Poitnma platem • gotovtat
HC., št. 43 ^ .tim«ou tvttt. vm«) Ljubljana, ponedeljek 29. novembra 1937
Cena 2 Dir
•i»uij«iHi iuuuije»t
-	t (tielot H	$124 4I£> tUb
•r»«n- toueieK ojuoijana aeien-
ourijnv*. JI	le, i4jiv tr
Podružnica Maribor Grajski trg 7.
rele! od 91 2455 r*OUI ut.n. rije a nenovg Ulica g
-	teiefor iyo FodniZnirb leaemce Pri Kolodvoru
4t 100
^oaru/.mr« Novo mesto LjuDijanska
•eata M «2 ^nonizni. • roovlje tmAidi tfaum-
Ponedeljska izdaja
„življenje in svet11
Uredništvo:
LJubljana: K nanje vs ulica o. Ieietoo ti 3122. 3123 <1124 4125 m 412tt Ponedeljska izdaja »Julra« tznajs vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej ui velja po posti prejemana Otn po raznaAai-cin dostavljena Oin 5.* mesečno
Maribor. Grajski trg S t. 7. Telefon tt 2440
Celje: Strossmayerjevs ul 1 rej 65.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CHAUTEMPS IN DELBOS V LONDONU
Angleško-Srancoski razgovori naj bi pripomogli k popustitvi med-narodne napetosti ter dali novo pobudo stremljenjem miroljubnih
dr lav
Paria. 28 nov AA Francoska politična iaviost nričakuie z vel kim 7an man em 'on-donske razgovore franco '<ih državnikov Merodajni krogi p« budi tik pr^d odholoni Cbautenitisa in Uelbo-a v Anglijo niso oh javili nnU*n'h noiasnil kai bo^ta ra7i>ravi|a la « Chamberta^nom in Fde iom ^voio re 7."rviran<wt onravičuiejo češ. da 'udi mgle šk mini«tri niso takoj po povra ku lorda Hsl;fa\a 17 Berlina no^ali v parlamentu m tisku -oia^nii o ;n?ormat'Mah k. ih e /bra' v N'wtinr Vsekakoi pripisuieio v-li|< pomen povabilu ki sta ga preiela franii^k! mini srr^ki predsednik in zunan!i m;nk1e.r od an glf^k^h državnikov C amt-rlam in F le-i sta s t^m nedvomno podčrtala rp>niPno so lidarnont obeh drž;>v ki prelstavlia bi<tvpt faktor 74 ohranitev nrru Fran<-o«ko-aniMe ški razgovori ne bodo ^otekli po kak mi do UvVnem vratnem redu neao '»vlo sploh posvečeni pvo' -kmilu me liamln-mu poti ličnemu noloia u. v glavnem na »rmrcianm rezultatov Halifa \ovega notovania v R »r lin V dveh dneh. ki lih nameravata Ch m ternos n tielbor- prehiti v Londonu f>odo poirr>t>nn proučili vse važne (»rooleme ri>!ni«pmn«H in P0,Skj» snreHaiu % l/ondo* rsrkakor tnnlp žele da hi dosegla vse kar bi motriti onnomni1? (. Dopiišfanio riaiw'»o*t; v sni slu znan;h m!f«li'ihn'h fpfa s ka?e rimi ie prežpta francoska ool «;la	d«
miru	na drugi strani np morp no
ti® n iti v stran irfpalov in splošnih nafpl fran roskp d plotna-iie ki sp rim v ni»ln«iipm Dri* nipru ni mo<rofp odrečs 7ato izrsriai« .Lpln maNki krogi zadovoljstvo kpr sp hod« an fftpški in f»-avposk! dr>avn:ki spstab v l.on dorni tij, ur*1«! DpI' osovim p«to an rm na Polisk« in » d rta v p Malp antantp <!pf franro skp dJnlomaoiip bo lahko pri svni'h '»h:skih » priiaiPljskih in zavezniških dr^n-ah iv obrazložil rp7nltatp francosko anefpških po 9velo»-anj elpdp katerih sodiio otfenipni di ptonr-t^ki k'0(ji da <e bodo končala z novo manifpstaeijo soglasnosti stališč obeh veli k;«- lomokratsk^h sil.
Potovanjp Dplbosa v glavna mesta sr-vinjp Evrope ne bo obH^ženo do kakšnih novih poliffčnih |K>yolbah nego se ho razvijalo Ip v smislu londonskih dogovorov, zaradi katerih bodo v omenjenih državah sklenien*-morda le nekatere konvencije manjšega po-
mena ki sp bodo na.iaš 'p na gospodarska in kultu-na vprašanja F- rc ia. Poli-ka ter državp Male antantp -c prp/et. 7 i«t;m du hom in z isto že'o jx) 111 ru zvp7a med nji mi ob>toia le zaradi obrambe m:ru
»fVlu parisien* prirakui-- da sp bodo ra7govi)n v Lonfo 111 razvijali v luhu naj večje prisrrrio-ti m zvestobe do do-elanjf trad:fiionf.ine r>oi;iikt- Velike Britanije jn Francije i.Fc'o dp parist naoh?-a da p ur sija lorda Halifaxa v ReHinn ■ •nsp->5ila ure litev važnh pvmn kih nroMem^v »lJopu taire* pa men da se mora končna o tavka
'•iii-H- MmsnvM m-in^tm lr ^ -harht^ imatraf! /a prvi javni H't'er:.>\ n' • ingleške oredloup
francoski predlog
o nemških ž^lfah
London 28 nov d ->Evpm.ng Standard« poroča, da jp Chautemns p edložil prod svojim odhodom v London francoskemu ministrskemu sv tu predlog o kate-em namerava razpravljati z an?Ješk mi dr žavn:ki Po trditvi tista nima francoska ■lada nobenih pomislekov prot angle ko-nemške^u sporazumu ako bo ang-eško francosko sodelovar.jp pt nadalje tako tesne kakor dos ej če bodo nadalje o tale tciritorijaln. določe mirovnih pogodb nedotaknjene b- bila francoska vlada pripravljena pritrditi angleškemu načelnemu pristanku na nemške zahteve po kolonijah Francija bi b'la celo pripravljena dati Nemčiji na razpolago prmsrno kolonij-sko področie. če bi storila sto tudi angleška vlada
Kar se tič: ohranitve teritorijalnih določb mirovnih pogodb misli francoska vlada pri tem predvsem na Češkoslovaško. Glede Avstrije je poučena, da hoče Italija še nadalje braniti njeno neodvisnost.
V resnici je. kakor zatrjujejo iz drugega vira, francoska vlada izdelala načrt, ki upošteva nemške kolonijske želje, ne da bi bilo treba odstopiti kako ozemlje. Gre pn tem za to. da bi Nemčija dovolila francoskim tvrdkam kredite, za katere bi Francija dala surovine iz svojih kolonij, doči mbi francoska industrija v viš;ni teh kreditov prevzela razne nemške izdelke.
»Sunday Chron'cle« pripisuje aneleško-francoskim raz°w'o*"om izredno velik pomen ;n meni da bo ta sestanek najvažnejši kar jih je bilo po svetovni vojni List opozarja da namerava Chamb rlam prepričati Francijo o dobri volji Anglije glede paktov k; iih Francij ack'enila z Rusr.jo fn Češkoslovaško. Raznravnali bodo tudi o skunni ob*ambi. V vsak-jm primeru ie pričakcr.-ati. da bosta odslei Velika Britanl'a in Fra*ic;ja §e bolj solidarno branih svoie interese.
Po^le^ice H5!i$^wve«a obiska v nemrki luči
Ber| n -"v m^r b "o *»t-»n<u nemških listov sc da čimda ie bolj jasno onre-deliti s^al š'e k- aa v nemških krog-h /a-itomio g'ede na morebitne pos'edice Ha lifav»ve<Ja obiska v Berlinu in Berchtesgad nu Predvsem ie seda i 'flino da presojajo usneh pri/adevani lorda Ha'ifa\a v neposredni odvisnosti od stali"ča ki ga b » za vzela angleška vlada no spopadu različn h mnenj, o ka'er h m dvoma da se kaže;o | med minis.'r> glede morebitnega sporazuma :
\'emčijo S teGa vidika je vnrišanie na- i da! n'ega razvrija na osnovi Ha'ifixov;h informaci) in priporofil no^anje angleško i vprašanje ki b(> za osta'i svet razčiščeno šele. ko bo mogoče presoditi, katero izmed mnenj, ki so si danes v angleškem kabinetu v konfliktu, bo končno zmagalo Zdi se vsekakor, da te onih ki zagovarjajo zbližan je z Nem "i jo rnanj kakor onih ki sma-ra:o operiranie angleške zunanje poMtike v tej smeri za nepotrebno tratenje sil Ker pa so se nemški listi postavili s tem na stališče. da je vprašanje nadal njih razgovorov med Londonom m Berlinom trenutno predvsem notranje angleško vprašanje, se
Tesno sodelovanje
Nemčije in Madžarske
Kanya in Nenrath o nemško-madžarskih razgovorih v Berlinu — Sklenjen ni bil noben nov sporazum
Budimpešta. 28 nov d Min predsednik Diranyi in zunanji minister Kanya se bosta jutri opoldne vrnila iz Berlina Dara-nyi bo ob prvi priliki informiral javnost o uspehu svojega obiska v Nemčiji, zuna nji ministe- Kanva na So poročal o pogajanjih z nemškimi državnik v zunanje-po-liti "n'h odborh obeh zbornic.
Kanva ;e <z avi' zastonniku l'«ta »Fijoget-lenseg« da ho?;ta Nemčija in Madžarsi'a v vseh političnih okoliščinah ki se ju tiče-10 še nadilje sode'ova1i prnateljsko kakor doslet Odstavek of-cielnega komunikeja o berlinskih razgovorih k poudaria. da bo sta obe v'adi «e nadal ;e v tesnem stiku, ne potrebute po njegovem mnenju nobenega komentarja V kra'kem se prirakuie obisk več nem*kih državnikov v Budimpešti in prav tako nadal njih madžarskih obiskov v \'emčij> V zadnjem času so se gospodarski odnošaji med obema državama zelo
močno razvili Obe vladi stremita za tem, da bi se te zveze ohranile in razvijale v korist obeh držav V teku berlinskih razgovorov so na obeh straneh ugotovili da ni bilo soglasje z ničemer kršeno, ker obstojajo tolike interesne skupnosti, da morebitna nesoglasja ne pride;o v poštev
V razgovoru z berlinskim zastopnikom lista »Esti U sag« je izjavil nemški zunanji minister Neurath. da so med obiskom Dara nyia in Kanye v Berlinu izčrpno razpravljali o vseh zadevah, k' se tičeio Nemčije in Madžarske, da pa ni bil sklen en noben nov siporazum. ker niso obstojal« nobena vprašani« ki bi jih bilo treba posebej urediti Politika obeh držav je povsem jasna ter stremi po ohranitvi miru. HoJemo pravi mir je dejal Neurath ki bi temeljil na spoštovan m upravičenih življenjskih interesov obeh dr;av. pa tudi na lojalnem priznavanju interesov drugih.
Premirja v Španiji ne bo
Negrin napoveduje, da bo državljanska vojna trajala še dve leti — V pričakovanju velike Francove ofenzive
London. 28 nov. d. Zastopniku »Man-chester Guardiana« je izjavil španski ministrski predsednik dr Negrin da priča-ku ejo v kratkem pričetek že dolgo napovedane velike ofenzive generala Franca Negrin meni da bo njegova prihodnja re zidenca v Saragossi. čeorav še ne v bližnji bodočnosti. Poudaril je da bo državljanska v*jn« končana šele v dveh letih. S to izjavo se ponovno demantirajo vse vesti o zaključitvi skorajšnjega premirja. Dr.
r - ,—	_	,-------„ Negrin je nadalje napovedal, da namerava
ne zele v nobenem pog edu vanje vtikati, vlada militarizirati vso vojno industrijo ter da ne bi pokvarili morebitnih ugodnih raz- J io nHtet»ni« nn^Tor^tvi. .in,™™.*™, položenj, o katerih ne dvomijo, da obstojajo. Značilno je. da smatra »Volkischer Beobachter« celo angbško povabilo francoskim« državnikoma, da posetita London, za pomirjajoče gesto Londona, ki se trudi »da bi zboljšal sedanjo napeto mednarodno atmosfero.«
Japonski pohod
proti Nankingu
Japonci prodirajo sedaj proti čangčovu, važnemu mestu ob železnici, ki vodi iz šanghaja v Nanking
Rusko-japonska
^atiuhaj 28 nov o Poiožai ie na tioiiščib že velno nov-em nejasen Po pm Icu Vusi''a približno _'(M) km *apadno od ^nsrha a so si laponsk^ čete inistavile za cilj me-to Čariijcov Se.faj se vrš^ hudi t>oji na pošto jankah ki so okrog lSf> km južno od Nankin ga kier -o se ia[>ons-ke čete s severa in za pada že <estale ter oroliraio vedli skupno proti onien lenemu mestu Odpor KHajcev posla a močnei.ši čim bolj Ja-oici pribli žu'e'o Nankmgu liane- so Lili ogorieni boji v g07 fu b|i7u Vus ha Kier so Kitajci zgradi li ohraifbnp f>ostoiankp n sku;a.o ustaviti na ta!in<e proliranip la onepv
V	severih pokraiina' so aionsik.-' ohia-sti im novata vo aJka sod-5?a ki i mak) nalo go V7"<> taviti red in ru r V T encinn je b< lo i'rog!a>eno obsedno sfan'p k«r se čutijo t<i m k a 1 lai onc zelo nesigurne.
