Kamniški ObČAN Št. 20_ Svetovni Firefighter Combat Challenge v Južni Karolini Gasilci iz Most branijo evropski naslov 50. leto Kamnik, 18. november 2011 V Južni Karolini v Združenih državah Amerike se je v torek, 14. novembra, začelo svetovno prvenstvo v najtežji gasilski disciplini - Firefighter Combat Callenge. Udeležujejo se ga tudi gasilci iz PGD Moste iz občine Komenda, ki so na letošnjem evropskem tekmovanju operativnih gasilcev v najzahtevnejšem tekmovanju na svetu, ki je od 16. do 18. septembra potekalo na Rudniku v Ljubljani, posegli po evropskem naslovu. Na tekmovanje v Ameriko je tokrat odšla deloma okrnjena ekipa. Evropske naslove bodo branili: posamično Tilen Brodar, v dvojicah Tilen Brodar in Roman Koncilija, v ženskih dvojicah pa Tjaša Koncilija in Tea Bizjak; vsi iz PGD Moste. Na svetovnem prvenstvu, ki poteka ta teden v Južni Karolini (Myrtle Beach, SC), sicer sodeluje 650 tekmovalcev iz 25 držav sveta. Več na 11. strani. Slovenski ciklokros po dvajsetih letih oživel v Tunjicah Cestni in gorski kolesarji iz vse Slovenije so minulo nedeljo, 13. novembra, svoje moči in spretnosti pomerili na tekmi ciklokrosa v Tunjicah. Atraktivna in zahtevna kolesarska disciplina, ki je v tujini zelo razvita, jev Sloveniji ob pojavu gorskega kolesarstva povsem zamrla pred dvajsetimi leti. Kolesarski navdušenci in trenerji (iz klubov Calcit Bike Team-GT, KK Sava Kranj, Radenska, Adria Mobil in KK Tropovci) so se odločih za oživitev ciklokrosa v obliki mini zimske serije treh do petih tekem. Na prvi tekmi v Tunjicah se je na štartu vseh kategorij zbralo presenetljivo veliko število cestnih in gorskih kolesarjev. Lepo število gledalcev in navijačev ob razgibani Otroci, mladostniki in starši navdušeni nad programom Ne-odvisen.si Za večje zavedanje o pasteh zasvojenosti V športni dvorani OŠ Frana Albrehta se je v četrtek, 10. novembra, uspešno odvil celodnevni program Ne-odvisen.si, ki deluje pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Turka. NE-ODVISEN.SI je širok, vseslovenski družbeno odgovoren program, ki otroke, mladostnike in odrasle z različnimi pristopi in vsebinami ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti (od drog, alkohola, cigaret, prekomerne uporabe interneta, iger na srečo ...) in gradi na pozitivni samopodobi, mlade povezuje in jih usmerja v športne in druge zdrave aktivnosti. V Kamniku so v program uspešno vključili predšolske otroke in šolarje iz vseh šol kamniške občine, skupaj jih je bilo pribhžno tri tisoč. Celodnevno dogajanje pa je zaokrožil družabni večer za ciljno skupino odraslih z naslovom Nariši svoj dan. Več na 3. strani. Sejem smučarske opreme v telovadnici OŠ Toma Brejca Kamnik sobota, 3. 12., od 9.00 do 18.00 nedelja, 4. 12., od 9.00 do 17.00 Na sejmu najdete vse za zimske radosti po ugodnih cenah. Vstopnine ni! Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 1. decembra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 25. novembra; zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 28. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311,041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. O vsakodnevnih poteh iz Kamnika v Ljubljano Kako najhitreje iz Kamnika v Ljubljano? Odgovor na to vprašanje je pred kratkim iskala ekipa portala Planet Siol.net. »Kdo bo prej v pisarni, na kolegij ob osmi uri zjutraj?« so vprašali ob 6:40 v Kamniku. Sodelavci so za pot izpred stanovanjskega bloka na Usnjarski cesti do redakcije v Ljubljani na Cigaletovi ulici 15 uporabili različna prevozna sredstva: avtomobil, park&ride, vlak, skuter, avtobus. 22,4 kilometrsko pot v Ljubljano je najhitreje »zmogel« skuter v 38 minutah, kar je bilo nekako pričakovano, 43 minut pa je bilo potrebnih za pot z avtomobilom, medtem, ko so se javna prevozna sredstva izkazala za bistveno počasnejša, saj je v vsakem primeru potovanje z njimi zahtevalo več kot uro časa. Najcenejša pot je s skuterjem in avtomobilom, če seveda nimamo stroška s parkiranjem, med javnimi prevoznimi sredstvi pa je najcenejše potovanje z vlakom. Ali se Kamničani raje udobno vozimo z avtom ali in kako pogosto uporabljamo javna prevozna sredstev, ki bi se jih v prizadevanjih za naše okolje in prometno razbremenitev morali pogosteje posluževati, smo spraševali Kamničane ter v podjetju Kambus in v Slovenskih železnicah. Vožnja z osebnim avtomobilom je res najudobneša in najhitrejša, vendar je tu treba upoštevati še stroške nakupa in vzdrževanja avtomobila. Vlak je najcenejši, a vozi le enkrat na uro. Na avtobusu je najbolj pestro, med tednom se v Ljubljano lahko odpravimo z 69 avtobusi, kar pomeni, če zamudiš enega, kmalu pride drugi... Več na 4. strani. progi je spremljalo zanimivo tekmo, ki je postregla tudi z dramatičnimi spopadi in zaključki. Krožna proga je namreč potekala po različnih podlagah, premagati pa je bilo potrebno različne ovire, zato so kolesarji del proge morali preteči ob kolesu, s kolesom preskočiti ovire, na kratkih strmih vzponih pa so si morali kolo celo oprtati na ramo. Najbolj napet boj je potekal v članski konkurenci, kjer je v cilju slavil Luka Mezgec, odličen cestni kolesar iz KK Sava Kranj. V objektiv smo ga ujeli pri spretnem premagovanju ene izmed preprek na progi ob sotekmovalcu Mateju Lovšetu iz KK Uni team. Fotoreportažo o ciklokrosu v Tunjicah objavljamo na 9. strani. IZ VSEBINE AKTUALNO strani 2, 3 Oprema za novo strojnico že na planini Spet bomo drsali na Glavnem trgu Kavarna Veronika čaka na novega najemnika Mobilna presejalna enota Dora se iz Kamnika seli v Domžale KOLEDAR PRIREDITEV stran 5 VOLITVE strani 6, 7 NASA DEDIŠČINA stran 10 Minule podobe Kamnika: Samostanski vrt Prof. Ivan Zika: Podzemski rovi v Kamniku ZANIMIVOSTI stran 11 Kamničanka Lea Sitar je Kraljica Slovenije 2011 Planšarski hostel na Veliki planini med najboljšimi inovativnimi idejami ŠPORT strani 12, 13 Vaterpolisti Kamnika z novim trenerjem Golf klub Arboretum z eno najuspešnejših sezon Ultraman Miro Kregar v boj na lavina polja AMD Sitar Racing team uspešno Odlična prva tekmovalna sezona za KD Alpe Iz tabora Calcit Volleyballa NAŠ POGOVOR, ANKETA stran 14 Na prav poseben petek 11. 11. 2011 ****HOTELoo,«o Malograjski dvor KAMNIK Maistrova cesta 13, Kamnik Tel.: 01 / 830 31 00 e-mail: info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si .J 4. M« 18. november 2011 AKTUALNO Kamniški ObČAN še v tem mesecu bo urejena cesta Hrib pri Kamniku Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 18.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 18. 11. 2011. Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra »Kamnik - Maistrovo mesto« Na občinski cesti Hrib pri Kamniku so se pričela gradbena dela za ureditev tega odseka, ki zajemajo zamenjavo tampona, ureditev odvodnjavanja meteorne vode in asfaltiranje vozišča. Celotna sredstva za izvedbo investicije so zagotovili v KS Nevlje in krajani. Glede na terminski plan izvajalca Komunalnega podjetja Kamnik d.d. bodo dela zaključena v novembru. Novih 160 metrov ceste Studenca Zaključena je ureditev ceste Studenca v dolžini približno 160 metrov. Izvedena je bila zamenjava tampona, ureditev odvodnjavanja meteorne vode in asfaltiranje vozišča. Celotna sredstva za izvedbo investicije, ki jo je izvedlo Komunalno podjetje Kamnik, so zagotovili krajani in KS. Za večjo poplavno varnost Šmarčanov Občina Kamnik in Zveza društev »General Maister« vabita na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Na slovesnosti bodo podeljena spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra, ki jih bodo letos prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Unec za vzorno negovanje spomina generala Rudolfa Maistra (vse od leta 1934), gospod Nikolaj Pinterič za ustanovitev in uspešno vodenje Društva general Maister Kamnik in gospod Rudi Vouk, odvetnik iz Dobrle vasi z avstrijske Koroške, za prizadevanja ob postavitvi 71 dvojezičnih tabel na južnem Koroškem. Slavnostni govornik bo župan Marjan Šarec, na slavnostni prireditvi pa bodo predstavniki društva general Maister Kamnik razvili prapor v počastitev 7-letnice delovanja. V kulturnem programu bodo nastopil Pevski zbor Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost in kvintet GRM. Pred slovesnostjo v Domu kulture Kamnik bo župan Marjan Šarec skupaj s predsedniki veteranskih organizacij ob 17. uri pred spomenik Rudolfa Maistra položil venec in se poklonil velikemu rojaku in borcu za severno mejo. Slovesnost v počastitev 20. obletnice osamosvojitvene vojne in odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 25. oktober 1991 je bil izjemen dan Glede na ugodne vremenske razmere gradnja protipoplavnega nasipa ob Kamniški Bistrici v Šmarci intenzivno poteka. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne, bodo dela po zagotovilih izvajalca Žurbi Team d.o.o. in nadzora zaključena še v tem mesecu. V času gradnje je bilo potrebno ustrezno dopolniti projektno dokumentacijo, zato dela v tem času niso potekala. Z izgradnjo nasipa se bo na tem območju bistveno izboljšala poplavna varnost, kar je glavni cilj tega projekta. Kmalu dolgo želen pločnik ob cesti Šmarca-Nožice Občina Kamnik in Domžale sta na podlagi^ medsebojnega dogovora o sofinanciranju izgradnje pločnika na območju Šmarce pričeli z gradnjo pločnika na območju naše občine. Občina Kamnik je od lastnikov zemljišč pridobila ustrezna soglasja za gradnjo pločnika v dolžini približno 60 metrov ob državni cesti Šmarca-Nožice, ki bo zaključena v novembru. Vrednost sofinanciranja občine Kamnik znaša približno 13.000 evrov. Sanirano divje odlagališče nad vasjo Studenca Na osnovi razgovora s predstavniki Ekološkega društva EkO KaM v mesecu septembru glede sanacije starih, obsežnih in težko dostopnih divjih odlagališč je bilo prejšnji teden uspešno sanirano divje odlagališče v gozdu nad vasjo Studenca. S pomočjo predsednika krajevne skupnosti Sela se je občinska uprava z domačinom, ki ima ustrezno mehanizacijo, dogovorila, da razpadle avtomobile, gospodinjske aparate in ostale odpadke izvleče iz grape in jih odloži na svojem dvorišču. Podjetje Karbon d.o.o., ki ima državno koncesijo za odvoz odsluženih vozil, je v prejšnjem tednu odpeljalo ostanke vozil, ostale odpadke pa je odpeljal Publicus d.o.o.. Sanacija tega divjega odlagališča je primer dobrega sodelovanja med občinsko upravo, ekološkim društvom in krajani. Vrtec Pedenjped je potreben obnove Občinska uprava si je ogledala enoto Pedenjped VVZ Antona Medveda, ki je potrebna celovite obnove. V proračunskem letu 2012 so za ta namen predlagana sredstva in ob zagotovitvi sredstev se bodo prenove lotili v prihodnjem letu. »25. oktober leta 1991 je bil izjemen dan, dan, ki je neizbrisno zaznamoval podobo Slovenije. Ta datum se je za večno zasidral v nacionalno zavest slovenskega naroda in kot takega ga slavimo dvajset let pozneje. 25. oktobra 1991, natančno ob 23.45 uri, se je poslednji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt VENUS in na trajekt JA PO-9, ki je tako dokončno zapustila slovensko ozemlje. To je bil le zaključek dobro načrtovane in vodene zaključne operacije umikanja enot J A z območja celotne države, ki je intenzivno potekala od 19. do 26. oktobra 1991. Danes se spominjamo odločnosti, hrabrosti in uspeha pripadnikov slovenske milice in teritorialne obrambe, ki so sodelovali v tej varnostni operaciji«, so bile besede Antona Poz veka, povezovalca slovesnosti v počastitev 20. obletnice osamosvojitvene vojne in odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je potekala na kamniški tržnici, pripravili pa so jo občina Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijsko veteransko društvo SEVER Ljubljana. Ključne dogodke in aktivnosti na območju takratne občine Kamnik je povzel Zvone Logar, Avtobusnopostajali^ m Bu V znak spomina sta Matjaž Ravnikar, predsednik odbora PVD Sever Kamnik, in Zvonko Cvek, predsednik OZVVS Kamnik - Komenda, na osrednjem spomeniku osamosvojitvene vojne odkrila Se zadnjo spominsko ploščo, ki bo spominjala na aktivnosti policije v času osamosvojitvene vojne na območju Policijske postaje Kamnik. podpredsednik PVDS Ljubljana in komandir Postaje milice Kamnik v času osamosvojitvene vojne. Slavnostni govornik župan Marjan ©arec je dejal: yyTo se ni zgodilo še nikoli prej v žalostni in tragični zgodovini slovenskega naroda, ni se zgodilo leta 1918, leta 1945, zgodilo se je leta 1991. To je časten dogodek, velik dogodek. Zgodovina je kronistka, ki piše svojo zgodbo, dejstva, ne glede na to kako bi jih človek interpretiral. Iskrena hvala vsem policistom za njihovo častno in hrabro delo. Vsem skupaj pa iskrene čestitke in Želim si, da bi tisto geslo SKUPAJ V VOJNI - SKUPAJ V MIRU veljalo in da bi se vse morebitne zamere in razlike med nami pozabile, kajti Slovenija je ena, takšno imamo, kakršno bomo ustvarjali naprej, takšno bomo imeli!