Poštnina plačana v gotovini. 4* marca 1939 St. fO Leto III. ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Huda ol> a obremenitev Delavstvo zahteva revizijo uslužbenskega davka V razpravi je državni proračun za leto 1939/40. Pri tej priliki se bo sklepalo o uvedbi novih davščin in o reformah, ki naj zadenejo stare davščine. Delavstvo je obremenjeno z uslužbenskim davkom. Predpisi za uslužbenski davek so pa zelo krivični. Delavstvo upravičeno zahteva, da se odmerna podlaga uslužbenskega davka znatno zniža. Kakršno je danes stanje, so delavci sorazmerno najbolj obdavčeni. Če ima delavec na mesec več kakor 400 dinarjev zaslužka, mora že plačati davek. Ekstisteneni minimum, odmerjen s 400 din na mesec, je gotovo prenizek. Pravilno bi bilo, da bi plačeval delavec davek šele tedaj, če bi imel dohodek, ki sega preko resničnega eksistenčnega minimuma, ki je pa vsaj trikrat tako velik, kakor ga pa priznavajo davčni predpisi. Nevzdržno je, da mora plačevati delavec davek že od zaslužka, ki ne zadostuje niti za vsakdanji kruh. Nadaljnja krivica je, da so olajšavam, ki se priznavajo pri predpisu uslužbenskega davka, deležni le otroci do 18. leta starosti. Običajno je, da delavec otroke delno, ali popolnoma vzdržuje tudi preko 18. leta starosti. Ali so otroci brez zaslužka, ali pa še študirajo! Zakon ne (>ozna tudi nobenih olajšav, če davčni zavezanec vzdržuje starše ali druge bližnje sorodnike. Vsak delavec mora do zadnje pare plačati predpisani davek. Svojega zaslužka ne more skriti. Davek mu odtrga že delodajalec, ko mu izplača zaslužek. Že s tega stališča bi morala biti odmera uslužbenskega davka umerjenejša, ker ne gre od davčnega predpisa ničeča r v izgubo, kakor na primer pri vseh drugih obdavčitvah. Zahteva delavstva je: Eksistenčni minimum uslužbenskega davka se mora zvišati za najmanj 3-krat-no vsoto, davčne olajšave se pa morajo priznati za vse člane družinske skupnosti, ki žive od plače delavca. Pl v ■ acam dopusti V Angliji že nad 3 milijone delavcev deležno plačanih dopustov Anglija je znana kot država kapitalističnega gospodarstva. Vendar pa tudi v tej državi socialno-poli-tična zakonodaja zavzema čimdalje večji obseg. Posebno značilne so številke glede plačanega dopusta. Po kolektivnih pogodbah je plačanega dopusta deležno že nad 3 milijone delavcev in nameščencev. Delavci dobivajo kot odškodnino polno tedensko mezdo v povprečju zadnjih 6 ali 12 mesecev. V neka- terih slučajih je odškodnina določena s stalnim zneskom, ki ga plačuje posebna v te svrhe ustanovljena blagajna. Delavci imajo tudi pravico do odškodnine, ako so pred nastopom dopusta izstopili iz obrata, izvzemši ako je delavec prostovoljno izstopil ali mu je bila služba iz utemeljenih razlogov, ki zadevajo njegovo sposobnost, odpovedana. Imlusl - II I V 1 _ ustrua plačaj! Glavni vzrok, zakaj se Dan za dnem beremo in slišimo, da postaja na pragu pomladi število brezposelnih večje, namesto, da bi bilo obratno. Če pogledamo vso zadevo nekoliko bolj natančno*, vidimo, da leži temeljni vzrok tega žalostnega pojava predvsem v težavah, s katerimi se morajo pri nas boriti skoro vse panoge industrije. Spominjamo se še živo. kako se je v naši ožji domovini pred kratkimi leti pod vplivom nepremišljenih demagoških gesel vgnez-dilo splošno javno prepričanje, da industrija seli v južnejše kraje je treba v prvi vrsti industriji naprtiti vsa težka bremena javnih dajatev. Usodni rezultati seveda niso mogli izostati. «lndustrija lahko plača!» — to je 'bilo takrat splošno geslo in občine so poleg banovin kar tekmovale med seboj, katera bo bolj »pritisnila* in « pri vila» industrijo. Kakor se je v zadnji dobi pokazalo v absolutno nepopravljivih posledicah, je pričela večina industrije naravnost bežati iz naše ožje slovenske domovine in se seliti v Narodna le arodna koncentracija l. II Narodno združenje se mora pričeti pri delu in ustvarjanju za socialne koristi celote in posameznika Pregovor pravi: sloga jači, nesloga tlači. Združena sila več pomeni, kakor enaka sila v deljenih drobcih. V organizaciji je moč, posameznik ne pomeni nič ali zelo malo, združba posameznikov pa more biti nepremagljiva fronta. V današnji družbi se trudimo, da bi gospodarsko moč slabejših posameznikov ojačali z združevanjem v gospodarske zadruge. Tudi kapitalisti se ne čutijo dovolj močne, ako se pojavljajo posamič, zato je njih navada, da so povezani v delniške družbe, v kartele in truste. Take so potrebe in pojavi v gospodarskem življenju, da se pospešuje gospodarsko uspevanje posameznikov ali skupine posameznikov. Take so potrebe v današnji družbi, da se morejo koristnejše zaščititi socialne pravice in zahteve posameznika. Današnji čas živi v stremljenju po združevanju sil na vseh področjih človekovega življenja. Tudi v politiki vidimo zbiranje sil, posebno izrazito je ta težnja uveljavljena v fašističnih državah, kjer so razbite politične stranke in je ves narod združen v eno stranko, s katero uveljavlja svojo politično voljo in državljanske pravice. Vsa državna oblast je osredotočena v eni osebi, ki predstavlja simbol enotne narodove moči, ki ne sme biti slabljena z drobenjem na male kose, na parlament, na samouprave in na politične stranke. V človeku je naraven in prirojen Čut samostojnosti, individualna samozavest, ponos, samolastnost. V človeku je razvita volja po individualnem razvoju in neodvisnosti. V tej volji leži izraz človekovega dostojanstva. Zato je v človeku tudi razvit čut demokratičnosti, ki zahteva svobodo za vsakega posameznika. Človek je po naravi sebičnež z vsemi grdimi lastnostmi naravnega bitja, kj se po prirodnih zakonih bori za obstoj. Treba je višje vzgoje, da posameznik postane sposoben za družabno sožitje, za življenje in uveljavljanje v večji skupnosti, v socialnem in deinokratičneril kolektivu. Človek je pa tudi slabič, ki se čuti močnega samo, ako živi izven nevarnosti. Ko zagrozi nevarpost in jo človek zasluti v neposredni bližini, je človek kar naenkrat strahopetnež, bojazljivec ter prične iskati zaslombo in varnost v skupnosti, v skupni fronti, v množici. Življenje naroda je podobno življenju posameznega človeka. V sreči in izven nevarnosti tudi narod živi mirno, samozavestno, ponosno življenje, ki je polno aktivnosti in razmaknjenosti, včasih celo borbenosti preko dopustnosti. V takih časih je v ljudeh malo smisla za skupnost, vsak hodi za svojo srečo in vsi so srečni, nevarnosti nihče ne sluti. Pridejo pa težki dnevi, takrat je tudi narod slabič, strahopetnež, ki se boji svoje lastne slabosti. V narodu se pojavljajo težnje po zbiranju sil, po pojačanju narodnih odpornih moči in po ekonomičnejši razporeditvi in ureditvi narodovih napadalnih sil. V takih časih se prične govoriti o potrebi narodne koncentracije in koalicije, o nujnosti narodne sloge, o skupni zeleni mizi, o skupnih nevarnostnih in skupnih potrebah. Vsi narodi so doživeli in preživeli težke čase, v katerih so dobili rešitev samo v narodni združitvi, v koncentraciji vseh dobrih ljudi v narodu proti vsem in vsemu, kar je bilo narodom v težko škodo. Take vsenarodne koncentracije so uspele le takrat, ako so bile zacementirane z moralnimi vezili, t.j. ako je v tej združitvi