V	3ansiju ima Ia;K>nvka vo;-ka gverilske boie 7 « kitajsko arnrio. ki naoada prom-t-ne zveze na o°vojeriein 07pni!ju Več tiso'1 kita rh vosakov preži na transj>orte ž:v-ljemsk'h ootrebščin z laponskih oporišč k
Jano škilil letaVkim silam se -še n' i^osr-čilo r>)kr'ti riov»-<>a središča kitaiskega le tal^tva ^i>ore Ino 7 t>orbami /a ^angčov so w<vt>kH 'etala oonovno bombardirala Nan-k;n« in Kanton kjer <o povzročila veliko žko o in m.togo žrtev med prebivalci
Letalski	n? železnico
pri Kantonu
IbinsKons jh loveini.ra d Včeraj .'e 20 iaponskrh letal bombar Hralo železnico me«! Kan'0'iom in Kaulinom pri Hongkongu fVK-r ria ^ na,j 100 i-omh in rx>ruš'la približ in I'H) ni pro^e ler nek iuts* 'arad sp-a' ie Ni promet ' rekinim ei l>o bržkone vzpo ~tav h>*it -ei(- v ).v-h dneh Letals1^ nai»ad ie :ni«l namen r>r^- rpi"iti prev>7 streli va, ki gM ><nS:'ia'o f,o mnenm (jjiomcpv v v-»Mk;h m-c5i iah po tpi železnici v notranjost K; tajske
Pokrajinske vlade -^tkiin vodstvom
lok o .'H novembra d Po ws db ^a.m baia in 07eml>a iužno od izliva langceja ia-nierava'o laponci rešif; upravno vprašana si-r"r.f. knkor v spvern Kita« k' 7 fvnmanieiii »o " orni tp ohranitev m ru* v k-'erih bi h.t laici in 7f>s»opnik; kraipvn:b uprav i>oii a'on-k;iii vo Wvom V ^angham so v tem noglplu na^talp *p>.koč-« kpr so Kitajci odklonili so<l'lovan e v takem odboru
fr»<)«edn;t' fnno1? 'e novinar-|en 71»vil da rakuna !i'0'i«k» z osiova nif-n takih 'okalrch vlad 'ud' v dru.g!h po kra'inah K laiske ^"p sp bo ka'eri 7med ' •> fticsti- l> tr>r!>v	ra7-=i','t vjil v
nr^ko polovico K'tajske, bi bil« laponska pripraviiena priznati jo kot kitajsko osred-010 vlado.
nasprotstva
Tokio, 28 nov A A Zunanje ministrstvo je včeraj opozorilo ru. ko poslaništvo v Tok ;ju na naslednja dejstva. 1 >tus;ce sa-nitetske oblast^ v Vladivostoku ne dopuščajo nikake zdravniške potmoč; obolel m članom tamkajšnjega japonsKega konzulata 2. V nasprotju z mednarodnimi piedpsi ruske oblasti n:so hotele dati vizuma .japonskemu v cekonzuiu, ki je bil do.elien japonskemu konzulatu v Vladivostoku 3 Tamkajšnie me tne oblast5 -x> prekinile vodovodino zvezo za zgradbo japonskega konzi?'ata
Sunjacenov sin na poti v Moskvo
Šanghaj, 28 nov aa Sun;acenov sin Sunfo, predsednik zakonodajnega sveta, je oclpotovai 2 l taiom \z Hankova v Moskvo. Sunfo velja za glavnega pobornika Ailtajsko-ruskega sodelovanja.
Goringovi g^spudair-ski načrti z Avstrijo
Du»a> 28 nov d V iadnj h dneh so v ra/n:h inozemskih listih potavile vesti o bližniom otr«kij pruskega m n. r>re l.sednika generala Goringa v Avstriji. Neko pariško konservativno gla ilo ie celo poroalo da ^p j e (ior na že prp! lo nedeljo s s'rn<rem i.n-'•ognitu sestal v Kufsteinu z državn ni tai-1 kom za zunan p zadeve lr Schm d'om l)e!t;tvo ie. da doslej tega ob;<;ka ;e ni b lo ;n la 7 netmškp tran: na Dunaju še'e prp vidno -ondira o kakšno stališče bi av^trii--»ka vla la zavzela glede načrta o '.esnp;šem go lolar-kem sodelovanju z Nemčijo. V Ber linu se bavijo tud' z mislijo o uvedbi '-arin ske uniie o ka>t^r so že »vojčas ra^ rav Mali nod kancelar em ^i'ho'<rom in ki jp povzročila vebk od[>ot v Evrooi Kakor sp čute. ~x> avstri ~ik; niprr>laini krogi r'rot: ta-kemn načrtu ^p bo Ooring ob svoiem ohi •ku v ^vstrip firjdla'Ta' v cm po<fl"di ka konkretnega šp ni znano. djistvo Pa ie da igra avstriisk; uvoz v Goringovi ^tiriletki 'natno vlogo
Posledice megle v Angliji
London, 28 nov AA. Žara* prometn h težav ki jih ie povzročila gosta megla v zadnjih 24 urah '"e bilo angleško narodno gospodarstvo znntno oškodovano Po poriatkih ki so jih objavile oblasti, je bila samo južna Anglija oškodovana za približno milijon funtov šterlingov.
Povratek kralja Borisa v Sofijo
Beograd, zS. nov. AA Snoči 00 22.45 je kralj Boris odpotoval iz Beograda v Sofijo. Na toočiderski postaji so Se poslovili od n;ega Nj. Vis. knez namestnik Pavle, boigar- k. poslank Ivan Popov, dvorni minister Milan Antic. prvj ad^utant Nj. Vel kralja general Nikola Hrstič, dfvorni maršal Colak Antič, dvorni upravnik p>!'šOV-n.k Leko, adjutar.t Nj Vel kralja Majsio-rov.č ter polko.n k Kokaij.
So.ija, 28 nov. AA Bolgarski kralj je prispel davi ob 6 50 v Sof jo. Na železniški postaji so ga sprej b m n predsednik Kjuseivanov s pcslanikj V lLke Britanije, Jugcs avije, Ital je, Grčije in Švice, odpravnik poaJo-v fia..co'kaga poslaništva in druge ugledne osebno ti.
Baldur Schirach v Sofiji
Sofija, 28. nov a A. VCe.aj popo^u ue „e min. precfedn.k in zunanji minist r Kju-seivanov sprejeJ vodjo Darodrto-social stične .njadine Schi acha. ki je prispe] iz Beograda. Baitiur Sciiirach je nato ob skal vojnega mmiSLra Lukova in prosvetnega m.nistra Nikole eva s katerim j, imel daljši raz^^.or 0 vpašanjh vzgoje mladine Popoldne j«e odpotoval s svojim sprem ;tvom dalje prot; Atenam.
Lansburyjevo potovanje v srednjo Evropo
London, 18 nov! d Progia.m potovanja pac f'sta La-sbur>'ja v 9 dnjo EJvrpo je že določen. Lacsbury bo na prej p-toval v Prago kamor bo prispel 10. decamb~a, nakar bo odše z? več dni na obisk v Varšavo Iz Varšave bo odpotoval na Dunaj, kamor bo prišel bržkone 16 Decembra. V vseh t-eh drža ah se bo sestal ? predsedniki reroub'-'k m;ni trškimi predsedn ki in zunianjmi ministri.
jo odtegniti nadzorstvu sindikatov.
Francove priprave
za novo ofenzivo
Parit, 28 nov. d. Kakor se ;e v tukajšnjih diplomatskih krogih zvedelo, je sporočil general Franco tujim državam, da bo ponovno započel večje operacije, če se do konca meseca ne bo pokazal noben uspeh posredovanja z« sklenitev premirja. Obenem so prispele vesti iz Španije, d« je general Franco že pričel velika premikanja čet, ki štejeio sto tisoč ljudi V tem v'dijo priprave za odločilno ofenzivo Po železnicah in cestah se v Fran«.ovi Španiji premikajo vel;ke kolone pehote, topništva in tankov Transporte pospešuje lepo vreme Samo v sevemem delu fronte v Pirene ih ovira sneg razmeščanje čet
Bombardiranje Madrida
Mfdnd. 28 nov AA Nacionalistična letala »o danes bomba^d^ala Madrid in napadla nekatere vasi v ncp^srtdn soseščini mesta L?bitih c bilo 18 ljudi Večje število civilistov ie bilo ranjenih.
Koncentracija čet
na aragonski fronti
Madrid *>8 nov. d WeouM:kansk^ vlrda je v spora7umu z vrhovnim poveljstvom poslala vse razpoložljive čete na aragon-
sko fronto, kjer se bo bržkone v kratkem pričela odločilna ofenziva generala Franca.
Omejitev političnega tiska
Madrid, 28 nov AA Civiln guverner Madrida je zahteva' od vseh madridskih listov, naj izrazijo, kateri po! tični stranki pripadajo. Po odredbi vlade bo smela vsaka politična stranka trreti v bodoče samo po en list v posameznih glavnih španskih mestih.
Nasprotstva v Negrinovi vladi
P«rii, 28. nov. d. »Petit Parieien« poroča » Barcelone, da eo nasprotstva med demokratko in komunistično n .ujo ki so vedno 0'sN.jal* v republikanski Španiji, prišla v OJSO fazo. Demokrati, ki Jih podpira dii« Kataloncev, bodo v kratkem sku*aJi razširiti svoj vpliv v vladi Komun.sti naj bi bili sploh »"stran jeni h vla le. Pedaj sta v Negrinovi vlad: samo še dva komunistična m in'»'Ta. Čeprav v katalorskj vladi komunisti prav za prav n:eo zastorani. b-do tudi v njej izvršene izpremembe. d" s« odstranijo oni socialisti. ki komunistom nak^njeni. Kot i-id skorajšnjih iwa'anj je pričakovati oiačpnjp kata'oni=ke-nra vpliva v	ii vi"di.
Republikanski odgovor na londonsko noto
Barcelona. 28 novembra A A. Vlada je odobrila končno besed:I0 odgovora na noto s katero so ii bili sporočeni sklepi nev-tralnostnega odbora glede komisij, ki bodo poslane v S^aniio z nalogo da kontrolirata umik tujih orostovoljcev glede priznanja voia%;h pravic generalu Francu kakor tudi glede kontrolnih in drug;h vprašanj. Poleg tega je vlada sklenila priznati za legalnega izvr tu odbor g'avne delavske zveze. ki g« vodi Gonzales Pena.
Uspehi preiskave o žareti v Franciji
Ustanovitev zveze vbitih kulturnih društev
Raonrud 28 nov p V ori"ak v^niu. da se us'a v)vi /ve/a vseS kultur ib društev v lugo='9viji. se e v Beogradu osnovalo Srbsko ku'turn' m prosvetno drur-t«o V n'egovih r>ros>torih ie b''a da^et. j>> an »vna skur>5oi a /veze -b^k h kuitum h 1 oro-svet'ih dfištev ZSorovynj^ o se udele žili poleg /as'00ukov srbskega ku'tumega kluba zastopniki srbs.l-e akademije z-ano sti Matice s.rbs-ke N iveg* S>da srbske kn iiževne 'adruge g'avinh odborov »Prosvete« v Sn>-a evu in Biclim »Pr\red>ka« iz Beog a da Kolar"eve ustanove Pnvred ne kulturne matice in drug'h društev \:a men te zveze je določitev enotnega načr a za kulturno prosvetno akcim
Društvo nosilcev reda „Albanske sporne-"
Beograc/ 28 novembra p \ r> e bi'o ustanovljen društvo no= •Alba iske »pomer-ee« ki hoče go kult viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinite-Ija.
Pariz. 28 nov d Ziradi desničarske zarote je bil včeraj aretiran grof Douville Miillefeu, tajnik generalu D"segneurja. Preiskovalni sodnvk je včeraj zaslišal tudi glavnega urednika lista »Courrier Royal«. Louguoneja. Ta časopis :e bil konkurenčno pod etje lista »Actio' Frai ciise« Znano je da so bili Daudet in rojal;»ti okoli »Ac ion Franca'se« v «.|ah'h idnošajih s kronskim oretendentom v Brusliu. ki ie ustanovil da bi 'kodovd 'istu »Action F^^^caise« konkurenčn' I st »Courrier Rova'«. '
Preiskovalne oblast so uvedle po vse Franci;i ob"irne poizvedbe, ki pa še nso d ivedle do nobenih sen/.acio alnih uspehov
V3erai le bila izvršena hišna preiskava tudi v gradu vojvode Poz/o di Bo.rgt> v Da guju departementu Eureju, ve"dar pa i niso našli ničesar ooseb'eg-' Za im vo 'e da e voiv idinja Pozzo a Borgo v četrtek , od-> itova'a v Lo"do^ r sp žt istega dne i zvečer vrnila v Pariz Domneva o, da je
spravila v Anglijo obremenilne dokumente svojega moža.
U T>eh 12-dnevne policijske preiskave je ta, da so aretirali dosle 26 osumljencev, dočim 90 mnogi drugi jx>d s'rogim nadzorstvom. Domnevajo, da je bil departement Finisterre. zlasti pa okolica Bresta, glavno sredi zarotnikov ter je policija zato tudi posvetil« tej pokrautv oosebno pozornost.
Po prvih vtisih odkritja zarotniške afere se je francoska javnost že nekoliko pomirja. ko je zvedela za vsa dejstva ki se lahko reasumirajo v na*'edijem:
L Zarota proti vlad budsikr fronte in republikanski obliki države ni mogla uspeti ker ni uživa'a pr dpore borbenih elementov Francije
2	V zaroto je bilo 'anlerenih v najboljšem primeru okrog 5 000 ljudi ki pa niso imeli med seboi posebno dobrih zvez in niti ->iso vedeli, ka prav za prav ho"ejo.
3	Zaroto so organizirali ljudje ki so bili dalej od borbe same
Eksplozija v tramvajskem vozu
Bti^rr« š*a. 28 nov d Včeraj dopoldne
9e je pr petila v b'žin| buka-ešta.^sk r?a ko odvora buc!a eksp'ozi;a V nekem t*am vaškem vozu je ek^ od ral zavoj v katerem je bil bržkone smodnik al pa Kako d,rus:c razrt'el"vo Ranjen b "e b!lo 16 ljudi zmed katerih so trij ž umrli zaradi poškodb V nevarnosti je 2 ljenje š~ štirih rs ""'en cev
Pretep na proslavi avstrijskih legitfmistov
■ '.'S. .lovembra AA Snoč' -o legiti-1 ncu pr;red'li r.ros'avo 25 ro! tne-'Iona HabsburV ega Kakor *avi ■!|un'Vp «0 x'wl na(*:r»na'np ono/i-?i rril ki pr:rerii d^mont-af^V ,e njsial mpd ItM??'.;mTet? hud 'Tetep Po . licija je aretirala večje število demonstran-1 tov iz vrst nacionalne opozicije. ~
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko porrč In Depresi-a ki je nastala nad evropsko Rusijo, je t»ovzro":la znatno oh^ditev v severni seve--ozanad 'i na tudi v zanadni in jugovzhodni Evroni Nov mraz potiska selundamo depresijo, ki »e je koncentrirala proti Italiji nroti 'ugov/bnlu Njen vt>bv se že čuti v jugovzhodni Evropi. k:er se ie pooblačilo e popekod tudi že pričelr snežiti V fug-»s'aviji ;e vedr» le v nekaterih severnih in lugovzhodnih kra>'h V drin-ski in vrba-cki banovini sneži Temneratura je nadla v južnib m vzhodrih kraiih v za-padni polovici države pa se e neznatno dvignila
Zemunuka vremenska napoved Pričako-vat5 je ved-o vreme v severnih ir zanad nih krajih. ob'a?no pa v cctralnih in juž nih predelih, kjer bo »udi deževalo in ponekod snežilo V primorju bo nastopila burja. Temperatur« bo še nadalje padla.