« V kulturnem programu so nastopili trobilni kvartet Policijskega orkestra pod vodstvom Roberta Albrehta, moški pevski zbor Solidarnost, recitatorka ©CRM Kamnik in glasbena skupina SEVER. Janja Zorman Macura Na Perovem spet družabno. Pa tudi intelektualno. Izvorni pomen besede simpozij (simpozium) sestavljene iz predpone sim(s oz. z) in nadaljevanja pozion (piti) je skupno popivanje. V stari Grčiji je simpozij predstavljal pojedino, ki so jo poživljali poglobljeni govori in pogovori o čem pomembnejšem, recitiranje pivskih pesmi, plesi in igranje na flavto. Z besedo simpozij se danes poimenujejo zborovanja, na katerem strokovnjaki razpravljajo in se posvetujejo o določeni temi, izvorne dejavnosti simpozija pa so (razen morebiti flavte) pomaknjene v neuradni del programa. Kaj ob upoštevanju vseh teh pomenov simpozija pripravljajo Pe-rovljani oz. kaj lahko pričakujemo od prvega perovskega simpozija, ki se bo dogajal to soboto, 19. novembra, v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik s pričetkom ob 9. uri? Prav gotovo družabno in intelektualno razpravo o različnih perov-skih temah; manjkali ne bodo niti jabolčnik, vino in kaj za na žlico, torej preprosta, a pravšnja perovska pojedina. Simpozij bo odprl nastop Ansambla za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff pod mentorstvom mag. Bernarde Rakar. Pot v predavanja in razprave bo utrl slavnostni govornik Janez Majcenovič. Na Perovo pri Grosup- ljem bo udeležence simpozija popeljal Marjan Boštjančič. Dr. Niko Sadnikar se bo dotaknil izvora besede Perovo ter natresel še nekaj svojih bogatih spominov na Perovo. Ožbej Vresnik bo poskrbel za to, da se bo v letu 2011 v učilnicah 21 in 22 začutil utrip Perovega iz preteklosti, Marta Zabret pa bo opomnila na besede nekdanjega kamniškega gimnazijskega profesorja francoščine in latinščine Ivana Zike o Perovem. Ivanka Učakar bo razvnela razmišljanje o tem, kako se kamniške Perovljane pravilno naslavlja. So Perovljani, Perovčani, Perovci ali ...? Teja Hlačer bo opisala obnovo Korenove domačije z Zgornjega Perovega, Marjeta Humar pa eno najstarejših perovskih hiš, Mlinarjevo hišo s Spodnjega Perovega. Simpozij o Perovem se bo zaključil ob 16. uri pri Grošanovi kmetiji na Kovinarski cesti 27 z odkritjem spominske plošče sadjarju in drevesničarju Francetu Lombergarju. ©e pred tem pa ga bosta kot Perovljana ter sadjarja in drevesničarja predstavila Janez Majcenovič in Katja Trotošek. Program simpozija, katerega pobudnica in vodja organizacijskega odbora je Marta Zabret, bo povezovala Marjeta Humar. Kaj še manjka perovskemu dogodku, ki se bo odvil tretjo novembrsko soboto, da ga bo moč poimenovati perovski simpozij? Morda le še povabilo, da se ga udeleži čim več krajanov, Perovljanov! Marta Zabret Katja Trotošek Oprema za novo strojnico v I ■ ■ že na planini Kot so nam včeraj sporočili iz družbe Velika planina, kjer poteka letni remont, je iz Švice prispel kamion z opremo za novo strojnico (elektromotor, pogonsko kolo, reduktor,...). Oprema je že na Zgornji postaji na planini, montaža pa se bo začela v prihodnjih dneh Kot smo že poročali, nihalka in sedežnica ne obratujeta, sanacijske aktivnosti so v polnem teku, vsa dela potekajo v skladu s terminskim načrtom. V podjetju Velika planina so polno zaposleni tudi z rednimi vzdrževalnimi deli na sedežnici in vlečnicah, poteka pa tudi obnova elektroinštalacije. Prenove je v letošnjem letu deležna tudi Okrepčevalnica Zeleni rob, kjer so dogradili rezervoar za vodo, prenovljena je kopalnica (tuš in stranišče za osebje), manjše prenove bo deležna tudi kuhinja (pomivalni stroj, hladilnica, pečica,...). Na Zelenem robu poteka menjava strešne kritine iz šinkelnov in menjava oken v zgornjem nadstropju. Gostišče je kljub remontu odprto in obratuje vsak dan med 9. in 16. uro, ob petkih in sobotah pa do 20. ure. Vsa gradbena in vzdrževalna dela na Veliki planini potekajo skladno s terminskim načrtom, po katerem naj bi bila dela končana do 15. decembra 2011; takrat pa se bo tudi uradno začela zimska sezona. Kljub remontu pa izvajajo vse programe, vključno s šolskimi izleti in vodenimi ogledi, poudarjajo v družbe Velika planina. Uveljavljanje pravice do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Kamnik (Ur. l.RS, št. 9/09) določa, da pomoč uveljavlja eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik pod pogojem, da imata oba z novorojencem v času rojstva otrok/a stalno prebivališče v občini Kamnik. V primeru, da starša živita ločeno, uveljavlja pravico do pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec živi, pod pogojem, da imata oba z novorojencem stalno prebivališče v občini Kamnik. 7. 10. 2011 je bila v Uradnem listu RS objavljena sprememba pravilnika. Občina Kamnik v skladu z varstvom osebnih podatkov ne pošilja več obrazcev vlog s čestitkami na dom. Eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik mora tako, če želi uveljavljati pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, vlogo vložiti najkasneje 3 mesece po rojstvu otroka. Obrazec vloge je dosegljiv na spletni strani občine Kamnik (pod Vloge in obrazci) in v vložišču občine Kamnik. AKTUALNO 18. november 2011 Otroci, mladostniki in starši navdušeni nad programom Ne-odvisen.si V športni dvorani O© Frana Albrehta se je v četrtek, 10. novembra, uspešno odvil program Ne-odvisen.si, ki deluje pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Türka. NE-ODVISEN.SI je širok, vseslovenski družbeno odgovoren program, ki otroke, mladostnike in odrasle z različnimi pristopi in vsebinami ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti (od drog, alkohola, cigaret, prekomerne uporabe interneta, iger na srečo ...) in gradi na pozitivni samopodobi, mlade povezuje in jih usmerja v športne in druge zdrave aktivnosti Zaradi drugačnega, otrokom in mladostnikom všečnega pristopa k perečemu problemu je župan občine Kamnik Marjan Šarec z veseljem podprl program, ki je skozi ves dan potekal v športni dvorani Frana Albrehta. Polovico sredstev za izvedbo dogodka je prispevalo podjetje C&A Moda d.o.o., vodja podjetja za Slovenijo Saša Lenič je namreč v ta namen že junija županu Marjanu Sarcu izročila vrednostni bon, polovico sredstev pa je prispevala Občina Kamnik. Strokovno vsebino programa NE-ODVISEN.SI sestavlja, dopolnjuje in gradi mreža priznanih slovenskih strokovnjakov iz različnih področij kemičnih in neke-mičnih zasvojenosti ter zdravega načina življenja. Dogodki programa NE-ODVISEN.SI so zavestno organizirani tako, da se v enem dnevu organizira in izvede program za vse generacije (najmlajši, kakovost komunikacij in soustanovitelj ZAVODA 7, oblikovanje in izvajanje družbeno odgovornih programov, in Miha Kram-li. Učenci so si najprej ogledali video strip »Zarja in Svit s prijatelji« in se seznanili s petimi zgodbami, in sicer o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh zasvojenosti, prostem času in me-dosebnih odnosih. Nato je stekel sproščen pogovor, kjer so učenci aktivno sodelovali in predstavili svoj vidik do prikazanih zgodb oziroma tem. Program za predšolske otroke in otroke I. triade smo zaradi velikega števila otrok razdelili na dva dela. Male nadobudneže je z video walla pozdravil kužek Jaka in jim skozi poučno interaktivno predstavo »Jaka išče nov dan« spregovoril o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Dvorana