odločeval duh, miselnost, socialnost, ljubezen in spoštovanje do n a-n o d a, do njegovega trpljenja in žalosti. Narodne koncentracije morajo biti izraz srčnih potreb, ne politične taktike ali osebnih stremljenj. Narodno združenje se mora pričeti od spodaj navzgor, pri odnosu človeka do človeka, pri praizvoru vsega napredka; pri delu in ustvarjanju za socialne koristi posameznika in celote in ne pri besedah od zgoraj navzdol. .ec. južnejše pokrajine, kjer gospodarijo v javnem in gospodarskem življenju prevdarnejši, pametnejši in izkušenejši ljudje. Tam davčni pritisk na industrijo še daleč ni tako velik in trd, kakor je pri nas, kjer del industrij ustavlja svoje obrate. drugi del pa poslovanje občutno omejuje. n'/V m u;i>y/ dviri* i- • •t iSa j-- i a*~ 'M ■M* y*j. Zaslužki in zaposlil ev Delovni pogoji so v Sloveniji za 14 odstotkov slabši, kot v drugih delih države (J delavskih mezdah in o zaposlitvi nam nudi statistika Suzorja točno sliko, ki je spopolnjena s podatki ljubljanskega OUZD tudi za presojo razmer na delovnem trgu v Sloveniji zelo zanimiva. Leta 1950. je bilo v Sloveniji zavarovanega članstva 9".688; dnevna zavarovana mezda je pa znašala 26.45 din. Leta 1938. je bilo v Sloveniji zavarovanega članstva 98.768; dnevna zavarovana mezda je pa znašala 24.7? din. Leto 1930. navajamo kot izhodišče, ker se je naslednja leta pričela gospodarska kriza, ki je iinela za posledico, da je pričelo število zaposlenih delavcev silno padati in obenem tudi zaslužki. Za primer naj navedemo, da je bilo leta 1933. zavarovanih le 75.564 članov, zavarovana mezda je pa znašala 23.23 din. Od leta 1934. dalje je pričelo število članov OUZD naraščati, dokler ni leta 1938. doseglo števila 98.768. Leta 1938. je bilo v Sloveniji zaposlenih, oziroma zavarovanih 1% več delavcev, kot leta 1930. Zato je pa bila zavarovana mezda, oziroma zaslužek za 6.3% nižji, kot leta 1930. Od leta 1934., ko je znašala povprečna zavarovana mezda le 22.40 din., pa do leta 1938., ko je znašala 24.77 clin., so se zaslužki zvišali le za 7%. Med tem je pa pričela naraščati draginja življenjskih potrebščin. Od leta 1935. do leta 1938. so življenjske potrebščine v ceni gotovo za 12% poskočile. Zato delavstvo opravičeno ugotavlja, da se mu slabše godi, kot v letih najhujše krize in da ne dobiva zaslužkov, kot v letih pred gospodarsko krizo, do katerih bi imelo pravico, ker so se med tem življenjske potrebščine tako silno podražile. V primeru z letom 1930. se je v Sloveniji leta 1938. povečalo število zaposlenega delavstva za 1%. V ostalih pokrajinah države je bilo leta 1930. zavarovanih 533.493 delavcev, leta 1938. pa 616.424 delavcev. V istem času, ko se je število zavarovanih delavcev dvignilo v Sloveniji za 1%, se je v drugih pokrajinah v državi dvignilo za 15.4%. Delovni pogoji so torej v Sloveniji za 14.4% slabši, kot v drugih delih države. To pa gotovo ne vsled naše krivde. (Jospodarstvu v drugih pokrajinah države se je pač izdatnejše pomagalo, da je prebrodilo težka leta krize. Ta ugotovitev je za slovenske delavce gotovo bridka. Tembolj, ker jo v življenju tako težko prenaša. Nujni protiukrepi Težkoče tekstilne industrije zaradi omejitev uvoza bombaža ilCHzgUd svetu Zdi se, da smo se v našem, gospodarstvu, zlasti v različnih industrijskih [>anogah, že kar navadili na več ali manj trajne in občutne krize, nekako tako, kakor ciganovo kljuse biča. Kar nekako zadovoljni smo, če se lahko sestajajo najrazličnejši, poklicani in nepokli-cani, strokovnjaki in gospodarstveniki k čim pogostejšim anketam, konferencam in sejam, na katerih sc potem