž je, da bil gospod dr. Marinko ali sploh kakov duhoven po ž&ndarju vržen iz sobe; laž je, da bi se bilo od nas govorilo, da socijalni demokrati nameravajo kaj zažgati; lažje, da bi bil imel kdo nož pripravljen na boj ; laž je, da bi bil kapelan g. Krajec oznanil, da ne bode krščanskega nauka ; laz, da krščanskega oanka 31. maja ni bilo v Smihelu; laž je, da bi se bila kje obhajala s pijačo nad soci-jalninii demokrati zmaga, z eno besedo laž je vse, kar je pisal „Slov. Narod", razven da smo bili na socyalno-demokratičuem shodu, ter da smo shod kot pošteni narodnjaki in kristjani zabranili.
Novommeato, 10. junija 1896,
Ignac Murn, hišni posestnik in mizar v Žabjivaai. Jožef Žibert, hišni posestnik in ključavničarski mojster y Žabjivasi, Iran Zevnik, čevljarski mojster. Martin
Blažifi, čevljarski mojster. Janez Ausec, posestnik. Jožef Matko, sedlar v Kandiji. Jožef Brulc, strojarski mojster. J. Appe. V. Appe, i^ćarska mojstra. Franc Krajec trgovec. Jurij Gregore, dežnikar in posestnik. S. Blažič, čevljar. Anton Kuálan, posestnik in zlatar. Antoa Jarc. Fr. Picelj, čevljarski mojster. Ivan Jane, klobučarski mojster. Jožef Windischer, posestnik, gostilničar in me^ar v Kandiji. Jožef Klemenčič, posestnik in gostilničar v Gotniyasi. Jerman, tesarski mojster. Avgust Knafelc. slikar. Peter GorupiČ, kovaški mojster. Janez Jakše, krčmar in posestnik. Prane Knafelc, krojač. Janez Kustan posestnik ia gostilničar, Franc Bobnar, kovaški mojster. Avgust Kiissel klepar. Jos. Dular, puškar in posestnik. Kune Kari, klobučar in posestnik. Ivan Pintar, slikar ia posestnik. Anton Kasteliz, trgovec. Fran Mum, lectar in Bvečar. Wallant, posestnik v Kandiji, Mih, Vovk, ključavničarski mojster in posestnik. Janez Papež, posestnik. Mihael Jazbec, krojač. J. Pečnik, izkopo-valeč starin.
Rokodelski pomočniki. Leopold Cigler, čevljar. Franc Škrajnar, krojač, Jožef Koračin, krojač. Jožef Krsnik, pečar, Janez Petemel, mizar. Franc KuloviČ, mizar. Franc Suhi, krojač. Fr. Ladiha, krojač. Leopold Stezinar, mizar. Joaef Judnič, mizar. Egedij Jereb, čevljar. Alojzij Lakner, mizar. Janez Kocjan, strojar. Karl Haubi, brivec. Alojzij Rozman, krojač. Jakob Kraaovec, mizar. Rudolf Zupane, krojač. Franc Metoh, krojač. Alojzij Belle, krojač. Ferdinand Berkopac, pečar. Ivan Crnolatac, pečar. Franc Pelko, krojač. Robert Hrovat, pek. Jan. Kotnik, pek. Ludvig «trobi, slikar. Alojzij Zlogar, krojač. Anton Zgonc, pek. Janez Kastelic, mizar.
Franc Petrič, klepar.
Svarilo.
Gospod Fran Sakser, urednik slovenskega lista „G-las Naroda" v Novem Jorku poslal nam je svarilo zaradi izseljevanja v Ameriko, ktero se tako glasi:
Odločno smo sedaj zoper naseljevanje v Zjeđ. države; pri nas je delo in zaslužek preveč odvisen od politike, V jeseni imamo volitev predsednika Zjeđ. držav, stranke kričé: „Varstvena carina! Zlata veljava!" Druga zopet; „Proč s protekcijo, slobodno kovanje srebrnega denarja I" Vse te zmešnjave čnti manjše ljudstvo kakor: mali trgovci, obrtniki in delavci. Dokler ni gotovosti v politiki, preneha ves promet in trgovina, tovarne zapro, po rudnikih počivajo, kredita ni, slabeja podjetja bankrotirajo, na milijone delavcev in n^h družin pa pomankanje trpi, Slovenci, ne v Ame-riïto dokler se ne zjasni politično obzorje; ne poslušajte agentov, kterim ni drnzega mar, da iz izseljencev denar zvabijo, za delavske razmere pa prav niČ ne vedd.
New York, 27. maja 1896.
□arov! za dijaška kuhinjo v Novem Mestu:
Dobrotniki iz Meata iu Kanilye za maj in jnnij 57 gli. 10 kr.; g. dr. Karol Slant' za maj, junij 20 gld.; g. proSt Franc Dovgan 10 gld.; g. žn n\ik Lorro Ciantar 2 gUl.; g, žuimik Jos. KosňglJ.; gospa Mftti da Chinruttiui za 1. IBiifi 6 glJ,; g. župnik Siineiiec 3 gld. ; g. V. Golob 2 gld, ; g. J. Kinsky 2 gld. ; g. župnik Fr. Scluveiger mesto veuoa g. kanoniku Klimu 3 gld,; g. Fratic ĎeSarek, kaplan v Metliki mesto vanca na gri>b g. kau. Kluuu 5 gld.__
Loterijske Številke.
Gradec 30. maja Trat 6. junija
89 7 75 31 3 43 45 10 76 86
ZAmiAlA,
Gfloboko užaljeni i)0 smrti uam nepozaijuegft Btrica, oziroma Iruts, prečast gosiiuiia
župnika v Mirni peči,
izrakaniD rnijsrSnejiSo zahvalo za mnoge dokaze iskrenega Boćutja ob smrti blagega pokojnika vsem iirija-teljem i« zuanceia zlasti veletastiti (luIiovSĚiui In sploh mnogobrojnim vde ležen cena za Ěastno spremstvo k znd-njeinn poĚitku.
Posebno zahvalo pa izrekamo preĚastiteran gos-lodn Autonn Medvedu, kaplnira v Jlirnt peči, kateri e rea r, ubftidovanja vrednim potrpljenjem in postrež-jivostjo med lioleznijo enak „nsmiljenem bratu" Btregel ter prečni veliko noSi poleg njegove bolniške postelje. ROB, 29. maja 1895.
(144)	Žalujoča družina.
ZAHVALI.
Xzrekamo tem potoni iskreno zahvalo za dokaze prijateljsiîRga sočutja med boleznijo, sa tako innogo-itevilno spremstvo k zadnjemu poćitku naíega nepozabnega fioproga oziroma oieta, brata, «vaka in tijca, gospođa
posebno p. n. gospodom uradnikom, veleiastitim gg. dnliovuikom, narodnim drnStvom, mesniim trgovcem, meščanfiki gardi in gasilnemu {Iriiitvu,
Prisrúna bvala za krasne vence mestni občini, narodnim dniStvom in gg. trgovcem.
NOVO MESTO, dné 3. junija t8S6.
Žalujoča obitelj.