se je šibila od otroških idej, petja in smeha. dal Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica, človek, ki je več kot eno leto zasvojen z drogo, ne ozdravi več, lahko pa abstinira, da je droga inteligentna, zato na začetku nagrajuje, na koncu pa potepta, zasvojeni postanemo po 3 do 7 dneh uživanja droge. Tako učenci III. triade kamniških šol kot tudi kamniški srednješolci so z zanimanjem spremljali in komentirali opisane primere in uživali ob izjavah o odvisnosti in zasvojenosti znanih Slovencev -radijskega voditelja Mihe Šalehar-ja, pevca skupine Siddharta Tonija Meglica, igralca Jurija Zrneca, pevca Vlada Kreslina ter informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Družabni večer »Nariši svoj dan« zaokrožil celodnevno dogajanje Program NE-ODVISEN.SI smo sklenili s programom za ciljno skupino odraslih. Interaktivno voden družabni večer »Nariši svoj dan« za starše se je pričel ob 19. uri. Uvodne besede je udeležencem namenil župan Marjan Sarec, ki je pohvalil izredno zanimanje tako šol, vrtcev kot tudi staršev otrok o problematiki različnih pasti zasvojenosti in odvisnosti ter dodal: »V življenju ni bližnjic, vsako stvar je treba doživeti po tisti poti, ki ti je dana, ko je za to čas. Ne pozabimo, da smo lahko drug drugemu vrednota, da ni vse v denarju. Ce bomo našli drug drugega, nam bo kljub krizi prijetneje«. Sledil je pogovor med strokovnjaki - Vlasto Nussdorfer, univerzitetno diplomirano pravnico, višjo državno tožilko na Vrhovnem Dodeljena sredstva za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije V skladu z razpisom za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2011 bo Občina Kamnik se v tem mesecu 38 upravičencem dodelila skupaj 16.300 evrov, predvsem za vgradnjo toplotnih črpalk za pripravo tople vode, nekaj pa tudi za vgradnjo kurilnih naprav za ogrevanje na lesno biomaso, solarnih sistemov za ogrevanje vode in za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov. Na osnovi sklepa o razpisu za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2011 (objavljen v Kamniškem občanu 13. maja 2011 in na spletni strani občine Kamnik), je bilo v razpisanem roku vloženih 40 vlog. Dve vlogi nista izpolnjevali razpisnih pogojev in sta bili zavrnjeni, ostalim 38 prosilcem pa so bili 4. novembra poslani sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev oziroma subvencij. Za vsako vlogo je bila izračunana najvišja vrednost nepovratnih sredstev, ki se lahko dodeli za posamezen ukrep, upoštevajoč razpisne kriterije. Največ vlog (22) se nanaša na vgradnjo toplotnih črpalk za pripravo tople vode, osem prosilcev je vložilo vloge za dodelitev subvencij za vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, šest vlog je bilo vloženih za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, štiri vloge pa za toplotne črpalke za ogrevanje prostorov. Za subvencioniranje vgradnje sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov pa letos ni bila vložena nobena vloga. Kavarna Veronika čaka na novega najemnika državnem tožilstvu RS, predsednico društva Beli obroč Slovenije in predsednico Kluba z razlogom - Janine Slovenke, Mihom Kramlijem, univ. dipl. teologom in vodjem Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica, ter Alešem Bartolom, kriminalistom - ki so s primeri iz prakse spregovorili polni dvorani staršev o medosebnih odnosih, usklajeni vlogi staršev in postavljanju meja v vzgoji otrok ter kemične in ne-kemične zasvojenosti. Družabni večer je bil obogaten tudi z video humorjem filmskega in gledališkega igralca Jurija Zrneca. Ce povzamemo, so strokovnjaki staršem na srce položili, da je potrebno graditi na medsebojnih odnosih tako med partnerjema kot v družini, da so starši tisti, ki postavljajo meje otroku in ne otrok staršem, da so otroci preveč izpostavljeni pretirani uporabi računalnika in na drugi strani premalo fizično aktivni, kar se kaže v povečanem številu obolelih otrok, ter da so se kriminalna dejanja zaradi uživanja drog v zadnjem letu v občini Kamnik povečala za 70 do 80 odstotkov. Ob aktivnem sodelovanju vseh - strokovne ekipe programa, ravnateljic in ravnateljev ter učiteljev in učiteljic osnovnih šol, vzgojiteljic vrtcev, staršev in seveda otrok kamniške občine, ki so pokazali izredno zanimanje za problematiko zasvojenosti, je program Ne-odvisen.si v Kamniku pritegnil pozornost in dobro uspel. JANJA ZORMAN MACURA Odnosi z javnostmi, občina Kamnik TIf 11 II ■■ JL M H ii Osrednja mestna kavarna Veronika kljub svoji tradiciji in lokaciji v središču mesta očitno ni zanimiva za gostince. Po predčasni odpovedi najemne pogodbe s strani Term Snovik, ki so na podlagi pogodbe z občino Kamnik zadnja tri leta upravljali s kavarno Veronika (do leta 2008 je bil vrsto let najemnik Florjan Mlakar), je občina pred časom objavila razpis, s katerim išče novega najemnika Kavarne Veronika. V četrtek, 10. novembra, je potekalo javno odpiranje ponudb za izbiro najugodnejšega ponudnika za najem prostorov kavarne Veronika. V razpisnem roku je na naslov občine prispelo sedem ponudb. Javnega odpiranja ponudb so se udeležili vsi ponudniki, večina je že poznanih kamniških gostincev. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem bo v tem tednu presodila, če vsi ponudniki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med popolnimi ponudbami bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika na podlagi razpisnih kriterijev, kjer sta v ospredju ponujena višina najemnine in obseg oz. število ur spremljajočega kulturnega programa, ki naj bi se, tako kot pred leti^ odvijal v kavarniških prostorih. SAŠA MEJA» Mobilna presejalna enota DORA se iz Kamnika seli v Domžale Včeraj, je mobilna presejalna enota DORA zaključila svoje delovanje v Kamniku. Mobilna enota je na Glavnem trgu v Kamniku začela delovati 29. marca, v sredini junija pa se je preselila na dvorišče pred Dom kulture Kamnik, od koder jo bodo jutri odpeljali v Domžale. V obdobju sedmih mesecev je bilo na slikanje povabljenih 8.565 žensk iz občin Kamnik, Komenda, Vodice in delno iz občine Mengeš. Slikanja se je udeležilo 5.738 oziroma 67 odstotkov povabljenih žensk. Državni presejalni program za raka dojk DORA omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom pregled z mamografijo na vsaki dve leti, in sicer z vnaprejšnjim vabljenjem. Ženske, ki ustrezajo merilom za udeležbo v programu DORA, bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program pa se lahko naročijo tudi same, če ustrezajo merilom (starostno obdobje in stalno prebivališče v Osrednjeslovenki regiji in Zasavju), in sicer tako, da pokličejo telefonsko številko: 01 5879 561, vsak dan od 9.00 do 11.00 ure, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si . Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice. Spet bomo drsali na Glavnem trgu! mladostniki, odrasli), kar dosega večjo učinkovitost, saj je načrtno organiziran tako, da sproži med-generacijsko komuniciranje. Tako je bilo tudi v Kamniku. V program smo uspešno vključili predšolske otroke in šolarje iz vseh šol kamniške občine, skupaj jih je bilo približno tri tisoč. Začeli so učenci II. triade. Dobrodošlico in poučen dan jim je zaželel ravnatelj OS Frana Albrehta Rafko Lah, nato pa sta besedo prevzela voditelja programa Bojan Kodelja, ustanovitelj in direktor podjetja IMC, d.o.o., družbe za Učence III. triade je nagovoril župan Marjan Sarec, jih opozoril na pasti odraščanja in izrazil željo, da jih bo pridobljeno znanje popeljalo do pravih poti v življenju. Moderatorja Bojan in Miha sta županove besede podkrepila še na vizualen način in skupaj z učenci so ustvarili poučno zabaven program na tematiko znanih in neznanih dilerjev, kemične in nekemične zasvojenosti, varne uporabe računalnika, vrednosti pozitivne naravnanosti in zdravih medsebojnih odnosov ter prijateljstva. Kot je pove- Iz Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik so nam sporočili, da bo drsališče na Glavnem trgu v Kamniku ponovno odprlo svoja vrata v soboto, 3. decembra, ob 16. uri. Za zabavni program bodo poskrbele članice Društva kamniških mažoretk Veronika in Otroški pevski zbor Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik, drsalno sezono pa^bo z nagovorom odprl župan Marjan Šarec. Vsak dan do nedelje, 22. januarja, boste lahko drsali ob glasbi iz ozvočenja, ob četrtkih popoldne in sobotah dopoldne pa bo organizirana šola drsanja za najmlajše. V torek, 13. decembra, bo v okviru Novoletnega bazarja, ki ga Agencija pripravlja skupaj z VVZ Antona Medveda, otroke na drsališču obiskal Dedek Mraz. Ob drsališču bo tudi tokrat gostoval Božično novoletni sejem. Od leta 2011 pa se bomo poslovili z že tradicionalno novoletno zabavo, tokrat z ansamblom Trio Špica. 4 18. november 2011 AKTUALNO: NAS POGLED NA PROMETNE POTI Kamniški ObČAN Anketa: vsakodnevne poti iz Kamnika v belo Ljubljano Sproščeno na avtobus, ceneje na vlak ali udobno z avtom v Ljubljano Ali se Kamničani raje udobno usedejo v avto ali se pustijo peljati? Vožnja z osebnim avtomobilom je res najudobneša in najhitrejša, vendar je tu treba upoštevati še stroške vzdrževanja avtomobila. Vlak je najcenejši, a vozi le enkrat na uro. Na avtobusu je najbolj pestro, med tednom se v Ljubljano lahko odpravimo z 69 avtobusi, kar pomeni, če zamudiš enega, kmalu pride drugi... Barbara (51 let) se dnevno vozi v službo v Ljubljano z avtobusom, saj ima najbližjo avtobusno postajo le 3 minute oddaljeno od doma. Njen delovnik poteka v dopoldanski in popoldanski izmeni, tako da se na avtobus odpravi ob različnih urah. Vožnja ji hitro mine, ima delavsko mesečno vozovnico, kajti tako nekaj prihrani. Njena služba je v centru Ljubljane, ne predstavlja si, da bi se z avtomobilom vozila v Ljubljano, kajti iskanje parkirnega prostora je zamudno, ta čas raje nameni prebiranju časopisa ali dremanju na avtobusu. Če bi vozilo parkirala na plačljiv parkirni prostor, bi mesečno potrosila preveč denarja. Vozovnice LPP-ja ne uporablja, saj se pred in po službi rada malce sprehodi, pri tem pa naredi se nekaj koristnega zase, kar dnevno skoraj zadosti njeni potrebi po gibanju. Za pot v službo in nazaj porabi približno dve uri in pol. Zala (17 let) obiskuje srednjo šolo v Ljubljani, kamor se vozi z avtobusom. Ima letno dijaško vozovnico, prevozov LPP-ja se poslužuje zelo poredko. Za pot od doma do avtobusne postaje potrebuje 5 minut, 1 uro preživi na avtobusu, potem pa ima se 15 minut hoje do šole. Na avtobusu pogosto spi, včasih pa se tudi uči. Kadar se v popoldanskem času ali za vikend odpravi v Ljubljano ravno tako uporabi avtobus ali pa jo kdo pelje z avtomobilom. Taksija se na omenjeni relaciji se ni poslužila, saj pravi, da se vedno najde cenejši šofer. Marija (65 let) se je v Ljubljano odpravila zaradi obiska zdravnika. Uporabila je avtobusni prevoz, saj se z osebnim avtomobilom sama ne upa peljati v Ljubljano. Meni, da so ceste v Ljubljani prepolne in preveč krožisč, ki jih v času, ko je ona opravljala vozniški izpit, ni bilo. Z osebnim avtomobilom se najpogosteje odpravi v trgovino ali pa na krajše poti v bližini doma. Doda, da so avtobusne vozovnice drage, prav tako tudi parkirni prostori, tako v Kamniku kot v Ljubljani. Tjaša (23 let) je študentka na filozofski fakulteti in se v Ljubljano vozi z vlakom. Pot od doma do postaje ji vzame 7 minut časa, 45 minut preživi na vlaku, zatem pa jo čaka se 25 minut hoje. Najraje se odpravi na direktni vlak ob 8.04 iz Kamnika (ki je v Ljubljani v samo 30 minutah), ter ob 16.45 iz Ljubljane, vendar ji urnik tega vselej ne dopušča. Za sprehod od železniške postaje do fakultete porabi ravno toliko časa, kot če bi se poslužila LPP-ja. Na vlaku ponavadi bere, se uči ali dela domačo nalogo. Večkrat se tudi zabava ob poslušanju drugih potnikov. Pot ji hitro mine, se posebno takrat, ko na vlaku sreča znance, s katerimi pokramlja. Kolesa na svoji vsakodnevni poti ne uporablja, ima pa sošolce, ki se po Ljubljani vozijo s kolesi. Večina jih uporablja stara kolesa, ki jih čez noč priklenijo v okolici postaje, zjutraj pa odhitijo do fakultete in potem nazaj na postajo. Z avtobusi ne potuje, saj meni, da so počasni, da se prepogosto ustavljajo zaradi gneče, semaforjev, itd. ter da ima avtobus na omenjeni relaciji preveč postankov. Občasno se na poti v Ljubljano pridruži svoji mami ali prijateljici, ki se v Ljubljano vozita z avtomobilom, vendar so njihovi urniki zelo različni. Urša (28 let) je zaposlena v ljubljanskem Kliničnem centru. V Ljubljano se največkrat odpravi z osebnim avtomobilom, saj je tako najbolj udobno. Všeč ji je, da se zjutraj že v domači garaži usede v avto. Za vožnjo v eno smer porabi okoli 40 minut. Pogosto ima precejšnje težave z iskanjem parkirnega prostora, vendar pa kot pravi: »Za moj avtek se vedno najde parkirni prostor, včasih prej, drugič kasneje«. Zgodilo se je že, da je zaradi nepravilnega parkiranja na vetrobransko steklo dobila obvestilo redarstva, vendar je to bolj poredko. Najtežje parkirni prostor najde takrat, ko ima službo popoldne, najlažje pa takrat, ko dela ponoči. Včasih se posluži tudi parkiranja v bližnjem BTc-ju, zatem pa se odpravi na mestni avtobus. Ob tem doda, da so stroški parkiranja v Ljubljani zelo visoki in ter da bi bila najbolj srečna, če bi imela svoj parkirni prostor. Občasno na poti v Ljubljano pobere v Domžalah sodelavko, saj tako prihranita nekaj denarja, poiskati morata le eno parkirišče, pa se čas hitreje