»JUTRO« ponedeljska izdaja »	'	i ■ 9	i	i mu Ponedeljek, 39. XL1687
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 28. novembra
So m se davi Ljubljančani predramili in stopili na cesto, jih }s presenetila tenka plast sveže, bele odeje, ki j? ponoči prekrila strehe, ceste in trotoarje. Iznenada nas je obiskal nov rabel val mraza, da je v jutranjih urah drselo po tlaku m eo se ljudje po nekaj tcplajSih. deževnih dnevih, vnovič znašli sredi nepričakovane zime. A že k maku dopoldne je začelo solnee prigrevati, da se je polagoma odprl nad Ljubljano eden najlepših -olnenih dni, kakršnih si moremo želeti zimski čas. Topli žarki so Ljubljančane iztraimili izza zidov ja, da so oživeli parki in sprehajališča v okolici, za spoznanje pa se je razgibal tudi promet na avtobusih m na vlakih, ki so odpeljali mno-po iiletniKov iz mesta A datum je poz-^n prsd d urni so ev. Miklavž, Božič in druee podobne svečane nadloge in tak« *> naš mali meščan ni utegnil privoščiti da bi kupo te božje nedelje nagnil do dna
Miklavž in izseljenci
V splošnem pa smo današnjo nedeljo prebili v znamenju dvojne svečanosti: v pričakovanju godu ev. Nikolaja in pod geslom spomina rn tople misli za naše rojake v tuji ni. Kar ?e v mestu trgovfkega sveta, se je vse že zdavnaj ubralo na struno ponudbe ta Miklavžev in predbožični trg Izložbe, ki jih krase ogromni liki pretečih parkljev ši dobrodušnih Miklavžev, primamliajo mladino. da primerja svoje hrepeienje z nezasli šanim. fantastičnim bogastvom igrač in vseh drugih lepih in dobrih reči. kar jih je nalo ženih za stekli moderno urejenih izložt. Medtem ko v takšnihle lepih feolnčnih nedeljah hiti meščan iz mesta, če le more. priha jaio s periferije in okolice v Ljubljano preproste družine na kratek izlet otroci volijo svoje matere od trgovine do trgovine za »oko, jim razkazujejo bajno bogastvo, ki ga Ima Miklavž na razpolago. i<n jih s plamte-Čimi besedami prepričujejo o tem. da ne potrebujejo za zimo samo novih čevljev in volnenega perila, temveč, da jim tudi l.«rez s-mučk. san* in kar je še takšnega iluksu za<t za mladega človeka, ni obstanka pod solne ^m.
Lepa je misel, naj se domovina prav pred podom največjega dobrotnika izmed nebeških prebivalcev spominja svoje krvi sredi daljne tujine Zadnja nedelja v novembru te posvečena izseljencem Ln tako ee je rojakov onkraj meje tudi danes z vso Slovenijo s po mijjala Ljubljana Izseljenski praznik ni namenjam mamifestacijam in pompu. njeaa *mi sel je v tihem propagandnem debu. da se ohrani vez med starim krajem in našim člo vekom, ki ga je usoda poslaia služit kruha na tuje. Prosvetna uprava je jaročila šolam. naj poskrbe. da bodo učitelji te dui go vorili mladsni o pomenu aašesa izseljenega življa. prav tako so bila zaprošena Kunur na društva po meetih in vaseh, naj pri rede svojemu članstvu predavanja o izseljenslvu
Danes dopoldne so duhovniki po vseh cer i vab v Sloveniji pridigali o našem človeku na tujem, pri maši ob 9.30 je v stolnici o tem govoril škof dr Gregorij Rozman. V nasprotju z leti gospodarske krize, ko nam je fcmiina iz dneva v dan pošiljala obubožane, iznemogle svoice. ki so bili vse svoje moči pustili tujim gospodarjem, da jih v času. ko »mo bili sami v najhujših stiskah, prevza m."mo na svoje breme, smo današnjo izseljensko nedeljo praznovali v znamenju vere »a boljše, veselejše dni.
Naši Amerikanci. ki eo v minulem poletju obiskali stari kraj, so prihajali k nam že iz tako urejenih gospodarskih razmer, da so moeli oh povratku mnogi izmed njih vzeti s seboi vsaj po enega neoskrbljenega sorodnika ali prijatelja. ki so zanj lahko nudili jamstvo da mu bodo brez apela na kakšno favno pomoč priskrbeli v Do'ariji kruh in ži^renje V dobršni meri so se od lani izboljšale tudi razmere, v katerih žive naši izseljenci v Franciji.
Po gledaliških dvoranah
V kulturnem pogledu sta nam sobota m nedelja prinesli vrsto zanimivih gledaliških dogodkov NTa odru Šentjakobskega gledališča so snoč' prvikrat v Ljubljani dajali zanimivo Kranjčevo komeduo tz današnjega življenja »Skedenj« ki prikazu e deja nje in nehanie izbrane družine brezdelcev in brezdomcev s periferne Ljubljane Ste vilen obisk je pokazal da so si igralci v Šentjakobu že priborili dobršen kader stalnega občinstva ki mu je iskreno do tega, da gleda na odru raiv košček resnice iz našega ča«a kakor pa hiie kičaste burke, ki sicer povsem brez potrebe in brez vsakega stvarnega uspeha daieio posla igralcem in gledalcem V režiji Mirana Petrovčiča ie »Skeden « d<>sege! prav lep uspeh ob5in s+vc je igro nekajkrat pri odprti sceni pre ktnibt z navdušenim aplavzom Z živahnim'
ovacijami je bil ponovno pozdravljen avtor. ki je prisostvoval predstavi, z nič manjšim odobravanjem pa niso bili 'nagrajeni igralci, izmed katerih je g Košak kreiral Senico. g Lavrič Petra io g. Gnidovec policijskega komisarja.
V	opernem gledališču se je snoč! zbral velik del kulturne Ljubljane h gostovanju ruskega envgrantskega gledališča »Sinje ptice«, ki je v zadnjih letih že neka krat obiskalo Ljubljano in je zmerom razgibalo na?e občinstvo za svojo lepo, intimno, napol lirično, napol satirično umetnost. Snoči je družina »Sinje ptice« prišlp k nam brez svojega starega vodie in brez svojega konferansjeja Južnega, a tudi sicer je publika ki »Sinjo ptico« pozna že izza prejšnjih gostovanj lahko opazila da ansambel polagoma razpada Kljub temu pa je bilo v hiši mnogo burnega odobravanja, zlasti takrat, ko so gostje na zahtevo pos^salcev dodali nekatere točke, ki so Ljubljani ostale v spominu že izza prejšnjih obiskov. Danes popoldne je bila drama spet polna drobnega živžava ob Golijevi »Princeski in pastirčku«, ki predstavlja vnovič sezonski komad za ta miklavževski in božični čas, r dvorani Lutkovega gledališča Sokola I na Taboru pa so ob Številni udeležbi velikega in malega občestva praznovali krstno predstavo »Turčka na morju« ki jo je spisal mladi Mitja Ribčič in jo ie z lepim uspehom postavil na oder režiser in insce-nator Svetlič.
Delavsko zborovanje proti draginji
V	dvorani Delavske zbornice se je dopoldne zbrala množica delavstva k velikemu zborovanju, ki ga je sklicala strokovna komisija skupno z ljubljanskim med-strokovnim odborom, da. protestira proti poslabšanju socialne zakonodaje ln proti novemu navalu draginje, ki ograža delavskim družinam tudi možnost najskromnej-šega obstanka. Zborovanje ie vodil start borec za delavske pravice Mlinar, obširno pa sta poročala tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik in strokovni tajnik Tome.
V	resolucijah, ki so bile na koncu spre-
jete z živahnim odobravanjem, se je zbrano delavstvo odločno zavzelo za obrambo | 380. obrtnega zakona, ki določa, da zastarajo terjatve delojemalcev nasproti delodajalcem iz službenega razmerja šele po treh letih. Predstavniki delodajalcev so nedavno na neki seji Zbornice za TOI sprejeli sklep, naj se ob sprejetju novega finančnega zakona izposluje, da bi takšne terjatve zastarale že po šestih mesecih, kar bi bilo za delavce brez dvoma znatno prikrajšanje njihovih pravic. V sporih za te terjatve gre največkrat za primere neizplačanih nadur fn odškodnine v zvezi z odpovednim rokom.
V	resoluciji proti draginji navajajo zborovale!, da so iz časa prosperitete do letos poskočile cene živilom v toliki meri, da znaša mesečni strošek za prehrano v srednji delavski družini, ki je pred let« izhajala Se z mesečnim proračunom 599 din. danes ž« 721 din. Ce bi se vzporedno z na-rašfianlem draginje gibala tudi viSina mezd, bi moral dela-ec danes zaslužiti vsaj 60 par do 1 din več na uro, kakor je pred nekaj leti.
Te številke nam nazorno pričaio, da zadnja mezdna gibania v vseh naših gospodarskih panogah ne gredo za izboljšanjem položaja delavskih družin v pravem pomenu besede, temveč samo za tem, da delavci krijejo razliko, ki jo Je narasla draginja prin®"1« na ž!v*1sW tr=r.
„Vse za bolnika"
V	svojih društvenih prostorih v Gradišču 14 so včerai ln danes marljive članice Zveze gospodmj delale od jutra do večera. da urede, kar je treba, za zan«mivo razstavo pod geslom »Vse za bolnika«, ki bo odprta od torka do 8. decembra. Razstavo so si priredi tel? ce zanvslile kot praktičen napotek gospodinji, k^ko se na1' obrne v na+t-fijem času. ko se ji prikrade bolezen v hišo. Poučna bo zlasti v tem ker bo pokazala gospodinji, kako naj prav lno v praks' izdala zdravnikove ukr>pe in navodila. Razstava bo med našim ženskim svetom, zlasti med mladino, brez dvoma vzbudila mnogo zanimanja.
Maribor preko nedelje
Maribor 28 novembra.
Mariborčani sm< s<* davi predramili v krasnem nedeljskem jutru strehe in ulice pa so bile odete v snežno belino ker je čez noč padlo malo smega. Sneg pa se ni držal. Topli sončni žarki so ga sipet pobrali.
V	Mariboru smo že v živahno razgibani sezoni kulturnih tn društvenih nedelj. V Narodnem gledališču je bil snoči svečan zaključek prvega umetnostnega tedna v Mariboru
z razglasitvijo In razde« litvijo nagrad mariborskim umetnikom
Najprej je bila v gledališču, ki je bilo nabito polno, krstna predstava treh Snuder-Iovib sfcečev z epilogom, ki imajo skupen naslov »Lopovščine«. Predstava je lepo uspela in je moral avtor na oder, kjer jc bil deležem toplega aplavza in vencev. Najbolj posrečen je drugi skeč in bi morebiti bil končni vtisk še močnejši, če bi zaključni vesoljno pa rodi 'ski del izostal.
Po krstni predstavi s*a bili v spodnji dvorani Kazine razglasitev in razdelitev nagrad. razpisanih v okviru umetnostnega tedna Posamezne nagrade so bile razdeljene takole:
V	skupin; glasbenikov: Prvo nagrado je dobil prof Karol Pahor za godalni kvartet v štirih stavkih drugo in tretjo nagrado pa prof. Vrabec za simfonično pesnitev »Tema in hič« in Drago Cvetko za svojo klavirsko sonato: potovalno nagrado je prejel matični ravnatelj in d rigemt proL Kozina
V	skupinknjiževnikov Prva nagrada se ni podelila Drugo nagrado je dobil dr. Ivo Šorli za svojo »Cesto po ravnem«, tretjo Kerenčič za novelo »Mati »šče«. potovalno nagrado v priznanje uspešnega literarnega delovanja pa Iv-an Potrč, čigar »Kreflove kmetije« zatadi nepredvidenih ovir nj bilo mogoče uprizoriti
V	skupini slikarjev: Prvo nagrado je dobil Zoran Mumč iu sliko » Ljub-ljanca«. drugo Albert Sirk za »Basrski zaliv«. tretjo prof Kos, dočim ie dobil potovalno nagrado prof Karel Jirak v znak priznanja za uspešno ume niško stremljenje.
V skupini igralcev: Potovalno nagrado je prejel režiser Jožko Kovič. prvo nagrado Elvira Kraljeva, drugo Pavle Kovič. tretjo pa Rado Nakrst
Razen tega so bile razpisane tudi nagrade za najboljšo koračnico jadranskih letalcev in so prejeli nagrade proi Vrabec, prof Kozina, za besedilo pa Radivoj Rehar
S tem je bil zaključen prvi umetnostni teden v Mariboru, o katerem moramo reči, da je odlično uspel. Zasluga za ta uspeh pa ne gre samo na naslov onih, ki so umetnostni teden zasnovali, ampak tudi mariborski publiki, ki je te dni dokazala, da ima smisel in čut za umetniško ustvarjanje.