t
(Mo)
^IC^užnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da so vdova, naSa ljuba mati oziroma stara mati, taÊéa
J era Plevanč r«j. Praznik,
po dolgi mučni bolezni, previđeni a svetimi zakramenti, 29. maja zjutraj ob polu osmi uri v 77. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspali.
Truplo predrage pokojne je bilo v nedeljo t. j, 31. maja ob 4. uri popoludne pri «v. Erazmu k veSnemu miru položeno,
SOTESKA, 81. maja 189G.
Janez Plevanč, župnik,
Andrej PlevanÓ, posestnik, .
Binova.	Ana Plevano, omož. Zehner
in vnuki.
Joie PlevanÓ, kupeu,
Kot.
«ime®
iz dobre hiae se sprejme takoj pri
Andreju Agnič-u,
kleparikemn mojstru t Rudolfov««.
^ofilavljajoĚ se iz Novega mesta v zaĚaíni pokoj, kličem vsem prijateljem in znancem na Dolenjskem, zlasti pn svojim duhovnim sobretom, prisrčni:
Z BOGOiM! ifc^
Vsem častim sotrudiiikom „Dolenjskih Novio", ki bo me blage volje podpirali tekom ti'iletnega urejevanja, izrekam tem potom iskreno svojo zahvalo.
V NOVEM MESTU, 11. junija 180().
Josip Bcnkoťič,
kapiteljski vtkarlj In urednit „Dol. Novic"..
ZAHVALA.
Lastništvo „Dolenjskih Novic" zahvaljuje se najtopieje bivšemu kapiteljskemn vikarijti, velečastitemu gospodu
Josipu Benkovicu,
za njegov neumorni tmd, kterega je imel skozi tri leta kot urednik „Dol. Novic". — Bog mu povrni njegovo izvrstno deîo-vanje zlasti v tem, da mu kmalu ukrepi zdravje tako, tia bodo zopet mogel zastaviti svoje odlično pero v obrambo in proslavo cerkve iu domovine.
ZAHVALA.
Poklicala sem gospoda Emanuela TomSIóft, živlnozifrav-nlškega pomočnika v Trelmjem k dvemi kravami, kateri niste mo^li redno teliti, knjti vsaki je mislil da jili ne hode mogoče resiti pogina vsleil te neprilike. Ali imenovani gospod ni obupal — prijel se je težavnega posla z vso marljivostjo, tet lui rešil obe kravi {pr eni ludi teleta), pogina, — za kar ga javnim potoni n ajarÉiiejli zahvaljujem, ko me je obvaroval nesreče.
Ob enem p« imenovanega gospoda vsakemu najtopieje priporočam, kateremu preti tata nezgoda, ker spoznani, da je on popolnoma vešč svojega poklioa kot živinozdravnieki pomočnik.
TliEBNJE, 27. maja 1890.
Terezija Zore,
posestniiia.
V Novem mestu se jiođ ugodnimi pogoji proda ali v najfiDQ odda, v katerej je sedem sob, dve kuhinji, edina kovačuica v Mestu, vodujak donja in v postranskem poslopju prostor za kolarsko delalnico. Pri hiši je obširna njiva za Trt. Več pove vreduistvo „Dol. Novic." (154-1)
Stama

obstoječe iz štirih sob, kuhinje, kleti, dela vrta ob Stari cesti v Novem mestu se odda.

(lK-1)
Opeka na prodaj! ^^
Uljudno naznanjam, da sem Šalijevo opekarno v Če^ti vasi v najem vzel ter da tam iz-deljujem prav posebno dobro
zidarsko opeko,
ktero prodajam tisoč po 12 gld. 50 kr.
Ker se opekarna tako blizo mesta nahaja, velja dovožnja aamo 3 gld. 50 kr. do 4 gld. od tisoć opek.
V nakup se priporoia fiBi-n	Giuseppe Olivo,
' izptaĚani »tavbeuiki mojetei v Not. mestu.