mine. Anže (18 let) obiskuje srednjo šolo v Ljubljani, največkrat se pelje z vlakom, včasih tudi z avtobusom. Čas na vlaku mu hitro mine, največkrat tam od sošolke prepise domačo nalogo ali pa se zabava s sošolci. Ob petkih zvečer se pogosto odpravi v Ljubljano na žur, tudi takrat največkrat z vlakom (ob 20.21 ali 21.22), iz zabave pa se vrne ali z zadnjim avtobusom ali pa s taksijem. Za taksi porabi okoli 20 do 25 evrov, vendar so ponavadi trije ali štirje potniki, ki si strošek prevoza porazdelijo, pa se ura jih ne priganja in se lahko iz Ljubljane vrnejo tudi sredi noči. Pogreša nočni avtobus ali pa nočni vlak, saj zadnji vlak iz Ljubljane v Kamnik odpelje ob 20.15. O souporabi kolesa ni nikoli razmišljal, vendar pravi, da se mu ideja ne zdi slaba in bo o njej razmislil, vendar najverjetneje spomladi, ko bodo temperature temu bolj naklonjene. Miran (38 let) ima službo na Miklošičevi, zato je pot z vlakom hitrejša, cenejša in enostavnejša. Zjutraj do Ljubljane prebere žurnal24 ali pa Delo. Na vlak se odpravi ob 6.45, iz Ljubljane pa se vrača ob 16.45, z direktnim vlakom, kar mu »vzame« le trideset minut časa. Do železniške postaje ima 10 minut, tako od doma, kot tudi do službe. Občasno se v službo odpravi z avtomobilom, ki ga parkira na parkirišču za Ljubljansko železniško postajo, kjer odšteje 2 evra. Doda, da je parkirišče pogosto zasedeno, zato se v Ljubljano raje odpravi z vlakom. V primeru, če bi imel službo na drugi lokaciji, kjer imajo parkirne prostore, bi se v Ljubljano zagotovo vozil z avtomobilom, saj je vožnja bolj udobna, človek pa je bolj mobilen in se spotoma lahko se kje ustavi. Pogovarjala se je POLONA GRAHEK Z avtomobilom, skuterjem, avtobusom, vlakom ali na park&ride? Kdo bo iz Kamnika prej v Ljubljani? Odgovor na to vprašanje je pred kratkim iskala ekipa portala Planet Siol. net. »Kdo bo prej v pisarni, na kolegij ob osmi uri zjutraj?« so vprašali ob 6:40 v Kamniku. Sodelavci so za pot izpred stanovanjskega bloka na Usnjarski cesti do redakcije portala v Ljubljani na Cigaletovi ulici 15 uporabili različna prevozna sredstva: avtomobil, park&ride, vlak, skuter, avtobus. Želeli so ugotoviti, katera pot iz Kamnika v Ljubljano je v danih razmerah najhitrejša. 22,4 kilometrsko pot v Ljubljano je najhitreje »zmogel« skuter v 38 minutah, kar je bilo nekako pričakovano, 43 minut pa je bilo potrebnih za pot z avtomobilom, medtem, ko so se javna prevozna sredstva izkazala za bistveno počasnejša, saj je v vsakem primeru potovanje z njimi zahtevalo več kot uro časa. Najcenejša pot je s skuterjem in avtomobilom, če seveda nimamo stroška s parkiranjem, med javnimi prevoznimi sredstvi pa je najcenejše potovanje z vlakom. Ciril Komotar je sedel v avtomobil in po točno 40 minutah parkiral na službenem parkirišču, tri minute zatem je že pregledoval elektronska sporočila za svojo pisalno mizo. Na poti je šlo očitno dokaj tekoče, stal je dvakrat po minuto pred Mengšem in šest minut pri vključevanju z obvoznice na Dunajsko cesto pri WTC-ju. Za vožnjo s porabo 6,2 l/lOO km je porabil 1,8 evra za dizelsko gorivo. Andraž Kopitar je ravno tako sedel v avto, a na tomačevskem krožišču zapeljal v garažno hišo Stožic in izkoristil sistem park&ride. Na mestni avtobus številka 13 je sedel po točno 40 minutah poti, na avtobusnih zaslonih bral novice, v pisarni pa je kavo srkal 23 minut pozneje, skupni čas poti je bil torej uro in tri minute. Za 18 kilometrov avtomobilske vožnje s porabo 5,9 l/100 km je odštel 1,4 evra za dizelsko gorivo in 2,4 evra za parkiranje in avtobus. Aleš Črnivec se je toplo oblekel in sedel na 125-kubični skuter. V pisarno je prispel prvi, saj se je varno vozil mimo kolon, v katerih sta obstala Ciril in Andraž. Za pot je tako porabil točno 38 minut, pet minut manj kot Ciril v avtomobilu, ta čas pa je seveda porabil za slačenje motoristične obleke in pripravo toplega čaja za ogretje prezeblega telesa. Za vožnjo s trilitrsko porabo je oštel 91 centov. Gregor Pavšič se je 9 minut sprehajal do železniške postaje, tam pet minut čakal na vlak. Jutranje novice je pregledal na svojem mobilnem telefonu kar med vožnjo na vlaku in nasploh potoval silno udobno, brez gneče na vlaku. Vožnja ga je stala 2,44 evra, za vožnjo pa je namesto po voznem redu predvidenih 43 minut porabil 46 minut. Da je sedel za svojo pisalno mizo, je nato porabil še sedem minut, tako da je bil skupni čas poti 1 uro in 2 minuti (z odštetimi petimi minutami za nepotrebno čakanje na postaji). Miha Merljak se je tri minute sprehajal do avtobusne postaje, tam na avtobus čakal 17 minut. Vožnja je bila zaradi kar dvajsetih postankov silno pestra. Do Mengša se je avtobus tako napolnil, da je zmanjkalo prostih sedežev, potniki so bili predvsem dijaki. V Trzinu so srečali avtobus, ki je iz Kamnika odpeljal ob 6.45 in namesto skozi Mengeš peljal skozi Domžale. Ta avtobus je nato Mihovemu avtobusu večkrat speljal potnike, zato je ta nehal ustavljati na postajah (dvakrat se je zato iz zadnjega dela zaslišalo »Vraaaataaa!«). Namesto po voznem redu predvidenih 45 minut je Miha za pot porabil eno uro in na cilj prispel zadnji. Kot sta na portalu zapisala Gregor Pavšič in Miha Merljak, bi se razmerja med prevozi precej verjetno spremenila ob drugačnih urah odhoda od doma. Če bi avtomobilist šel od doma pozneje, bi najverjetneje zaradi večje gostote prometa porabil več časa, tvegal prihod ob osmi uri in zato vozil bolj stresno. Načeloma se sicer vozniki iz Kamnika vozijo tudi skozi Domžale ali skozi Vodice, pri čemer menda nobena od teh poti ni optimalna, saj slej ko prej naletijo na zastoj na avtocesti oziroma na Celovški cesti v Ljubljani. Park&rider ne bi smel kreniti pozneje, saj bi zamudil. Skuteristu bi Avtomobil Park-Ride Skuter Vlak Avtobus V pisarni ob: 7:23 7:43 7:18 7:52 8:06 Trajanje vožnje: 43 min 1 h 3 min 38 min 1h 8 min 1 h 9 min Strošek vožnje v eno smer 1,8 EUR 3,8 EUR 0,9 EUR 2,44 EUR 3,1 EUR Strošek vožnje v obe smeri 3,6 EUR 5,2 EUR 1,8 EUR 4,88 EUR 6,2 EUR Strošek vožnje na mesec 72 EUR 104 EUR 36 EUR 78 EUR 103 EUR Pusti, da te peljejo,... hitro, varno in udobno Planet se spreminja, pomemben del podnebnega problema povzroča promet, ki v ozračje izpušča vse več toplogrednih plinov. Čeprav se radi udobno vozimo z avtomobilom, nas strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno spremeniti navade in uporabiti alternative - javna prevozna sredstva. Za krajše razdalje sta najboljši izbiri kolo ali pešačenje, kajti z avtomobilom porabimo več časa kot s kolesom ali javnim prevozom. Pogosto imamo občutek, da kolo ali javni potniški promet nista tako udobna kot avtomobil, vendar pa je ta občutek lahko varljiv. Promet prispeva skoraj petino slovenskih emisij toplogrednih