ugotavljajo na strokovnjaški način že itak vsakemu slepcu očitna dejstva in bridka resnica. V zadnjem času se zvija v takih kriznih bolečinah tudi naša tekstilna industrija. Jugoslovanska tekstilna industrija, pri kateri Slovenija ni ravno najmanj prizadeta, se nehaja že nekaj časa pred občutnimi novimi težavami zaradi omejitev uvoza bombaža iz neklirinških držav. Kakor je znano, je naša Narodna banka izdala sklep, da se mora izposlovati za uvoz bombaža iz neklirinških držav njeno predhodino dovoljenje. Ta dovoljenja pa se izdajajo le v polovični izmeri lan- skega uvoza bombaža. S tem je hotela Narodna banka doseči, da bi se boonlbaž uvažal v čim. večji meri iz klirinških držav, to je predvsem iz Nemčije in Italije. Medtem je pa Nemčija z letošnjim 1. januarjem popolnoma prepovedala izvoz bombaža v inozemstvo, do-čim je iz Italije mogoč izvoz bombaža le proti plačilu v prostih devizah. Z ozirom na to dejstvo se nahaja naša tekstilna industrija glede nabave svoje glavne surovine — bombaža — v skoro brezizhodnem in obupnem položaju. Zaradi tega nastajajoča kriza se pri nas že pojavlja v zelo vidni in občutni podobi. Dolžnost vseh poklicanih in odgovornih činiteljev bi zato bila, da brez odlašanja in odstavljanja omogočijo takojšnjo preskrbo naše tekstilne industrije z neob-hodono 'potrebnim bombažem. Menda je vendar lažje katastrofo in škodo pravočasno preprečiti, kakor pa jo prepozno popravljati. Jugoslovanski narodni dohodek je že itak porazno padel in novih brez-poselnikov nam prav nič ni treba. HouL oMaJd H£L o8jit>hju Zadnje poglavje bratomorne španske tragedije se bliža svojemu pričakovanemu koncu. Bridki vzgled češkoslovaške drame se ponavlja brez ponovljenega Monakova. Francija in Anglija sta tudi ob tej priliki nastopili usodno Ualadier-lionnetovo pot in prepustili brez vidnega kesanja in glasu vesli španske republikance njihovi usodi in propasti. V nekaj dneh bo izročena republikanska Španija z vso vojsko in premoženjem generalu Francu, ki pa se je baje zavezal obema zahodnima velesilama, da se ne bo maščeval nad republikanskimi nasprotniki, če niso zagrešili nobenega kriminalnega zločina. Kako se bo ugotavljala ta krivda, pa ni povedal. Za to ceno sta Anglija in Francija priznali vlado generala Franca in izbrisali zavezniško republikansko Španijo s svetovnega zemljevida. V rimskih diplomatskih krogih napeto pričakujejo, da se bo sedaj, po priznanju vlade generala Franca s strani Francije in Anglije, vsa diplomatska aktivnost osredotočila s španskega vprašanja na vse one probleme, ki so dali povod francosko-italijanske-mu sporu. Ta spor je znova oživel v grozečem obsegu in na obeh straneh ni videti nobene naklonjenosti k jropušča-nju. Vse velesile so zadnje dni pospešile svoje oboroževanje v zraku, na suhem in na vodi. Približno bi si mogli predstavljati to « bor bo za svetovni mir*, če bi se zavedali, kaj predstavljajo vsote, izdane za oboroževanje. Samo Anglija je pripravila v oborožitvene svrhe 700 milijard dinarjev o naši veljavi, kar predstavlja okrog 60 celotnih letnih jugoslovanskih državnih proračunov. Italijanski pristojni krogi izjavljajo, da Italija ni prav nič odstopila od svojih žalitev v Sredozemlju, v Afriki in drugod, vendar jih pa zaenkrat še ne bo točno precizirala. V odgovor mi to ugotovitev delajo francoske in angleške oboroževalne industrije s polno paro noč in dan. Kakor je videti, se nam na svetovnem nebosklonu za jutri ali pojutrišnjem ne obeta ravno najlepše oteme... mm • ----- — šolske reforme pripravljajo v Italiji. Poleg izobrazbe in telesne vzgoje se bo odslej vsa