Druga pomembna prirectttev je bila
otvoritev jubilejne sokolske razstave
V dopoldanskih urah je bila na zelo slovesen način otvorjena juibilejna razstava matičnega sokolske ga društva, prirejena v proslavo 30 letnice matičnega Sokola. Razstava, ki je nameščena v maii dvorani Narodnega <**na. je veren dokaz neumorne sokolske prizadevnosti. Pred otvoritvijo so se zbrali v vestibulu pred razstavnim prostorom zastopniki vojaških in civilnih oblaste v, zastopniki šolskih obla-stev to vseh nacionalnih, narodnoobramb-nih, kulturnih in humanitarnih .organizacij in mariborskh sokolskh društev s svojim članstvom. Vojaško oblastvo je zastopal mestni poveljnik biirgadni general če-do Stanojtovič, navzoČejr pa je bil tudi poveljnik šole za rezervne oficirje podpolkovnik Gaščič Sfrjepan. Mestno občino je zastopal magiatratni direktor Rodoš.k, policijsko oblastvo nadkomisar Srebot, starokatoliško cerkev župnik šegula. Med številnimi odhčniki smo poleg drugih opažih tudi narodnega poslanca dr. Jančiča, Lšpoldovo, (Jr. Dolarja in druge. Ob napovedani uri jp pozdravil vse 2dt>rane goste in prijatel;'e sokolstva namesto zadržanega staroste dr. Foraazariča društveni pod-starosta br. Prelog F«rdo, in naslovil tople pozdravne besede zlasti na navzočne predstavnike vojaških ob|astev in zastopnike mariborskih, sokotekih društev. V jedrnatem nagovoru, je poudaril velik pomen letošnje sokolske razstave, verne slike požrtvovalnega sokolskega dela. Raz-
čez drn In stra...
Znamenje časa
Zaradi vseh mogočih in nemogočih stvari se ie ubnaio ljudje Pred sodiščem v Mi-trovici je stal te dni lovec I lita Doroevič iz Bolieviča ki je ubil kmeta Stevana Isu-sovskega samo zaradi tega ker ie kmet govoril. da je bolib lovec in strelec kakor Dorojevič (*>S'ovensk? doma 24 XI )
Da. strašen je čas. ki smo obsoieni nan/. Gle'te. iz ene same majhne zgodbice smo razbrali, da se ljudje ubiiaio in dn ubi a-jo zaradi vseh mogočih in nemogočih stvari.
Prognoza
Nikakor ne pričakujemo kakih presenečenj da bi. na piimer Japonci nenadno izsilili kako 9'avkovo nh Sedan Pač pa vse kažt, da bo japonsko kitajska vojna dolgo trajala in da bo nazadnje premagan tisti, kater' bo popre t izčrpan V taki vojni pa bo nazadnje zmagat Usti. ki bo do zadnjega imel naiveč svežih rezeiv in pomožnih sredstev f »Slovenec«. 25 XI }
Prognoza ki drži brez dvoma, ko da bi pribfi Kar poznamo namreč primerov Iz zgodovine se namreč doslej še mkoli ni Zgodilo, da bi bil zmagal tisti, kt bi bil prvi izčrpan, ali narobe dn bi bila bitko izgubila armada ki je imela največ svežih rezerv in vsega drugega na razpolago.
Jezusov sorodnik
no Francoskem
Pre lin jI teden fe preko Rima dospel v Francijo velik cerkven dostojanstvenik in
človek edinstvenega pokolenja. namre* an-tijohijski patriarh in kardinal Jgn Gabriel / Tapuni k je v ravni črti potomec Kristusovega bratranca Jakoba Stareišega Rad• te sorodnosti mu tudi papež sam izkazuje posebno čast s tem da ga posadi poleg svojega prestola na poseben in samo zanj na-re;en maniši prestol Patriarh — kardinal opravlja t ud svoje vrste mašo v istem obredu in jeziku kot jo je opraviial njegov i rodbinski prednik apostol Jakob . Ker | je trpel za Francijo za katero fWB še danes vso naklonienost in občuduje niene m-sionarie. so ga zadnjič sprejeli v Franciji z vsemi častmi kakor na mognčneišega kralja da s tem javno pokažejo, kako ceni io ljudi, ki posebno v sedan iih razburkani čas'h in celo v Palestini skuša io uveljaviti francoski vpliv, ugled in blagodejnega d'tha (»Slo\renski dom«. 25 XI)
Zgodbica ki govori za cele knjige, pa človek ne »tepne. da bi analiziral vsako podrobnost Dvoje vePfch dejstev pa ie. ki naj j h nanaglo in brez obširnejše razprave pribijemo- prvič da zavzema Jezusovo sorodstvo v vodstvu katoliške cerkve še danes izredno ugleden položaj, saj mu je poleg panežrvega prestola pripravljen pose ben maniši prestol, in drugič, da izkazuje to sorodstvo še danes, ko sta Chautemps in Blum na vladi Franciji vso naklon ienost tn skuša v sedan iih razburkanih čas h celo v Palestini rojstni deželi Jezusa Kristusa, uveljaviti francoski vpliv, ugled in duha
Umetna vojna
Poldrugi milijon kilogramov umetne vojne so izdelali v Italiji v 10 mesecih letob
njega leta. To je važen korak na poti do
končne gospodarske osamosvojitve (»Slovenski dom« 26 XI.) .
Da in ne
Zaradi dvoženstva ali »dvomoštva« je bilo v letih od 1926. do 1935 v naši državi obsojenih nič manj kakor 128 oseb. Od teh je bilo 99 mož, ki so si poleg svoje žene zaželeli še druge, in 29 žena, ki so metale svoje oči še na druge moške V teh pregrehah so se najbolj izkazali Srbi, za nhmi pridejo Slovenci, potem Južna Srbi-ia. četrta je Bosna s Hercegovino, peta pa Dalmacija, ki pozna samo dva taka grešnika. Statistika pa ničesar ne po\'e o dvo-ženstvu v <*"*ni gori in Sloveniji. (»Slovenski dom«. 26 XI.)
Od vraga so ti vrli Slo\'encil Na drugo mesto v državi so v teh pregrehah prišli, pa statistika o njih vseeno ničesar ne pove.
Blazni med seboj
Naslednjega dne zjutraj je prišla Elizabeta Drevenškova domov gledat, pa je videla strašno razdejanje, katero je brat povzročil. Ko je videla slaboumneža ležati v postelji, poleg katere je bila prislonjena sekira, je naglo planila v sobo, prijela sekiro in udarila brata z vso silo po glavi Brat ie planil kvišku imel fe še toliko moči. da fe pri taval čez prag. zunaj hiše pa se je nezavesten zgrudil. Prepeliah so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl (»Slovenec«. 27 XI)
Ne bi bVi trgali teh stavkov iz žalostne zgodbe, če ne bi poročilo nosilo naslova: »S sekiro se je rešila nottga brata«, in če se zadnji stavek ne bi glasit »Razpra\'a je bila preložene na 17 det.tmb>a. da preišče sodišče duševno stanje obtoženca.«
— kra — |
•tava je r glavnem (Mo agiloega br.
lja Alfred« ln vseh, ki so mu pri tem delu pomagali. Br. podstavoeta je nuerla«! raartavo m otvorjeoo ln so ob spremstvu društvenih funkcionarjev vstopili v razstavne prostore general Stanojtovič, ostali odličnikt la vm shrani, ki so si s zanimanjem ogledali vse oddelke. Vel kar niso mogli prehvaliti učinkovitega vttaka, ki ga je napravila razstava nan^e. in je mnenje vseh, da je za to razstavo določeno prekratko razdobje.
Razstavni prostori so okusno in umetniško prirejeni. Ob vhodu v razstavni prostor je na visokem stebru nameščen ldp nesmrtnega Tyr6a, obdan z državnimi trobojkami in nadpteom »Le naprej zaso-kolskim praporom«. Ob vstopu v dvorano nam obstane oko na uopraem kipu sokolskega staroste NJ. Vel. kralja Petra II. v sredini dvorane, obdanem z vsemi prapori mariborskih sokolskih druš^av. Ves razstavni prostor je oblasto izoblikovan, okrašen z visokimi stebri, pod katerimi je v sklaJno si sledečih oddelldh ves razstavni material. Tu vidimo prikaz razvoja lutkarstva, :iadalje miniaturni prikaz sok-tekega taborišča v Bohinju to sokolske planine na Pohorju. Lstno telo-vadlšče matičnega društva nam prikazujeta miniatura m statistični material. Isto tako so prikazani vsa prizadevanja in dosedanji uspehi akcije za mariborski Sokolski dom ter razmah sokolskih društev v razdobju zadnjih 30 let. Razstavljene so dalje trofeje iz Prage, Sofije, Ljubljane in od drugod. Največ pozornosti zbuja oni oddelek, ki je posvečen spominu nepozabnega carzanskega junaka in soustanovi-
tatja dr. Ljudsvita Pivka. V naslednjih
oddelkih so razstavljene trofeje nailh olimpijcev br. gtuklja in br. PrimoUfe kt obilen material okoliških sokolskih društev, ki so vzrasla iz prvotnega matičnega društva.
Celotna prireditev je posrečeno izvedena in je le želeti, da se primerno podaljša ter da jo obiščejo vsi, ki pazao zasledujejo nacionalni in sokolski razvoj našega Maribora.
Zaključek rokoborbnih tekmovanj
Sinoči so bile v Unionu zaključne borbe profesionalnih rokoborcev ki so prinesle tale rezultat: prvi je Jugosk*ven Pero Kop, drugi Nemec iz Italije iilotzL trstji češki mojster Mm?
Številne aretacije
V	soboto in nedeljo so izvrSili organi mariborske mestne policije po raznih mestnih delih številne aretacije oseb. ki so osumljene, da delujejo proti interesom države.
Tatovi in viomilci
V	stanovanje Elizabete Lorberjeve v Ve-tršnjski ulici se je splazil neznanec in ji odnesel zlato žensko zapeetno uro z verižico. Upokojenemu železničarju Ivanu Kukovniku so neznani tatovi odnesli z ročnega vozička izpred neke trgovine v Jurčičevi ulici trt pakete s parfemerjjskimi in drugimi predmeti v skupni vrednosti 4000 dinarjev. Hkratu mu ie izginilo umetno zlato zobovje v vrednosti okoli 1500 dinarjev. Mariborska policija vrši intenzivne poizvedbe.
Po desetih letih...
Zločinec Franc 2nidarič iz Muretincev, ki je letos maja umoril starše, je osumljen, da je ubil pred 10 leti svojega strica
Muretinci, 28. novembra
V Muretincih na Dravskem polju je letos meseca maja, kakor smo že takrat poročali, lastni sin Frar.c 2nidarič, posestnik, s sekiro ubil očeta 64-letnega Jožefa in mater 60-letno Marijo Ta grozni zločin je bil izvršen 11 maja v mraka Ta dan je bila na sodišču v Ptuju med starši in sinom neka razprava Posledice so bile, da je nastal zvečer v hišni sobi, kjer so stanovali starši, hud prepir, med katerim je sin pograbil sekiro, ki jo je baje sam poprej prinesel k vratom Starši so bežali iz sobe. Kakih 10 korakov od vrat je sin dohitel očeta in ga s sekiro udaril po glavi, da se je ta zgrudil mrtev na tla. Mati je bežala dalje po dvorišču. Sin je tekel tudi za njo in tudi njo usmrtiL.
Prebivalstvo je poklicalo reševalni avto na pomoč, a je bilo že prepozno Orožniki so morilca Franca 2nidariča kmalu aretirali in izročili v zapore sodišča v Ptuju, ki ga je odvedlo v mariborsko okrožno sodišče, kjer se zdaj vrši nadaljnja preiskava.
Kakor pa smo izvedeli, so te dni aretirali tudi morilčevo ženo in jo odvedli v Maribor. V Muretincih in vseh bližnjih va«eh se zdaj spet širijo vesti, da bodo morilcu Francu 2nidariču dokazali še en umor. ki ie bil izvršen leta 1927. na cesti v Gajevcih, a je ostal vseh deset let nepojasnjen Okolnosti teea umora, izvršenega pred leti. so naslednje:
Franc Znidarič je imel pred poroko ljubezensko razmerje s s<'o*o i»estrično 2ni-daričevo, stričevo hčerko, ki je stanovala
pri starših v sosedni vasi Galevcih. Ob koncu decembra leta 1927 je bil Žnidarič France kot nezakonski oče obsojen na plačilo alimentov v znesku 5.000 Din To je bil zanj seveda velik denar in France se je čutil tem bolj prizadetega, ker si je med tem že izbral novo ljubezen, kateri je tudi obljubil zakon in jo pozneje tudi oženiL Takrat po razpravi v Ptuju je Franc Znidarič zagrozil varuhu nezakonskega otroka. svojemu stricu Ivanu Znidariču, da bo z njim obračunal. Se tisti dan ponoči je bil zločin izvršen. Ivana Znidariča so našli naslednje jutro v Gajevcih na cesti mrtvega. Komisija, ki Je bila takrat poklicana k obdukciji, je ugotovila, da je bil Ivan Znidarič z nenavadnim trireznim bodalom zaboden v prsi. Vse prebivalstvo je takrat govorilo, da zločina ni izvršil nihče drugi kakor France Znidarič. Zlasti je padal sum nanj zaradi groženj, ki jih je izrekel. Orožniki so ga zavoljo tega aretirali in je nato okoli štiri mesece sedel v zaporih mariborskega okrožnega sodišča in prišel pred porotnike. Kot razbremenilna priča je takrat nastopila njegova zaročenka, sedanja žena, ki je izpovedala d« je France tisto noč, ko so umorili Ivana Znidariča, bil pri njej. To je bil tudi vzrok, da so se porotniki z enakim številom glasov izrekli za krivdo in nekrivdo, zaradi česar je bil France oproščen. Ni ga pa oprostil ljudski glas. Zdaj, ko je France Znidarič z umorom lastnih staršev izpričal svojo grozovito sirovost, je sodišče Md; to zadevo spet vzelo v pretres.