plinov in prispevek iz leta v leto narašča. Ravno tako narašča raba avtomobila, medtem ko število potnikov v javnem potniškem prometu upada. Preverili smo koliko potnikov dnevno potuje iz Kamnika v Ljubljano, koliko časa porabijo za transport, ter v katerem letnem času je opaziti največja odstopanja... S kamniškimi avtobusi se vozi največ dijakov in študentov, več potnikov prepeljejo v zimskem času Direktorica Kam Busa Sonja Zore je povedala, da so njihovi avtobusi v oktobru iz Kamnika v Ljubljano prepeljali 7891 potnikov (upoštevani so potniki, ki vstopijo na postajah od AP Kamnik do Duplice ter se peljejo do Ljubljane in izstopijo od Črnuč do Ljubljane). Sicer pa so v oktobru na relaciji Kamnik-Ljubljana pripeljali 16.947 potnikov, ki vstopijo v Kamniku (od postaje na AP do Duplice) in se peljejo proti Ljubljani ter izstopajo na različnih postajah. Avtobusi so najbolj polni ob konicah. Jutranja konica je med 6.30 do 8.30 uro, popoldanska konica pa med 13.30 in 16.00 uro. Po podatkih prodanih vozovnic se s kamniškimi avtobusi vozi največ dijakov in študentov, kajti 55% vseh prodanih vozovnic kupijo ravno oni. Vožnja avtobusa do Ljubljane traja različno, odvisno od poti avtobusa. Direktni avtobus preko Mengša in Trzina porabi 45 minut. Največ avtobusov vozi na relaciji: Kamnik-Homec-Menges-Domžale-Trzin-Ljubljana oziroma Kamnik-Homec-Radomlje-Domžale-Trzin-Ljubljana, vožnja pa traja 56 oziroma 57 minut. Avtobusi imajo v konicah od 10 do 15 minut zamude. Med vikendi in v času šolskih počitnic avtobusi ne zamujajo, razen kadar so na cestah gradbena oz. vzdrževalna dela. Porast potnikov je opaziti v zimskem času, posebno v času sneženja, vse dokler parkirišča niso očiščena. Z direktnim vlakom smo v Ljubljani v pol ure Iz Kamnika v Ljubljano vsak delovni dan vozi potniški vlak, z vmesnimi postajami v Jaršah, Rodici, Domžalah, Trzinu in ostalimi vmesnimi kraji. Kamnik ima štiri železniške postaje; na Grabnu, v centru mesta, glavno postajo na Kranjski cesti, ter na Duplici. Kot mi je povedal Marko Fujan, prometnik naglavni železniški postaji v Kamniku, so v oktobru prodali 5200 vozovnic. Število 5000 pa je tudi povprečno število prodanih vozovnic na glavni železniški postaji v Kamniku. Vlak iz Kamnika do Ljubljane vozi v povprečju 43 minut, najhitreje pa v Ljubljano pridemo z direktnim vlakom ob 8.04. Vožnja s tem vlakom traja le 30 minut. Največ potnikov na relaciji Kamnik-Ljubljana nastejejo na vlakih med 5.45 in 8.22, ter med 13.15 in 17.15. V poletnih mesecih ni opaziti večjega upada potnikov, saj se v tem času proda večje število dnevnih vozovnic, medtem ko v času šole prodajo več mesečnih vozovnic. Podobno kot na avtobusih je tudi na vlakih v času snega opaziti porast potnikov. precej koristilo, če bi štartal pozneje, predvsem zaradi jutranjih temperatur. Avtobusar bi moral izbrati avtobus, ki iz Kamnika odpelje ob 6.30. Na vlak bi se lahko odpravili pet minut pozneje in se tako izognili čakanju na postaji. O investicijah v železniško omrežje, večja frekvenca voženj in manj postajališč Glede investicij v železniško omrežje je za portal Planet siol.net kamniški župan Marjan Šarec povedal: »Ocenjujemo, da bi elektrifikacija obstoječega tira stala več kot 17 milijonov evrov, pri čemer bi se vozni čas skrajšal za pet minut. Gradnja dodatnega tira bi čas skrajšala za pet minut, investicija pa bi znašala okrog 90 milijonov evrov. Krajši vozni čas bi bilo mogoče doseči z elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge za višje hitrosti. Nobena od različic kratkoročno ni uresničljiva«. V Kamniku zato raje razmišljajo o povečanju frekvence vožnje vlakov, zmanjšanju števila postajališč, na katerih se vlak ustavi in podaljšanju vlakovnih kompozicij. »Možnost povečanja frekvence je relativno majhna, saj je_ že zdaj izkoriščenost prepustne moči proge 89-odstotna,« nadaljuje Šarec. Manjše število postaj, na katerih se vlak ustavi, bi številnim potnikom otežilo dostop do njega, oviri za podaljševanje kompozicij pa sta nezadostno število razpoložljivih kompozicij in neustrezna dolžina peronov na postajah. »Zmogljivosti bi lahko povečali z nakupom dvonadstropnih vagonov. Neodvisno od vrste rešitve problema pa je jasno, da je ta bolj kot od občine Kamnik odvisna od Slovenskih železnic oziroma države,« dodaja Šarec. Hitra avtobusna linija? Glede avtobusnih prevozov kamniški župan pojasnjuje, da težava ni pogostost, temveč čas potovanja. Ta v času prometnih konic realno znaša tudi več kot eno uro. Najlažja rešitev bi bila uvedba tako imenovane hitre linije s postanki samo v Kamniku, Mengšu, na eni postaji v Trzinu in na vseh postajališčih v Ljubljani. »Ta linija naj bi bila za okrog 15 minut hitrejša od zdajšnje«, razlaga Šarec, ki se zaveda tudi potrebe ureditve ustreznih parkirišč na postajah (za avtomobile in kolesa), možnosti prevoza lastnega kolesa z vlakom in krajšanja časa pri vstopanju na avtobus. Pomisleki: Skuter je torej najcenejši, park&ride najdražji, avtomobil najbolj udoben, na vlaku najbolj koristno porabimo čas, na avtobusu pa se največ dogaja. Vse lepo in prav, toda ... Oddaljenost od postajališč javnega prevoza Celotna slika se v hipu spremeni, če smo od postajališč javnega prevoza bolj oddaljeni, za več kot samo le nekaj peš-minut. Če bi se recimo morali do avtobusne ali železniške postaje peljati z avtomobilom in bi tam morali parkirati (vsakodnevno celodnevno parkiranje na kamniški avtobusni postaji že brez stroška uporabe avtomobila vožnjo za avtobusom podraži za 50 EUR na mesec). Delo zunaj strogega središča Ljubljane? Slika se spremeni tudi, če v Ljubljani delamo kje drugje kot v strogem središču, se pravi, če potrebujemo tudi mestni prevoz. V tem primeru Kamnik kaj hitro postane preveč oddaljeno mesto, pa ne zaradi 34 evrov za mesečno vozovnico za LPP, ampak predvsem zaradi prebitega časa na avtobusih. Dobra ura primestnega »avtobusanja« in še vsaj polurno mestno »avtobusanje« načnejo živce še tako potrpežljivega Kamničana. Eni pač morajo z avtomobilom Nekateri preprosto nimajo druge izbire kot uporabo avtomobila. Sploh ker so neposredni stroški uporabe avtomobila dokaj nizki, v primeru delitve stroškov na več potnikov pa še toliko bolj. Toda uporaba avtomobila je razmeroma ugodna rešitev le ob upoštevanju samo neposrednih stroškov. Namreč, medtem ko se računanje stroškov avtobusa in vlaka konča z nakupom mesečne vozovnice, pri avtomobilu dodatnim stroškom ni ne konca ne kraja. Že samo s prištetjem stroška parkiranja avtomobila lahko postane vsakodnevna raba avtomobila zgolj za potrebe prevoza na delo povsem nesmiselna. Ob dragih stroških lastništva avtomobila je gorivo zanemarljiv strošek V testu so uporabili razmeroma varčna dizelsko gnana