šolska mladina v Italiji urila tudi v rokodelstvu in v delu, ki je potrebno na gospodarskem podroju in v industriji splošnega uu-rodnega pomena. Vsi otroci bodo dolžili delati tudi na polju. Spodnja gim nazija bo imela samo tri razrede. Obstojal bo samo en tip spodnje srednje šole. Država lx> na svoje stroške izšolala revne in talentirane otroke in to tudi na univerzi. — Protinemške demonstracije. V Gdanskem so nemški visokošolci vrgli s politehnične visoke šole poljske študente. Nasilstvo nemških visokošolcev je povzročilo velike demonstracije v celi Poljski. Demonstracij proti Nemčiji se niso udeležili samo študentje, ampak tudi ostalo prebivalstvo. Demonstracije so pokazale, da je poljski narod protinemško orijentiran. — V ruski zunanji politiki se opaža zadnji čas preokret, ki stremi za tem. da kažejo v Moskvi vedno bolj tendenco pomirjenja, a ne tudi zbližanja z Nemčijo in Italijo. Rusko časopisje vedno bolj poudarja, da med zunanjo politiko tako zvanih demokratičnih in totalitarnih držav ni prav za prav nobene razlike. Rusija se ne postavlja več na stališče, da kdor v Evropi ni z njo, je proti njej. Rusija ni več pripravljena, da se za vsako ceno bojuje z državami, ki so v ožjih stikih s totalitarnimi državami in dopušča možnost, da ustvari normalne odnose posebno z državami, ki v Evropi meje na njene meje. Slej kot prej je pa Rusija nepomirljiv nasprotnik Japonske, ki vedno bolj ogroža njeno posest v Aziji. — V Avstriji je narodno socialistični režim razpustil preko 100.000 društev, ki so imela okrog 30 milijard din premoženja. Med temi društvi so tudi vse delavske organizacije in zadruge. — V Gibraltarju se vrše velike pomorske vaje angleškega brodovja. Vaj se udeležuje 115 bojnih ladij. — Češki komunisti (petsto po številu) so prosili sovjetsko vlado, da bi se naselili v Rusiji. Sovjetska vlada je pa prošnjo zavrnila. — Nemci na češkem bodo oproščeni obvezne vojaške službe. — Ljudsko štetje se bo po vsej Nemčiji izvršilo 17. maja 1939. — Nemčija je pričela graditi novo obrambno črto, ki se razprostira od Baltiškega morja do Ratibora v šleziji. — Italijanski zunanji minister Ciano je obiskal Varšavo. Pri tej priliki je {•oljsko časopisje poudarjalo, da bo Italija podpirala zahtevo Poljske, da dobi od \nglije kolonijo. — Nova fašistična korporacijska zbornica se bo sestala skupno s senatom, dne 23. marca, in sicer s prestolnim govorom kralja Viktorja Emanuela. — Redukcija mezd v tovarni avtomobilov. Člani Enote delojemalcev v tovarni avtomobilov Willys Overland Motors v Toledu (Ohio) so prostovoljno pristali na znižanje mezd za 10%. To |K)djetje zaposluje 4 tisoč, delavcev. 1 o je prvi primer, da je delavstvo samo pristalo na redukcijo plač. Ta Enota delojemalcev je bila ustanovljena pred 4 leti. Seduj se ugiba, kaj bodo storili delavci drugih tovarn avtomobilov v Ameriki. — Izgubljena monarhija. Znani narodno socialistični ideolog Rosenberg je v nekem govoru izjavil: Cesar Viljem je leta 1918. s svojini odhodom porušil tradicijo pruskih vladarjev. S tein je položil v grob tudi monarhijo, ki se zato ne bo nikdar več vrnila. — Češke municijske tovarne v Polički leže sedaj tik nemške meje. Tovarne bodo sedaj opustili in jih spremenili v sanatorij za bolne na pljučih. Posebno dobro bodo služili paviljoni v gozdovih, ki so doslej služili kot skladišča z.a smodnik. IVAN KRAVOS MARIBOR priporoča: kovčeke, ročne torbi, ce, aktovke, denarnice, nahrbtnike, gamaSe itd. »OBNOVA" F . NOVAK dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, linolej, preproge, zavese, odeje, ielezno pohištvo, otroške