Trije nevarni pajdaši
pod ključem
Najbolj jim je dišalo žganje
Radenci. 28. novembra
Pred nekaj dnevi se je zglasil aa domu Martina Kralja na Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru že veSkrat kaznovani 43-lelni delavec Pukšič Anton iz Sračinoa pri Va-raždinu in dejal Kralju: >Če hočeš kaj imeti, pojdi z menoj!« Oba ela nato 51a proti Kapeli k rajdaSu Golobu Antonu na Gornjem Ko-cijanu .kjer so si pripravili potrebno orodje za vlome. Razea z vitrihi se je Pukšič opremil ludi z vojaškim bajonetom. Vsi trije so skovali načrt vlomov in so že prvo noč, to je v noči na pretekli četrtek, čli na lelo. Okrog 1. so bili pri gosposki hiši in kleti upokojenega polkovnika Aleksandra Spaida na Gornjem Kocijanu pri Radenci, kjer 90 vlomili v klet na ta način, da so poškodovali kletna vrata. Iz kleti so odnesli 45 litrov žganja. Viničarju Orgoliru Martinu na Turjanskem vrhu pa so ukradli štiri litre žganja. Ves plen so odnesli na dom Antona Goloba, kjer 90 si pa razdelili in skrili na raznih prostorih. Med drugim eo en večji vrč z žganjem zakopali v bližnjem gozdu.
Me>d tem ko se je Kralj Martin od preveč zaužitega žganja opijanil in se spravil k počitku v listniak, se je Anton Pukšič okrog 5. ziutraj napotil na Rački vrh, kjer se je skrivaj splazil n« podstrešje posestnika Franca Roškarja. za katerega je vedel, da ima precej obleke in drugih reči. Ko je bil •
Jožetu Prazniku
v slovo
Tako nenadoma, ko nismo niC pričakovali tega, nas Je presenetila vest, da si za vedno zatisnil oči.
NeSteto spominov, skupnih življenjskih borb, vedrin in razočaranj me je družilo s Teboj, dragi Jože. V Tvojem možatem srcu sem našel vedno razumevajoč odmev. V trenutkih dvomov in bolečin mi je bila Tvoja življenjska vera v oporo, Tvoja široka življenjska razgledanost in poznavanje skritih globin in mrkih temin pa zanesljiv kažipot.
Prav te dni sem Te nameraval obiskati, zdaj pa se je zagrnil grob nad Teboj. Naj n bo sladek večni sen!	Janko
Kako je dobil ukradeno kolo nazaj
Ptuj. 28. novembra. Meseca julija je bilo pred eost'lno Toma niča Adcifa na Bregu ukradeno Maksu R'meH, ključaivniearakemu pomočniku v železniški delavnici, skoro novo koto. Ns>
Roškar s svojo ženo dopoldne med 10. in 1L odsoten z doma. je Pukšič njrjno odsotnost iakoristif in vlomil v hišo, kjer je iz omare* katero je odprl z vitrihom, odnesel novo moško obleko, nadalje zimsko suknjo, klobuk, eno električno svetiljko. osem litrov domačega žganja in 50 Din gotovine. Ko je s ugrabljenim plenom bežal od hiše. ga je or«-zJl Roekair Franc, ki se je pravkar vračal domov. Ker se mu je zde' beg Pukšiča z balo pod pazduho sumljiv, mu je sledil do Kaj^ele. Tamkaj sta bežečega Pukšič« na krik Rošk«rja prijela in vrgla na tla dva moška ter ga zadržala tako dolgo, dokler ni prispela orožniška patrulja, ki je bila o vlomu v klet Aleksandra Speiča že obveščena ter na delu.
Z ujetjem Pukšiča je padel orožništvu ▼ roke nevaren vlomilec. Orožnistvo je Pukšj-ču ukradene reči odvzelo in vrnilo lastniku. Pri temeljiti preiskavi so bili najdeni pri Pukšičrj še trije vitrihi. Pukšič je pri zaslišanju izdal tudi svoja prej imenovana paj-deAa ter se izgovarjal nanju, češ da st« ga nagovorila v tatvini. Orožniška patrulja je na domu Antona Goloba, kjer je Kralj Martin jjocival od napornega nočnega dela pijan in speč v listnjakn. izsledila ie del plena. nato pa vse tri aretirala in oddala siv dišču ▼ Gornji Radgoni.
znani tat, ki je izginil takrat brez sletfu, se je v četrtek dopoldne z ukradenim koksom spet pripeljal v Ptuj na sejem ln pred Regulovo gostilno postavil kolo k rf-du. Nenadno pa je prišel po cesti tudi Rimela in zagledal svoje kolo, o čemer je takoj obvestil orožnike na Bregu. Med tem pa je neznanec opazil, da ga zasledujejo, zasedel je kolo ter se odpeljal proti gozdu tik Drave. Ko je videl, da ga orožnik in lastnik kolesa vztrajno zasledujeta, je pustil koto v gosti ter neznano kam izgtniL Kolo je Rimela dobil nazaj, tatu pa orožniki še iščejo.
Objave
Nacionalna ura v radia o prvem decembru. 1. decembra bo v okviru nacionalne ure v radiu ob 19.30 govoril Dušan Nikolajevič o pomenu prvega decembra v naši zgodovini. Odlični književnik in agil-ni javni delavec bo v svojem predavanju poudaril, da so bile vse zgodovinske težnje slovanskega juga usmerjene na to, da se narod Srbov. Hrvatov ln Slovencev ze-dini in združi v svoji nacionalni neodvisni državi. Predavanje Dušana Nikolajeviča bo prenašala tudi radijska postaja na kratkih valovih.
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
Ptmedel je£, 29. XI, 193T
Se eno Golo pri JCiV®
Ljubljanska skupina se je borila na štirih frontah, CSK in Mura pa sta v mariborski
zaključila prvenstveni ples
Na nogometnem polju so bile pri nas danes še vedno v ospredju zanimanja prvenstvene tekme I. razreda v dveh oDmočjih LNP, in sicer v ljubljanskem in mariborskem, medtem ko v celjsko-trboveljski skupini zaradi zapore igrišča v Trbovljah zaenkrat ni bilo nobene tekme.
V	ljubljanski skupini so nastopili štirje pari. in sicer dva v Ljubljani, po eden pa v Kranju in na Jesenicah. Ljubljanski tekmi sta se z enakim rezultatom končali neodločeno, kar je za dvojico Slovan—Hermes precejšnje presenečenje, v Kranju pa je domače moštvo odpravilo ljubljanskega Jadrana. Tudi Bratstvo na Jesenicah si ni dalo vzeti prednosti domačega igrišča in je spravilo obe točki.
V	mariborski skupini je bila odigrana z napetostjo pričakovana zadnja tekma med ČSK in Muro. ki je odločala ne samo o plasmanu obeh nastopajočih moštev, temveč posredno tudi o mestu za nekatera ostala v vrhu tabele ČSK je v tei tekmi slavil zelo visoko zmago nad Sobočani in tako določil naslednja tri moštva kot kandidate za Drvake LNP: ČSK, Železničarja in ISSK Maribor
V	naslednjem naša poročila:
Ljubljanska skuoina
MnmmMnHHHHna
Svoboda : Reka 1: 1 (1: o)
Na Tyrševi cesti, kamor so Svobodaši povabili Vičane, bi se bil skoro ponovil podvig moštva z Viča iz prve tekme. Takrat so Rečani na svojem terenu odpravili nasprotnika a 3:0, toda tokrat je bil nasprotnik doma! Iz obeh Dorb proti Reki so Svobodaši odnesli le eno piko, in še to z velikim trudom.
Svobodaši so nastopili razen Zajca kompletni. V ostalem se jim je manjkanje vodje napada močno poznalo. Do odmora so držali odprto in uravnano igro, ali v drugi polovici igre so se moraii močno otre-sati neprestanih viških napadov. Tehnično so za Rečani precej zaostajali, zato so morali prilagoditi svojo taktiko tej okolno-sti. Napadali so večinoma s prodori po krilih. Tako so si le pripravili po katero priliko, ker sta krili prenesli nekaj lepih stvari pred nasprotnikov gol, toda v notranjem delu napada so bili premehki ln ni iz vsega nastalo nič. Dokaj na mestu je bila srednja vrsta, v kateri je bil sicer r.ajvidneiši zopet Habiht, toda že pod svojo običajno formo. Obramba je bila dobra, in zanesljiva. Bergant v golu in Sinkule kot branilec sta d ,!a dobri partiji. Ce bi bil napad bolj enoten in nekoliko odločnej-lii. ne bi moštvo napravilo slabega vtisa. Sicer pa se opaža, da pada v formi.
Rečani so šli po eno točko, ki jim bo prišla prav Lahko bi bili spravili obe. kar bi jim bilo še bolj prav. Toda njihov napad je zagrešil toliko tega, da niso utegnili niti ene od obilnih priložnosti izkoristiti še za drugo točko. V napadu ni bilo Ježa, pač pa je aranžiral v napad dolgi Kokalj, ki je vse boljši krilec kot napadalec. še po kateri iz ozadja se je poskusil v napadu, toda dosegli so vsi skupaj ie nekaj strelov v stebre; lahko se torej tolažijo s smolo kar je tudi nekaj, čeprav ne pride do izraza v tablici. Mnogo bolj iioliden del moštva je bila obramba, ki je kot celota dobro funkcionirala. Zelo dobra je bila tudi srednja vrsta, v kateri se je Prijatelj na srednjem krilcu obnese!. Opazen je bil tudi Jukič na levem kri.cu.
Tehnično so Vičani dobrn prevladovali. To jim je prineslo v drugi polovici igre Vidno premoč na terenu, iz katere so pa utegnili izbi ti le izenačujoči zgoditek. Seveda niso zaostajali niti v startu za svojim nasprotnikom, niti v kombinacijah Po poteku in prilikah bi bili vsekakor zaslužili tesno zmago.
Za Svobodaše je v prvem polčasu pri-borii vodstvo Rogelj, za Reko pa je izenači! Slanina iz kota. Sodil je g. Dober-let dobro.
Slovan : Hermes 1:1 (1:1)
Malokdo bi bil prisodil Slovanu v tem srečanju eno celo piko. Kdor pa je bil zraven. lahko pove, da morejo Hermežani govoriti še o sreči da so odnesli vsaj pol kože iz Zelene jame. Tako so se Slovanovci vrgli v posel in s toliko zagreze-nostjo so se borili.
Po tolikih neuspehih, zaradi katerih so ie mnogi zlomili palico nad tem starim ljubljanskim klubom, se je Slovanu že nasmehnil poln uspeh proti moštvu, ki kandidira za prvo mesto. Toda nesreča ne prihaja nikoli sama. Ko so imeli v teku igre nekaj »stoodstotnih« šans. se jim je najbrže zdelo nemogoče, da je do njih prišlo in niso kar trikrat umeli poriniti usnja niti v prazno. Dobro so se tokrat držali kot celota, v poedinih delih in kot poedin-ci. Najboljše moči so postavili v obrambo, v kateri se je zlasti odlikoval branilec To-nnažič. Toda tudi v celoti je braneči del moštva dobro in zanesljivo delal. Srednja vrsta je opravila svojo dolžnost v obe smeri. Tako je Plečko držal desno stran Her-mesovega napada ((Ice-Brodnik), da se nikakor ni mogla razviti. Napad je delal z enostavnimi sredstvi, brez nepotrebnih fines s hitrimi prodori in naglimi prenosi. Robustni Martinčič sredi napada je pametno gradil in pokazal odločno prodornost tehnično se je poskusil Jančigar v levi zvezi. Skoda, da oscala trojica v napadu ni utegnila držati koraka s tema dvema, sicer bi bil Slovanov uspeh drugače izražen.
fiiSkarji niso privedli kompletne enajst orice za Kolinsko tovarno kar bi se iim bilo skoro bridko maščevalo. Vsaj Koše-ntne zaenkrat ne moreio polnovredno nadomestiti. V borbi proti odločnemu nasprotniku so precej zaostajali za njim v startu in v požrtvovalnosti. Toliko slav-
ljena tehnična sposobnost Siškarjev jih je tokrat pustila na cedilu. V drugem polčasu so v presledkih neprestano napadali, toda izdelali so si vsega skupaj samo eno edino šanso, ki jo je Brodnik seveda zapravil. Precej je kriva srednja vrsta, da je moštvo igralo kar brez sistema. Krilci niso točno podajali napadu, a defenzivno so se dali premotiti po enostavnih potezah Slovanovega napada, tako da tudi v tem pogledu niso zadovoljili. K vsemu je dodati še izrazito nesigurnost obrambe, predvsem obeh branilcev. Le njihova sreča, ali pa Slovanova smola, jih je obvarovala težje zgube!
V sicer živahni igri, ki je včasih postajala tudi ostra, je bila borba do polčasa precej izenačena. Po odmoru so sicer Her mežani prenesli torišče v nasprotnikovo polovico, toda nagli Slovanovi sunki so bili bolj nevarni. V vodstvo so prišli Hermežani po Goršiču. še pred polčasom pa je za Slovana pretvoril Turna z glavo Koba-lov pas. Potem ni bilo nobenih sprememb več. — Sodil je g. Pečar dobro.
Kranj : Jadran 2 : 1 (o : o)
Kranj, 28. novembra.
Domače moštvo je danes odigralo svojo poslednjo letošnjo prvenstveno tekmo, ki je ob lepem vremenu privabila veliko število gledalcev na igrišče. Teren je bil za igro prav dober.
Do polčasa je valovila po terenu zanimiva in napeta borim dveh enako močnih protivnikov, toda obe obrambi sta bili vedno na mestu in nista dali nasprotnima napadoma, da bi realizirala. Akcije so se z veliko naglico menjavale, obe moštvi sta igrali izrazito borbeno in z veliko požrtvovalnostjo.
Slika je ostala ista tudi v drugi polovici igre, le s to razliko, da sta obrambi v obilju dela posegali tudi po nedovoljenih sredstvih, kar je dalo povoda sodniku, da je diktiral kar tri enajstke. 2e v uvodnih akcijah strelja Jadran s kazenske črte, toda Marn pošlje v aut in je bila s tem odklonjena prva večja nevarnost za kranjski gol. Po krivdi Kislja je prišlo kmalu zatem pred Jadranovim golom do strela z bele točke, toda Unterreiter je bil zanesljivejši strelec in je priložnost pretvori! v 1 : 0 za Kranj. V 20. min. je zopet Unterreiter strelec enajstke in rezultat se glasi 2 :0 za Kranj. S tem je borba na videz odločena, toda zaenkrat samo na videz, ker se Ljubljančani še ne marajo uda-ti Dobrih deset minut se bije izredno ostra borba in ko je že preteklo pol ure od odmora se posreči Kislju lep strel s kota, ki obsedi v kranjski mreži. Situacija je za Kranjčane kočljiva, ker prihaja Jadrana-šem veter v pomoč, tako da z njegovo podporo deloma prevladujejo na terenu. Kranjska obramba pa je na mestu ln vzdrži pritisk do konca.
Jadran je lepo presenetil s svežo Igro in z veliko borbenostjo. Postavil je precej homogeno moštvo, kl se je v celoti potrudilo. preko ostalih bi bilo omeniti Ma-rolta kot srednjega krilca, Janoša na desnem krilu, vso obrambo, v kateri se je posebej odlikoval juniorski vratar.
Domačini so imeli pač trdno ožjo obrambo Magister-Unterreiter-Martelanc. ki Ima dober del zasluge za zmago. Dober je bil Baumkircher na srednjem krilcu, tako tudi njegov levi tovariš; omeniti je tudi Slokana v napadu. Sicer pa je bil napad kot najšibkejši del moštva precej jalov, saj ni dosegel nobenega zgoditka. Sodil je dobro g. Mrdjen.
Bratstvo: Mars 2 s 0 (0 :0)
.	Jesenice. 28 novembra.
Na razoranem in zmrznjenem terenu, ki je skoro onemogočal reden po ek igre se je danes Ljubljančanom nudila redka prilika, da bi odnerli obe točki z Jesenic in se plasirali v tablici pred svojeffa današnjega proti vnik a f^koro 80 minut so Marsovci napadali. ne da bi mogli doseči kak uspeh. Nasprotno je doanač« moštvo priišlo ie parkrat preko črte im iz dveh takih predorov v drugem polčasu je Tiifunovič ocegel <Tvi go'a. V jeseniškem moštvu je bil najboljši mož
Kovače vič v golu. ki je držal vse mogoče ^ u »mogoče stvari, iir.el pa je pri ttan veliko srečo. Marscci 60 vsi zaigrali prav dobro, le sreča jim ni hotela iti na roko. _ Sodil je prav dobro g. Camernik.
Mariborska skupina
s—■■—s———
ČSK i Mura 6 : o (4 j o)
Cakovec, 28. novembra.
Jesensko tekmovanje v mariborskem okrožju LNP ge je odločilo Sele danes v zadnji prvenstveni tekmi I. razreda, ki sta jo odigrala CSK in Mura na ig-rišou v Cakovcu. Zanimanje za to tekino je bilo zaradi njene važnosti za vratni red prvih treh klubov v tem okrožju zelo veliko, in sicer ne samo v Cakovcu. temveč tudi v Murski Sobota in Mariboru. Zaradi oanašnje zmage Cakovca je ISSK Maribor 'kispel na tretje mesto v jesenski prvenstveni tabeli in bo tako razen CSK in Železničarja sodeloval v finalnih tekmah za prvenstvo LNP.
Današnji tekmi je prisotvovaln okoli 900 gledalcev, kar je za Cakovec rekord. Tekma je bila ogorčena bori« za točke, silno zanimiva in napeta do zadnjega piska. Zmaga Cakovca je po poteku igre izražena nekoliko previsoko, kajti Mura ni bila tako slaba, kakor bi se moralo sklepati po visokem izid«. Večji del igre sta bila oba nasprotnika enakovredna- 1, s to razliko, da je ime! CSK mnogo boljši napad. Domačini so bili tehnično boljši, toda to prednost so Muraiš izena-. čili z izredno požrtvovalnost.® in elanom, tako da eo lahko ve« Čas držali i-ro odprto. CSK je pol viplivom svojih pristašev, ki nrso bili premalo glasni izvede! strijo silnih napadov, ki so bili vselej tudi zelo nevarni, tako da .je imela obrani ha Miure ogromno dela.. Pri tem pa m napadalci Mure igrali preveč obla<pno. tako da so Cakovčani z laii-lcoto razdirali če je bilo treba.
Ooli so padli: v l. mm. iz prostega strela na 30 m po Va.mip!iou. nato pa v 22., 85 in m. min po BresLauerju do odmora. V drugem polčasu je Mura v 2. min. zabila gol po Hojerju. ki ga «pa sodnik rnradi offcida ni priznal, nato pa sta ustrelila Se Vuerinič v 13. in V ukovič v 40. min. naslednja dva goia za CSK.
Tekmo je so^il osHeški sodnik g. Habdija, ki ni mogel zarito vol jit j obeh strank.
v Celju
Ljubljana t Celje j 11 (i t O)
Celje, 28. novembra. Na G ladji je bila danes popoldne pred 400
gledalci a'igrana prijateljska tekma mod kompletnim Liganim moštvom Ljubljane in SK Celjem. Igrišče je ves čas pokrivala tako gosta megla, da se ni videlo niti 20 m daleč, kar je zelo oviralo igro in onemogočilo dober pregled.
Gostje so zaigrali lepo fa povezano tehnično igro. zlasti pa so ugajali Pupo, Hassl Slaipar in Boncelj. slaibsj pa «0 bili Vovk. Lah in Sereer. Nanad je premaJo streljal, krili pa sta bili premalo zaposleni. Obramba je bila na mestu.
V domačem moštvu je bila prav dobra desna stran, zato pa je Žepala leva. Odlična efa bila srednji ter desni krilec, v napadu fa, -r.relnji napadalec rn desna zveza Prav ta,: o je storila svoje tuli ožja obramba, medtem ko se kriiij nista postavili.
Igra je bita ves čae živahna k) fak ter tudi oiprta. vendar pa je imela Ljubljana ves čas nekaj več od nje. Prvi gol je za zalvl v 12. min. Lah V 27. min. je imel Dobrajc lepo priliko za izenačenje, pa j© streljal mimo praznega erola. Po odmoru je Lah spet v 12. min. povišal na 2 : 0 »n Dobrajc spet. v 27. min. zabil častni gol za Celje — iz enajstmetrovke. Tik pred koncem pa je po krivdi drsnega branilca pri«eJ do strela še Pupo, ki je postavi končni 3 : 1.
Tekmo je sodU objektivno g. Veble. ki pa je zaradi mo?1e prezrl več narak. med dru-neko roko v kazenskem prostoru
Ljubljane.
Na "s'em isriSču ie domača Jugoslavija v
nriiatf>lWrem srečanj mna-^ah nad mariborsko Slavijo z £ : 1 (2 : 1).
Motociklistične dirke na Grad
18 dirkačev in na tisoče gledalcev — Ludvik Starič, »leteči Kranjec«, je dvakrat
izboljšal rekord na tej progi
Ljubljana. 28. novembra Motosekcija 2SK Hetmesa je danes popoldne že tretje leto priredila hitrostne mo-toeiklietičrie dirke na Grad. ki so postale že zelo priljubljene in rekordno obokane. Start je bil napovelan za 14. uro, toda že mnog) pred napovedanim zače'kom .je romalo na Grajsko pianoto i7.ru'no številno občinstvo, ki je zasedlo vse točke, s katerih ee je lahko zasledi >vaJ vsaj ndk*me\ dirkalne proge- Navzočih je bilo
več tis<»č gledalcev
k čemur je znatno pripomogel krasni; sončni dan. Čeprav je na planoti vel mrzel veter, eo vsi vztrajali do konca. Ponoči je zapadel sneg. kljub temu pa je bila dirkama proga v biezhibnem stanju. To je zasluaa neumornega sekcijskega vjdstva, ki je biio vso noč na nogah, da je ceslio očistilo. Start je bil kakor običajno na Karlovški ces:i, odkoder oesta v serpentinah dvi»a v dolžini 845 m na Grajsko planoto s ciljem ob k>nou ceste ira prehodu v ravnico Start in cilj sta bila telefonično zvezana, kar je znatno olajšalo poslovanje komisij«, ker ni bilo zamudnega računanja. Za rrd je skrbela številna policijska straža. Prireditev se je začela s 'precejšnjo zamudo, ee je pa nato odvijala prav raa^rl>.
Junak dneva
je bil »leteči Kranjec« Ludvik Starič. ki je vse ostale prekašal za cel razred. Pri of^eh svojih poizkusih je zn at.no zbolj ša I dosedanji Breznikov rekord Ko so mu po prvič Z/boljša nem rekord od 54 sekund na 49.8 čestitali, je samo pripomnil: »Saj je tudi šb . hitro.« In ko ee mru jo pri drugem poizkusu '
posrečil celo neverjeten 6a« 48.4, se je njemu samemu zdel tako dober. .1« je izjav-H: »Ce bo šlo tako dalj*. *ploh n« bomo potrebovali nobenega čam več.« Starif ni je s tem za eno leto priboril poka.!, tako imenovani »SeuMŠeov memorial«.
Pred začetkom dirke so se vsi dirkači r. vodstvom (Irke na Čelu podali na cr.ojto, kjer se je smrtno ponesrečil dirkač Stane Seunjg in je načelnik moto-sekcije <r. Ru-pena po kretfkem spominskem nagovoru potožil na s pomorsko ploščo venec, ki naj H dirkačem služil v spomin in opomin. Takoj zatem so se dirke začele. Oo+ušujooe hi«-nje ie naznanjajo pribol nošam«??Lh tekmovalcev. ki so z večjo ali manjšo nisrurnod'jo in brzino izza ovinka zdirj*li skrzi cilj. Skupno je n«stooi!o
18 dirkačev, o i tega reč Zagrebčaiiov. mol k »temini i so dajali največ izgledov Schikthalv.! in W kelič.
Tehnični rezultati
no bili:
Turni motorji do 125 ocm. I. Gtgat Stji-pan (HMK Zagreb) na Ho 125 ecm 1:10.4. 2. Kette Vinko (fte-rmes) Maico 100 crm 1:15.7, 3. BezJaj Maks H) Presto ko c*mii 1:20.4. 4. Eršte Maks CH) Pmsio 100 ecm 1:25, 5. Novak J<*e (H) Prr*k» 100 con 1:35.7.
Pripomniti je treba, da so imeli vsi po dva poizkusa in se je pri tekmovalci!) najnižje kategorije m klasifikacijo upošteval naifoljši ckisežem čas. Tekmovalci ostalih kategorij so t istimi motorji tekmovali pri pnem poizkusu za nižjo, pri dragem pa za višjo kategorijo.
Kaj J«
»Bazeni«
Že 30 krt proizvaja -Sov**« zdravila
Od tega časa	vztraja v
borbi proti trpljenju človečanstva.
Danes je »8oy«i« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Air J mnogimi mrogtbno poirt6mhn t<fr opiti, ti so rutmesfa tfavo firme »Boget m j,t taji Aspirin iot popularen preparat proti re v mat umu. prehfajenju in ho (t iini. Aspirin je zadnjih 4o fet f obftUi taifet najbofj razširjena zdravi (o na streti.
Aspirin
PROIZVOD ZAUPANJA!
Ogla* |c registrira* poi Sf. br. 751 o4 <7 avfu«! 1917
Turni do 500 ecm: 1. Gradič Janko (MK Ilirija) DKW 350 ecm lrttl.7, >. Zaje Jo^e (H) Sunbaam 500 oom 1:04, 3. Maček (MK D BMW 500 ccm 1:11.3.
Turni do 1000 ccm: 1. Grašič fl) 59.6, 2. Zaje (H) 60. 3. Maček d) 1:12. 4. Setienik
(H)	Indian 600 ccm 1:15.8.
Športni motorji do 250 ccm: 1. Drnovšek Slavko (HMK) I>KW 2"0 ccm 5(5.4. 2. Kauči« Vinko (H) Monet & Govon 2T>0 ccm 1:09.5.
Isti motorji za kategorijo do 350 ccm: 1. Drnovšek (HMK) 55.4, 2. Kaučič (H) 1:04.
Športni motorji do 350 ccm: 1. Gabron Zlatko (H) Standard 350 ccm 57.4, 2 Puhar Franc (II) A.JS 350 ccm 58.4, 3. Payer Polde
(I)	Standard 350 ccim 59.8.
Isti motorji za kategorijo do 500 ccm: 1.
Puhar (H) 56.6. 2. Gabron (H) 59.4. 8. Paver (I) 1:08.
Športni roetorji <lo 500 ecm: 1. Starič Ludvik (H) JAP 500 crm 49.8 novi rekord, za 4.1 sek. boljši od dosedanjega! 2. Gol jak
Nikola (HMK) Ariel 500 crm 55, 3. Schild-h.-nbd Anton (HMK) Ariei 500 ccm 55.1. 4. Vukelič Ivo (Moto Zagrtbi Rudge 500 ecm 57.9. 5. .^koptv Viktor (H) Rudge 500 ccm 1:11.6.
Isti motorji za kategorijo do 1000 ccm: 1. Starič (H) 48.4 novi rekord in najboljši čas dneva! 2. Srfnldhabe] (HMK) 53.6 Ix>lj» od starega rekoideu 3. Vukelič (Moto Zagreb) 55.6. 4. Goljak Nikola (HMK) 56.4, 5. Gabron (H) 58.4. 6. Skopec (H) 1:10.3.
JPS ostane v Zagrebu
Buren potek, mnogo razprav In novi odbor brez zaatop*
nikov slovenskih klubov
Zagreb, 28. novembra. Davi ob 8.80 se je nadaljevala sinoči prekinjena glavna skupščina plavalnega saveza. Številni delegati, poaetao ligaAkih klnlbov, so ostro napadali tajniško poročilo. To poročilo je zaradi ostrih napadov na ligaske klube izzvalo splošno nera z.po!oženje in je bilo nazadnje s 7 : 6 glasovom odklonjeno. Pri glasovanju sta bife. odsotna dva zagrebška kluba.
Ob blagajniškem poročilu blagajnika gos&. Steinhardta se je raz-viia obširna razprava, v katero so posegli številni delegati, ki 60 posebno zamerili visokim potnim stroškom, vendar je bilo poročilo sprejeto, ker se je upošteval težak položaj saveza brez podpore ministrstva.
Tehnični referent g. Mirko Simovte je ▼ svojem porooiiu nsglačai da med kWbi m savezoin ni bilo potrebnega soglasja ter da so ligaški klm(>i naravnost motili JPS pri <ielu. Kljub temu je bilo mnogo storjenega doseženi so bili krasni športni rezultati in plavalni šport je budi letos zelo lepo napredoval Tehnični referent je posebno obžaloval, da se je državno prvenstvo seniorjev v Dmbrovnku vršHo hrez najboljših plavač^v in fcudi ni mogel sestaviti drža\-ne reprezentance. ki bi se morala že sistematično pripravljam za nastop na evropskem prvenstvu v Wembleyu. To reprezentanco ln treba čimprej sestaviti. Slednjič se je izjavil za dosedanji tekmovalni sistem.