vozičke najceneje Maribor, Jurčičeva 6 Posteljno perje od Din 8*— naprej kemično očiščeno se dobi pri „LUNA“ samo Maribor, Glavni trg 24 \ Vsaki osebi — družini nudi stalni zaslužek „MARA“ Maribor, Orožnova 6 Celje, Slomškov trg 1 1'letilitcm — raipollijali ti nogavic li pleleila landanašnji je laž tako v časteh, da se niti najpredrznejši ne sme drgniti ob njo. Resnico je treba spoštovati v teoriji, za prakso nima nobene I J vrednosti. Prvo je, da človek živi, — če živi s pomočjo laži ali resnice, je naposled vseeno. Sredstvo je sredstvo. (Iv. Cankar) |sa razumna in poštena politika je izvajanje in utrjevanje humanitete navznoter in navzven; politiko moramo kakor vse, kar delamo, nujno dosledno podrejati etičnim zakonom. Vem, da so politiki, glavno tisti, --------- ki se smatrajo za strašno praktične in zvite, katerim ta zahteva ni všeč, toda izkustvo, ne samo moje, uči, mislim, da je razumna in poštena politika, kakor je pravi Havliček, najučinkovitejša in najpraktičnejša. (Masaryk) TEKOM TEDNA Sladkor Sladkor je vsled svoje uporabnosti in hranilne vrednosti nepogrešljiva življenjska potrebščina. Je pa sladkor pri nas tako drag, da je konsum v državi razmeroma zelo majhen. Kilogram kristalnega sladkorja stane 14.50 din. Od vsakega kilograma pa odpade na javne dajatve in železniško prevoznino 9.11 din., in sicer: na državno trošarino 7.50 din., na prometni davek 0.41 din., na občinsko trošarino (v Ljub-ljuni) 0.20 din., in na železniško prevoznino (Ljubljana) 1 din., skupaj torej 9.11 din. V tovarni bi stal kristalni sladkor brez javnih dajatev 5.39 din. Če hočemo dvigniti konsum: se morajo javne dajatve znižati. IN e z a slišno je, da plača ko n s u m e n t skoraj 200 % več zn sladkor, kakor je pa vreden. Zato se nc smemo čuditi, da znaša potrošnja sladkorja v Jugoslaviji le 4.5 kg na osebo in letou Bistveno druge cene in potrošnja sladkorja je v drugih državah. Navedemo le dva primera: Na Danskem stane 1 kg sladkorja 4.08 din., zato pa potroši Danec letno 50 kg sladkorja. V Angliji stane 1 kg sladkorja 3.74 din., in znaša potrošnja 49.6 kg na osebo in leto. Popolnoma zgrešena gospodarska politika je, da se z visokimi javnimi dajatvami in prevozninami tako silno podražuje sladkor in s tem one-mogočuje konsumentu, da bi porabil sladkorja toliko, kolikor ga potrebuje za svoje življenje. Pri današnjih slabih zaslužkih bo kmalu sladkor le še za gmotno bolje situirane sloje. Mislimo, da bi država imela isli dohodek od sladkorja, če bi znižala davščine. Vsaj bi se konsum takoj povečal in bi se tako izpadek na eni strani nadomestil takoj na drugi strani. Tudi tihotapstvo s saharinom bi prenehalo. Gotovo se družine ne poslužujejo saharina, ker se jim zdi boljši. Sladkorja enostavno ne morejo kupiti, ker je predrag. Zato dol z visokimi cenami sladkorja, ki je ljudska hrana! =: Narodna skupščina je pričela razpravljati o državnem proračunu. Razprava 1)0 trajala: predvidoma 14 dni. Zanimanje politične javnosti je osredotočeno na pričakovano izjavo ministrskega predsednika in na pooblastila, ki jih bo s finančnimi zakonom zahtevala vlada. = Zaradi odstopa dr. Stojadinoviča se tudi v inozemstvu ni nihče vznemirjal. Celo italijanski listi so poudarili, da odnosa ji z Jugoslavijo niso vezani na kake osebe. Sporazumi vendar niso sklenjeni med osebami, ampak med državami. Vse to je samo obsebi razumljivo. Omembe je vredno samo zato, ker se je še pred meseci pogosto trdilo, kaj bi se marsikaj lahko zgodilo, £e ne bi imeli dir. Stojadinoviča in da baš zaradi zunanjepolitičnih razlogov ni niti misliti, da bi se v doglednem času umaknil iz vlade. — Pariški dnevnik «L’Oeuvre» poroča, da je bil izpuščen na svobodo predsednik «Zbora> Dimitrij Ljotič, kakor hitro je prevzel oblast Cvetkovič. Ljotič je vložil tožbo proti bivšemu predsedniku vlade y'-cuo Ln, pce 50 Š M O L-pasro kremo za čevlje ki so bile zavarovane nad! 500 tednov, pa se podpora zviša za 50%. V ta podporni sklad se steka mesečno 575.904 din, od česar odpade na ozemlje ljubljanskega okrožnega urada 65.394 din. Na druge okrožni urad 55.000 din. Prošenj sek, n. pr. na beograjski okrožni urad 65.000 dinarjev, na zagrebški okrožni urad 65.000 din. Prošenj za podporo je bilo do 1. julija 1938, ko je potekel prvi prijavni rok vloženih 4330, od česar odpade na ljubljanski urad 1207 prošenj. Ljubljanskemu uradu sledi zagrebški u rad s 749 prošnjami, dočim je bilo iz ozemlja beograjskega okrožnega urada vloženo samo 234 prošenj. Pogojev za podporo ni izpolnilo pri ljubljanskem uradu 467 oseb deloma zato, ker so še sposobni za delo, deloma zato, ker niso izpolnile predpisanega članstva ali so prošnje vložile prekasno, odnosno so prosili tudi svojci, ki so po uredbi od podpor izključeni. SUZOR-u je predloženo dosedaj 525 prošenj za znesek 66.895 din mesečnih pokojnin. S tem je razpoložljiva kvota izčrpana. Podpore tečejo od decembra 1938 dalje. Približno 215 prošenj bo SUZOR-u predloženih v mesecu marcu, tako da bodo ta mesec rešene vse vložene prošnje. Za 215 prošenj bo potreben še znesek okoli 24.000 din mesečno. Zanimivo je, da je število vloženih prošenj izredno nizko, čeprav so bili tozadevni predpisi zelo na široko objavljeni. Beograjski in zagrebški okrožni urad imata približno isto število zavarovancev kakor ljubljanski, pa je bilo iz ozemlja beograjskega urada vloženo 6-krat manj prošenj, iz ozemlja zagrebškega pa dvakrat manj prošenj. Tudi število prošenj iz ljubljanskega urada je izredno nizko. Prosilci iz Slovenije bodo izčrpali ves predvideni znesek, dočim za ostale okrožne urade to ne bo slučaj, pravično bi bilo, ako se preostali znesek dodeli onim ukrožniin uradom, kjer je večja potreba. Ali verjamete, ali ne? — da je najlepše uživati pokoj tedaj, če si služil vseh 35 let pod enim in istim režimom, — da je tekma med Anglijo in Francijo za »španski pokal» končala neodločeno, da uporabljajo lepe besede samo kot privesek k zahrbtni misli, da je treba pri volitvi papeža paziti na popolno objektivnost kardinalov, — da se v Ljubljani zelo lepo razvija lutkovna umetnost, ki ima namen vzgajati z lutkami, vzgojila bo pa naj-brže same lutke, — da je zadnje čase toliko umorov in ubojev, da je sploh škoda govoriti o kaki vojni napovedi, ko je pa vendar vsak dan vojska, — da so nani obljubili toliko divnflk cest, da bodo stare ceste vidne samo še v muzejih, — da je uporaba vžigalnikov na javnih prostorih prepovedana, — da bi postali ljudje prave zverine, ako ne bi vsaj pri zverinah včasih ne imeli dobrih vzgledov, — da je v Španiji še vedno več tujcev, kakor pa domačinov. — da je maskiranec sličen hinavcu in sebičnežu, — da bo v naše veliko veselje kmalu sezidana v Ljubljani velikanska bolnica, v našo žalost pa, da bo potem primanjkovalo bolnikov. — ...... nom* ki-*-’ že ■s'-** Čitateljem „Nove Pravde" sporočam, da sem ceno premoga znižal na 240 Din za 1000 kg. Premog dostavljamo na dom občine Koroška Bela in Jesenice. Na zalogi imam prvovrstni trboveljski premog, bukova drva in butarice. Naroča se na naslov Mulej Stanko, Potoki 20, p. Sl. Javornik. Naročila je pooblaščen sprejeti tudi g. Otrin Franc, na dvorišču g. Rekovca na Jesenicah. MULEJ STANKO. Stran 4.