V imenu nadzornega odbora je poročal Vlado Strgar, ki je izjavil, da je bila blagajna v redn in predlagal raarešTMco staremu oJboru. kd je bila tudi sprejeta.
Pra selnik dubrovniJkega podsaveza g. Nardelll je nato predlagal, naj se dosedanjemu predsedniku dr. Hadžiju izreče zahvala za delo v plavalnem šport,u ter n«j se izvoli za častnega oredsedfilka. Predlog je bil sprejet. Predsednik Hadžl se je r.a-ivaiii za to čast ter predlagal za svojega naslednika znanega športnega delavca Julija Bartoleja, za starostnega predsednika p« g. Anfte Nardcllija,
Izvolitev novega odbora. Je bila pravzaprav precedenčno vprašanje za prenos saveznega sedeža iz Zagreba. Davi navsezgodaj je bil položaj za Ljubljano zelo ugoden. Med potekom skupSčine pa je upravni odbor dobil Se 5 novih pooblastil, tako da se je situacija obrnila v korist Zagreba (11 :9). Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, je predsednik odredil volitve. Predloženi sta bili dve listi, in sicer lista zagrebškega podsaveza s predsednikom Bartolejem ter tajnikom, blagajnikom in tehničnim referentom iz dosedanje uprave. (Glede; te liste so vsi naglaSali. da mora v novi odbor priti čim manj odbornikov stare uprave, ker je bilo proti njim preveč očitkov.) Drugo listo je predlagal suSa&ki podsavez z istim predsednikom ter novim tajnikom, blagajnikom ln tehničnim referentom, v glavnem Zagrebčani ln Karlovčani. Podsavez je obenem predlagal spremembo pravil, da bi bil odbor sestavljen iz večjega Števila članov kakor dosedaj.
Pri glasovanju je glasovalo za drugo listo 10 klubov in sicer Jadran, Viktorija, vsi trije slovenski, Galeb, KSU. Maka bi. Bob in Jadran (Hercegnovi), za prvo pa 9 klubov, in sicer Jug. Maraton, Karlovac. Sombor, Petrovgrad, Sever, Brdjanin. Sen-ta In ZPK. Hafik se je glasovanja vzdržal. Po gornjem je torej zmagala Usta »u-ta3kega podsaveza.
Novi predsednik Bartole se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da je s tem glasovanjem reSeno tudi vprašanje sedeža plavalnega saveza za prihodnje leto. Po predsednikovem govoru se Je vnel velik prepir. ker Je več novoizvoljenih odbornikov takoj podelo ostavko. V splošnem hrupu je predsednik nekaj pred 13. skupščino prekinil.
Popoldne ob 16. so se razprave nadaljevale. toda duhovi se Se niso pomirili, tako j da nI bilo mogoč« preiti na dnevni rod. I
Videlo se je, da j« opozicija skrajno nezadovoljna in Izkazalo slednjič, da je v d*-miaiji vsega 8 članov novega odbora, med njimi tudi oba tajnika. Po burnih debatah je prišlo slednjič do ponovnih volitev m izpopolnitev novoizvoljenega odbora. a& katere sta bili tudi predloženi dve listi, in, sicer prva tako zvana zagrebška lista % glavnim tajnikom Fischerjem ter druga ali Macanovičeva lista. Pri volitvah j« prodrl Fischer z 10 glasovi, ki so jih dali Jug, ZPK In vojvodinski khibi. Novi glavni tajnik je najprej odstopil zaradi dopoldanske nezaupnice, slednjič pa je le pr%* vxel funkcijo. Novi odbor JPS je torej sestavljen takole:
predsednik Julij Bartole, I. podpredsednik Grabarič, n. podpredsednik dr. Petrovič, L tajnik Fischer, n. tajnik Saricanj. L blagajnik Ante Perič, drugi blagajnik Fučkar, tehnični referent Ivo 6uste, odborniki: Macanovič, ing. Maieševič, ZMH-le. Gjurič, Faiei ter Krt&tovk'-, namestniki: Petrik, Dabrovič, dr. Frohlich. V nadzornem odboru so dr. Bttratovič, mi. fcva-rič ki Ljubki.
Važni sklepi
V nadaljnjem poteku skupščine je bHo ugodeno p.itožt>i Viktorije zaradi uuSb»ja enoletne kazni s prepovedjo starta v iis»-z^mstvu. ker j© letos brez prijave savez« m s tujimi plavači na#'opiia v Italiji. Kaze« je »i>Ha Ziiiža<na na uiet-ee dni, ki je s- tetin Midi že poteki«, m sk-er zaradi tega. je kl-ub vz£l s seboj tuje plavače b:ez odobritve J-PS in je tudi prepozno prijavi! iumai tega nastojmu Ukor splitskemu poioat <-.en v »vezi • to krnijo Viktorije je ostai v rt-ijsvt
Nato je bila urtans kazen plavačici Juga B»rtul^>vioevi, ka ni nastopila na dr?.a,v»e«u t?x"olx>ju s Cešfeoslova^ko.
Predlogi ra spremembo pravil, med njimi tudi oni za prenoe saveza, so bili odklonjeni, ker niso bili predloženi pravočasno.
•Sprememba pravilnika z« državno tekmovanje, ki sta jo preMtageiia Jadram in Galeb, je bOa s 14 : 9 glasovom odklonjena. Sprejet p* je bil deloma predlog delegata Ilirije KrsmarSiča, da se bo seniorsko prvenstvo vršilo le kot prvenstvo posameznikov in kot izločilno za evropsko prvenstvo, medtem ko bo juniorsko ostalo po starem. (S tem je praktično opuščen dosedanji sistem tekmovanje za senior-je po klubih, ki »e jim tako dts-je možnost eodetovanja v po-s#»:'h konktM-eneeh.) Juniorsko drž. prven-»tve bo L 1938. organiziral Galeb v Novem Sada. glede seniorekega pa resprava še si končana.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Grad|jsn$kri: Austria 0:0. Lepa m zanimiva igra. Vralar Z&hrer je rešil Dunsj-čane poraza. 8000 gledalcev, sodnik MJina-rtf is Zacreija. Beograd: Baak: BSK 3:3 (2:1). PrijateiJ-leknia l/rez posebnega zaninuuija občinstva. BSK je vodil do 30. min naio p« js dobil l>es*do Basik, ki je tudi zasluženo ama-sjal. Sodjiik Ninkovič je Lil 4iteb. Novi Sad: Jugoslavija: Vojvodina 5:0 Dunai: Prijateljska: Rapid: Admira 4:2. Brat letava: FC Wien : FK Bratislava 4:2
Zlin: Vienna (Dunaj) : Bata 1:1 Praga: Prijateljske: Slavija : Kladoo 12:0. ftleeka Ostrava:Viktorija Žižkov 3 1 SK Plzen : Alk Stockholm 3:2
Rim: Pr/enstvo: Napoli:Lajao 1:2, Trie-stina:Bologna 3:1, Torino : Fiorentina2:0. Luches«i : Milan 1 : l, Bturi : Atalanta 2:1, Genova : Ltvomo 4:1, Roma : Juventus 2:1 Ambrosiana : Liguria 2:1
Budirop^Ata: Prvenstvo: Ferencvaros : rtTE Raab 5:1, Hungasia : Budafok 3:0, Ujpest : T&rekves 2:0, Kispest : Nemaeti 1:1, E2ektromos: Ph6bu« 2:1, Bocskay : >11«. 1:0. Szeged: SzOrtcetasi 2:0.
Am»terdam: Kolaadbka : I nkseml^m« 4 ."0 (I*).

•JUTRO« ponedeljska izdaja
4
Teden dni filma
Film o vojni v Dolomitih
Spet se nam oteta dober film Matica bo te dni pr-nesia »Dolomite v plameni i« žalosten spomin na svetovno klanje, opom a za ve-« tiste, ki se dandanes spel ogrevajo za novo vojno.
Dosti vomh filmov smo videli zadnja le ta. toda noben izmed njih ni tako blizu nam. saj se dodaja v naši n» obredni eo«e ščini v kraiih kjer je padlo na tisoče na sih mladih ljudi.
Prav tragedijo te mladine nam slika la film Vzet je iz tiste dobp. ko je zbirala Av strija mladino iz 5o'«kih kloni in io pošilja la pr-ni topove in strojne pu^ke
Za vse tiste ki so preživljali dneve in dneve v ka^prnah. ki so občudovali oh toči svinfH-nk in grmenrn topov vzhod i*olnca v gorah, ki so v (=.negu krvaveli, za v«p liste bo ta film doživljaj, kakršnega more druga če dati samo resnično življenj-« Za tiste ki so bili toliko ^rprni. la jim Je ni bilo tr^ha drgetati na fronti za življenie pa bo živa slika, kaj 'e prav za orav »polje slav-«. Tega firma nai n:b*p np 7amnd?'
Viktoi Gehring in Eduard Koch v prizoru iz '""Ustnega '»»'»j. filnia »Dolomiti v ptnmenih«
F 0 T
M h
s?
Fotoklub Ljubljana V torek zvečer važ na odborovi se/a! Na dnevnem redu med narodna razstava in drugo — T-ačelnš^i tečaj, tretji večer tokrat izjemoma v če trtek zvečer Obravnavala se bo snemal na tehnika teoretično in praktično Tečai niki naj prinesem s seboi kamere snemal n: material, eventualno daljinomere osvet ljevalne tabele in druge svetlomere
Z ozirom na številna vprašan la v zadnjih dneh sporoča tečajno vodstvo, da se nove prijave ne sprejemajo več. pač pa se mte
resenti lahko zabeležijo za drugi 'a'ctm šk tečaj ki se bo začel proti kn cu ja nuar>a a1' v za etku tebruai ia Mesečni prssnevek bo znaša! kakor seda; m člane in d ake 10 din /a ostak 20 din - V pe tek zvečer predavanje s projekero posnet kov v naravnih barvah k si rh napravi li J Brane dr M Du'ar m K Kocančie Vse člane opo/ariamo na ta /arnmtvi ve čer ki imajo nan; d<>s?<.r> tud nrnatelj. klub-a
Kako I
nca © rojstva
Poljčane 28 novembra Ljudje hrepene po senzacijah 7!asti če se dalie časa ne zgodi kai pcnebii^ga
Pa ti naenkrat kakor z iasn-ga idan <? Loč vest. da imajo °m živega nudiča Nihče v začetku ne vp ničesar določenega a so žh kmalu tu podrobnosti Neka mladenka da jp tam rodila otroka v podobi hu lica Liu iie v trgovinah, po gostilnah in drugod, kj-*r jih ie bilo po več skupaj, eo tako živo in na taneno pripovedovali, da je prijel na svet z rogovi, da ie bil ves črn in kosmat po telesu. da so mu do pol metra dolgi rep že odre zali . . Drugi so pripovedovali o prav majhnem kopitcu in nabruš^nih krempelj cih. In to vse zato. ker je ženska pred poro dom izustila, kakor pravijo. »\Iagarj rodim hudiča.«
Neverjetno, kaj zmorejo klepetavi in opravijivi jeziki in bujna ljud&ka fantazija Nenavadna novica je dosegla tudi šolarje. BiLi so o v«em dogodku že prav tako dobro
poučeni kaKor mh sla rži in so-e P K !or s: čudnega otroka og'e«!a. so lejali mora • !;<-čat' dva di i:ir;a Otrokom >»v.-;la o"ipd ni dovohen Pa tako radi bi ga vi ipl Kdo ga np bif
Ka- pa h* prav za prav na vi*-m ipnr' N»--ka žen-ka je predčasno porušila R -/ nt' vp ie. da /arad; tega ietj n f>lo ,mv <mp r>*vi to rp» -levpda tud: ni la n t n'- -k» zadavila	hud ča np im: rp Ha anm k
ip o'rok prišel rnr*p\ na svpt Trnu !ch sp takoi i>o zdravniškem prpg^dn m o' >a I i
Toliko v poiasnilo Morda bodo govorice ki s-> žp zmprom širijo, s tem pojasnilom vendar prenehale
V KRČMI
Mornar pride v krčmo ta naroči juho Poku si jo. izpljune in pravi: — Kaj pa je to?
- To je Juha. gospod, — odgovori natakar
Mornar zmaje z glavo, rekoč: .Jaz pa niti vedel nisem, da že dve leti plavam po juhi.
ATELIJA
Nov album za naše znamke
Zadnja leta je izšlo več speeianih albumov, ki obravnavajo naše znamke. V kratkem bo dopolnjen še eden, ki izhaja začasno v zvezkih. Izdaja ga Združenje poštnih uradnikov v Sarajevu.
Prejeli smo v oceno prve tri zvezke. V prvem so vnešene naše znamke, ki so izšle med leti 1921 in 1930. Tu je prva serija, ki je bila tiskana v Ameriki, invalidske znamke, ki so pozneje dobile še pretiske drugih vrednosti, prva začasna serija por-tovnih znamk s pretiski, redne portovne znamke z beograjskimi in dunajskimi klišeji, londonska izdaja in prva beograjska izdaja frankovnih znamk, ki je pozneje dobila pretisk za popiavo in nato še drug pretisk, ki je pribitek za poplavljence razveijavil. Kot zadnja serija je spominska, ki je bila izdana za lOOOletnico hrvatskega kraljestva.
V drugem zvezku imamo najprej znamke, ki so bile izdane v korist spomeniku za padle vojake v Parizu, beograjsko serijo s pretiskom Kraljevina Jugos'avija drugo beograjsko serijo, ki je pozneje dobila pretisk črnega okvira, portovne znamke iste serije, veslaške znamke, vse tri so-kolske, vse znamke za Rdeči križ, letal-
ske znamke, prve znamke s sliko kralja Pet»-a II. znamke za obletnico Marsejske-ga atentata, prve znamke za zimsko pomoč in kot poslednje znamke s sliko kraljice Marije in s sliko Nikole Tesle.
Tretji najnovejši zvezek obravnava vse bosenske znamke, ki so dobile po prevratu razne pretiske. Upošteva samo razne redne izdaje in pušča ob strani vse priložnostne in pogrešne tiske.
Album je tiskan z esperantskim in hrvatskim tekstom. Na eni strani so vselej teksti in klišeji, na drugi pa mreže, kamor naj se znamke prilepijo. Tekst je precej izčrpen, toda v njem je obilo tiskovnih in jezikovnih napak. Klišeji so žal slabo izdelani Tudi papir je pri prvih dveh zvezkih zelo slab, med tem ko je pri tretjem že dokaj boljši. Albumi o poceni in stane vsak zvezek samo 3 dinarje. Zvezki izhajajo mesečno.
Radovedni smo na zvezek, ki bo obravnaval Slovenijo Upajmo, da ga bo uredil kakšen strokovnjak, tako da ne bo spet tiste nepreglednosti in površnosti, ki smo je vajeni prav pri skora1 v<» h ki nekoliko podrobneje obdelujejo Slovenijo.
španske znamke
Večkrat se obračajo naši filatelisti na nas s prošnjo, da bi jim sporočili, kako naj zbirajo španske znamke ki so izšle v zadnjem času, katere naj jemljejo in katere ne.
Odgovoriti na to vprašanje je težavno, kajti Španija je še zmerom v vrtincu državljanske vojne in v dobi dobrega leta je izšlo v Španiji, kakor smo že zadnjič omenili, nad 1.500 raznih znamk. Res uradnih je med njimi komaj okoli 50, vse druge so priložnostne in dobrodelne izdaje raznih mes* in pokrajin. Saj v Španiji skoraj ni mesta, ki ne bi bilo v zadnjem letu izdalo kakšne posebne znamke. Da je pri lem imela veliko vlogo špekulacija mends ni treba še posebej omenjati. To se vidi pogosto na znamkah samih, še bolj pa na virih, odkoder te znamke zdaj počasi prihajajo.
Kaj naj svetujemo? Vseka ko odsvetu-
jemo zbiralcem, da bi za dvomljive španske znamke razmetavali svoj cenar. Kolikor je nam znano, so vse te dvomljivt znamke precej drage. Ce jih skušajo čim "eč zbrati jih bo to stalo ve'ike vsote vseh pa tako ne bodo mogii dobiti.
In če se bo nazadnje izkazalo, da je 90% vseh teh znamk špekuiativnih tor^i brez vrednosti, tft med zbiralci seveda veliko razočaranje. (Ta odstotek najbrž ne bo dosti manjši). Zato je najpametneje, da vsak zbiralec spravi španske znamke ki jih slučajno dobi, nikakor pa da bi zanje izdajal denar. Ko se bo ugotovilo katere znamke so bile izdane brez šp kula-cije in katere ne, bo še zmerom lahko kupil vse redne znamke za znesek ki bo dosti manjši, kakor pa cena vseh t'rtih veljavnih in neveljavnh vin'et. ki mu iih zdaj vsiljujejo razni trgovci in zbiralci dvomljive vrednosti.	R.
Znamke, ki izgubljajo veljavo
Ob koncu letošnjega leta bo 20 nemških znamk izgubilo poštno veljavnost. Med njimi so mnoge najlepše nemške znamke zadnjih časov. V prvi vrsti se ved . znamke za letalsko pošto, ki so imple sliko Ze*v pebna nad zer^elisko Vroelo ;n dobile potrm še razne pretiske za posamezne dolge polete Nadaljne znamke, ki, ne bodo
več veljale so male znamka z Zeppelinom nad morjem, znamka za obletnico »Luft-hanse«, Guerickova spominja znamka znamki s slikama Daim'erja n Benza. serija 4 znamk za kongres občin, lpnskr znamke za svetovni kongres v Hamburgu in lanski znamki za kongres Hitlerjeve stranke v Niirenbergu.
Kakor vidimo ip t-iph trr»i nrilcžnostn-mi zn?»mk<irr>i	ki 'ma*'kair
s^ora1' v wk! TVrv: To »c ore*1,'"em vse leta'cke mapi-p s s i'*o 7rp-f''nfl serija. ki je bila izdana za pelet na raz-
Z motorjem m Ljubljanski grad
Ljubi lana. 28 novembra Tričetrt na dve Veter nosi glas ure tn zvona Po glavni aleji hiti fotoreporter z
aparatom v roka. Veter je mrzel. Vzdolž ceste, po kateri bodo vozili dirkači, je potegnjena vrv Ob drevesu je postavljen zvočnik Vsakih par minut p rt vozi izza ovinka motor Usnjene obleke vozačev so ošk?opl"ene z b'atcm.
Kaza'ec ure pri Sv. Jakobu se počasi pom ka proti dvema.
»Prosim, tuikaj nazaj! Do drevesa'« opominja stražnik Ljudje se po<m kajo proti stezi, ki je blatna od raztopljenega snega Vozač številke devetnajst drči navzgor Njegovo vozMo pr sekano ropota Njegovi škomji tn snkn-fa so blatni »Nazaj'« kriči stražn k »Saj cmo kljub temu lahko prijatelji.« miri nekdo Od klopi srecH aleje di£e kostanji Kakor tktakan'e ure se sliši v enakih p*es'ediVh- »Vroči! .. Vroči! .. « Po dirkalni stezi hiti nekdo od korozije z rdečim trakom okrog rokava Po hribu ravzgor prhajaio st ažniki. Na ovin-kh trob'-'o vozla, k: jih vozači po^a.Ti preizkušajo Spodai se na ob b »tr^neb hriba sveti-o h'."c. pokrite s snegom Zvoniki dimniki, aonce.
■>Ona im3 pa tudi druge rada ■ . razlaga neK lo v g^eči Zdai drči mimo avto Ljudje se prerivajo, stlržn ki Jih porivajo nazaj, ura pri Sv: JakoVj bije četrt pol treh
Vozari sp zbirajo ob koms ji Ma nrz-leži zelen v; nec z rdečim šor>'<om Številka tri Pat Petindvajset. Devet Voiak ob drevesu pr t'ska slušalko na 'iho F*otore p o rt c rja rastavi-atu apar.Ha Vozači o blatrr. Ve-&r polagal na i*T»ga 'Zin^d motorjev Na stolu lcž'e rdeče in rimi ne zastave
Oa;te s;,:nnl do''« '
;Nazaj gorpada! Bolj nazaj tu 1e n~j-nol nevarno'«
V lahkem tempu voz^o vozači navii.il ob nepret gpn; ve'vg; nog Obrazi, so po-m:x'rell v vetru. Ura bo tri se nj s gna-:a'' vika c'e<;et.na'st voz -ror Nato av-tomob J z rd čo. zastavo Nekdo e prine-•e' šov programov
Stran ? t n!« pod: stražnik fanta ki j prodaja pecivo
Trije dolg,- s-:gnali Vrrta' ljudi ob vrvi je vžvalo^ila Od apodai se s š: ttfdf^n-e voz;'a Na tcvljer. aparati-so ijri si ko človeka v as*\ieni suk'*^, ragn '>.:r T s a nad voz p . 'n nj- ■ • rm hrb^u e p vezm? ' t c*' '*" " ' r vt r o"Vu - .' i !:>. tn ■ • •• z •' ' : <•- ih iv . • •■> vp. z. :i "	• l " i' ' ■ Z ti. C )v j i
pn teieionu daje sig ae- r to p.rti: a -iiu aike na ušefa Po dveh straneh hrb3 v trumah pr hajajo ljudje Motorji za-mohio ropotajo. Oči in aparati sprejemajo slke-človek. nagnjen nad motorjem Vse do glave o/kropi jen z blatom. Sekundo. dve in ž. se zaustavlja tam na vrhu.
A svetlo novembrsko sonce sije na mesto in hribe, pokrite s snegom. Nekaj sto ljudi mečka v rokah programe in čaka: Eden izmed njih bo pHd. Hočejo ga videti, da mu bodo ploskali in klicali od navdušenja. Njegovo ime bodo izgovarjali potem čCmive in tedne v svojem enoličnem vsakdanjem življenju.
Katarina 6pur.
stavo v Chicagu, je draga in notira danes v katalogu že 360 Rm. Ta cena velja seveda samo za tiste znamke, ki so Se na pismih in so res videle Chicago. Cena pa je tako visoka zaradi tega, ker je bila naklada razmerno majhna ln so bile znamke dokaj drage.
človek se mora smejati, ko prebere uradni razglas o razveljavi jen ju teh znamk. Ta namreč piše, da se znamke, ki ne bi bile porabljene do konca leta. še lahko v januarju zamenjajo na poštnih uradih za druge znamke. Radovedni smo, koliko znamk s sliko Zeppelina bo na ta način zamenjanih.
Znamke za svetovno
prvenstvo v smučanju
Finska poštna uprava pripravlja izdajo posebnih znamk za svetovno mojstrstvo v smučanju, ki bo februarja prihodnjega leta v Lahtiju. Izdala bo 3 vrednoste, in sicer za 1.25, 2 in 3.50 finske marke. Vsa serija bo imela 3.25 marke pribitka, ki bo šel v korist pripravljalnemu odboru za te tekme. Osnutki teh znamk so že objavljeni in so zelo okusni. Kažejo lepo izdelane prizore iz smuškega športa. Izšle bodo v nakladi 200.000 serij.
Avstrijska zimska pomoč
Pisali smo že o letošnjih avstrijske'h znamkah za zimsko pomoč, za kd*are je napravil o-nutke znani dunajski uicadetn-ski sl;kar p-of. Kitt Znamke so že razprodane Nekaterih vrednot je zmanjkalo na poštah že prve dni Naklada je bila razmeroma ve'ika. saj -'e zrasla pri nižjih 3 vrednotah po 700 000 korov. pri najvišji pa 200 000 ko=ov Poštna uprava bo tako zaslužila pol milijona šilingov, organizacija zimske pomoči pa 270 000 šilingov
Te številke smo navedli «amo rad' tesa da naplavimo maibno primejo med fi nanfrrm efektom nsšfh i rt tui'h dob^odel n;h 7nar~k Pri naš;h serijah znaša nam reč največ 200 ono 0:n čen~av 'e naša d 'f>vq p-pppi več'a k^>kor Avst^ja
Tu se naibo''p v;d' k^kSnr ^n^sfi 'm država če i?da'a 'epo izdelane -n 'epo ti
-V^riP •rprtr~}rP pri n" n*>	*■)(•> S.
0"4~'0 Vee O1"' cf^-prn 'n	sp h'
rp p ■* l-i ' m: "ii-Kfl-f^i	v, y pa n :'.
rv>I -rt-1"	lor ;	"'" ^ 1» ^ r*-,'/-. *.-.
L. J, PiU
0
iS komu kcufioklotii+i,
t, // S t A t
/, ItUfil
:icitivno pMol
Vojaki iz pločevine
Tako brez cilja hodt č<ovek zdaj pred Miklavžem po mestu Prazen kakor so dnevi prazni čakajoč nekaj, o čemer ve. da šele bo. morda šeU čez dolgo.
Pred izložbami se gretejo otroci Zamak nien' gledajo v vse tiste dobrote ki so tako tepe pa imajo le eno napako, da je za njimi napisana cena. ki je navadno ie Miklavž bogatin in dobrotnik ne zmore
Po izložbah se sprehaja o vojaki $ pu-škbmi na ramah, nekateri pa kieče In tan ki med njimi, topovi, strelski jarki.
Časih so bih ti voiaki iz kositra Med vojno so delali tudi ilovnate, ker je šel kositer za višre namene Zdai so pločevinasti in lepo pobarvan; in eden med njimi nosi še zastavo Drug ze drugim korakajo.
Otroci strrre vanje V topove in tanke, v strelske jarke
»Tole bi rad imel! Prosil bom Miklavža Potem se pojdemo vojno...«
Poterr se pojdemo vojno!
In deček začne v mislih razglabhati. ka-Ko bo vse to lepo Bojeval se bo. prema-
gal bo sovražnika njegovi vojaki bodo za-vzeli sovražn kove larke
Njegovi vojaki iz pločevine lepo pobarvani ...
•
Nekoč fe bila svetovna vojna — tako dolgo je že. da so mnogi to pozabili Devet milijonov 'judi te vzela Devet milijonov, in med njimi mnogo takšnih, ki niso bili deset let starejši od teh dečkov
Ves svet se oborožuie. Za novo vo.no? Za obrambo? Kdo ve?
V	izložbah pa se izprehajajo voiaki s tanki in topovi in zastavami in pred njimi strme dečki. »Potem se pojdemo vojno,.. j«
V	Južni Ameriki. k> ie po naših poj-m'h daleč za nami, so ponekod z zakoni prepovedali prodajo igrač, ki propagirajo vojno. Pri nas pojemo »ko bomo pa kedaj dorasli, železo bo kar zdaj je les .«
Pred izložbami strme otroci v pločevinaste vo ake
Nekoč e rekel Nekdo: »M r med vamifa ln rekel je tudi.
»Ljubite se med seboj!«	B R.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da nas je nenadno zapustil, previden s svetimi zakramenti, naš predobri soprog, oče, stari oče. brat in stric, gospod
JANKO KARLOVŠEK
posestnik, trgovec in gostilničar
K vetnemu počitku bomo spremili predragega pokojnika v torek, dne 30. novembra ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin m molitev. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. 8MARJETA NA DOLENJSKEM, 28. novembra 1937.
žalujoči ostali.
naS dolgoletni, vestni plačilni natakar.
Pogreb nepozabnega bo v torek izpred državne bolnice ob 14. uri popoldne.
Ohranimo mu večni spomin.
AVTOMATIČNI BUFFET DVJ-HAM v Ljubljani
'MiT' filJJ i
Miklavževa darila
ic *>a. praktična, fina
ir pripmsta po znatno ni kih cenah dobite
1 ' l-r- y ,-
Sn^U«- »n
.omp'etne dobi "e naj- j p r> tvrdki .;<	p;' . «ielo- F M Srhmltt Pred
'' i	'rr.ov- iki^ijo 2. Ljubi 1a**a.
.i ui -o SOuS^-e'	343-6
in širitr T R O'
Ureju.ie Davorin Kavljeo. — Izdaja za fconzorcn »Jutra« AdoU Kibtukar - Za Narodne tiskarno d d kot Uskaruaria Pran Jeran - Za tnaeratni del ie odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ltubhan