avtomobila, bolj potratna vozila pa lahko stroške goriva hitro dvignejo za dobra pol evra na vožnjo, evro na dan, dvajset evrov na mesec. Pa vendar je ta neposredni strošek za gorivo skoraj zanemarljiv v primerjavi s stroški, povezanih z lastništvom avtomobila. Upoštevati moramo namreč stroške nakupa, servisov, gum, zavarovanja. Dvesto evrov lizinga na mesec, 1200 evrov na leto za kasko zavarovanje, 200 evrov na leto za gume, 150 evrov na leto za servis ... Seveda je mesečni strošek uporabe avtomobila odvisen od številnih parametrov, a 350 evrov je lahko za marsikaterega lastnika dokaj novega avtomobila spodnjega srednjega razreda kar realen podatek. Če gre za prvi in edini avtomobil v družini, ki ga uporabljamo za številne namene, je ta strošek seveda upravičen, nakup drugega avtomobila zgolj za potrebe voženj na delo pa za večino prebivalcev Kamnika ne more biti racionalno dejanje. Racionalen bi bil v teoriji kvečjemu nakup skuterja, a kaj, ko živimo v vremensko dokaj spremenljivem okolju. Večina Slovencev se v službo vozi z avtomobili Razvoj prometnih podsistemov je bil v Sloveniji neuravnotežen. Leta 2007 je država za razvoj avtocest namenila 600 milijonov evrov, železnicam pa le 50 milijonov. Državni razvojni program 2007-2013 je prav tako največ sredstev (62,5 odstotka) namenil cestni infrastrukturi, železnicam pa 29 odstotkov. Drugače je pri Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, po kateri bodo največji del denarja namenili razvoju železniške infrastrukture. Do leta 2007 je uporaba javnega avtobusnega prevoza ves čas strmo padala, uporaba železniškega prometa pa le rahlo naraščala. Zaradi poudarka cestam tudi večina Slovencev za pot v službo uporablja avtomobil. Po podatkih DARS-a se po ljubljanskem mestnem obroču in vpadnicah vozi med 70 do 78 tisoč avtomobilov dnevno. V okviru muzejskih večerov, ki jih pripravlja Medobčinski muzej Kamnik smo v četrtek, 27. oktobra, v galeriji Miha Maleš prisluhnili zanimivemu predavanju mag. Vande Rebolj o pomembnem, a javnosti manj poznanem Kamničanu Janezu Nepomuku Slakarju (1791-1863) iz rodu sposobnih in uglednih gospodarjev. Kot vodja uršulinske šole je dobri dve desetletji skrbel za razvoj uršulinskega samostana, širjenje izobraževalnih dejavnosti, razvijal je pedagogiko in metodiko kot stroki. Slakarjev rod je rod usnjarjev ki je v drugi polovici 18. stoletja zaživel v Kamniku s priimkom Uschlacker. Slakarji so bili sposobni in ugledni gospodarji. Cenili so znanje in izobrazbo, zato so šolali svoje otroke in podpirali revne, da jim pomanjkanje ne bi zaprlo poti do izobrazbe. Sla-karji so pridobili precejšnje premoženje, na področju znanja pa tudi vrhunec, v rodu imajo celo Nobelovega nagrajenca. Po zgodnjem otroštvu v Kamniku in šolanju v Ljubljani je pot Janeza Nepomuka Slakarja vodila v Celovec, kjer se je prvič srečal tako z vzgojo otrok kot s financami, mladeničevi uspehi pa so potrdili njegove izjemne sposobnosti. Zaradi očetove želje, »naj kot duhovnik raje domače ovčice pase«, je teološki študij končal v Ljubljani in tam po posvetitvi v duhovnika nastopil službo. Kot vodja uršulinske šole je 22 let skrbel za razvoj uršulinskega samostana, za dozidave in širjenje izobraževalnih dejavnosti, za višjo kakovost pouka in za oblikovanje tedaj še nerazvitega učiteljskega poklica. Razvijal je pedagogiko in metodiko kot stroki, redovnice pa usposobil za dobre učiteljice. Za učence je so-ustvaril, kasneje pa tudi dvakrat izdal, slovar slovensko-nemškega in nemško-slovenskega jezika. Skupaj s kasnejšimi priredbami so ga učenci uporabljali kar 70 let. Simpatije do uršulinske šole je gojil vse življenje, čeprav se je moral ta leta l839 od tam posloviti. Kriva je bila ljubezen. Lepa in življenjska zgodba o ujetem življenju duhovnika in redovnice ga je pripeljala tudi v Prešernovo poezijo. Leta 1825 je postal direktor normalke, leta l836 vodja licej-skega ekonomata, od leta 1821 dalje pa je sodeloval s Kranjsko hranilnico. V vseh službah je bil cenjen zaradi izjemnih dosežkov. Normalka se je iz bednih razmer v 33 letih njegovega delovanja dvignila na raven najuglednejše šole na Kranjskem. Kot vzorna šola je skrbela za usposabljanje bodočih učiteljev. Na liceju je teologom predaval metodiko in pedagogiko. Zelo pomemben je njegov prispevek k razvoju Kranj- Z dobrodelno dražbo pomagali gibalno oviranim otrokom in mladostnikom V galeriji Veronika je v petek, 11. novembra, potekala 6. dobrodelna dražba za otroke in mladino s posebnimi potrebami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik ozirom krajše CIRIUS Kamnik v organizaciji Harley owners group - Lipa Chapter Slovenija in pod pokroviteljstvom župana občine Kamnik Marjana ©arca. petek, 18. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011,ZDA/ 69min/sinhrDnizirano,4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Veli!« Britanija, ZDA / r: Gary Fukunaga /121 min sobota, 19. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA/69 min/sinhronizirano,4+ 20h JANE EYRE / drama / Jane Eyre / 2011, Velika Britanija, ZDA / r: Gary Fukunaga /121 min ponedeljek, 21. november 6. dobrodelno dražbo Cirius je vodil novinar Mitja Mersol. Na fotografiji s sliko učencev Ciriusa Rastko Korošec, vodja skupine motoristov Harley owners group - Lipa Chapter Slovenija. Direktorica CIRIUS-a Mojca ©krinjar je povedala, da je dražba organizirana za človečnost, za solidarnost, za razumevanje drug drugega v vsej naši različnosti. Zbrana sredstva se bodo stekla v namenski sklad CIRIUS za nakup pripomočkov gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Župan Marjan ©arec je med drugim poudaril: »CIRIUS je ustanova, ki skrbi, da se gibalno ovirani otroci in mladostniki najdejo med sebi enakimi, da si najdejo prostor pod soncem, ki si ga želijo, ki si ga zaslužijo. Poskrbimo, da jim bo z današnjo dražbo življenje v tem svetu vsaj malo lažje!« Dražitelj novinar Mitja Meršol je na svojevrsten način predstavil 90 umetniških del znanih in manj znanih slikarjev ter dela učencev CIRIUS-a, ki rišejo na svilo. Na dražbi je bilo prodanih 20 slik v skupni vrednosti 2.980 evrov. 18h ALEKSANDRINKE / dokumentarni film / 2011, Slovenija / r: Metod Pevec/94 min/ GIKEL FILMOV METODA PEVGA 20h NA MORJE! / družinska drama / Alamar / 2009, Mehika / 73 min sreda, 23. november 18h NA MORJE! / družinska drama / Alamar / 2009, Mehika / 73 min 20h ESTREIIITA - PESEM ZA DOMOV / ljubezenska drama / 2007, Slovenija, Nemčija / 97 min / GIKEL FILMOV METODA PEVGA petek, 25. november 18h MEDVEDEK PU / animirani družinski film / Winnie the Pooh / 2011, ZDA/69 min/sinhronizirano,4+ 20h LAHI«) NOČ, GOSPODIČNA / ljubezenska drama / 2010, Slovenija, Hn/aška / r: Metod Pevec / 97 min / CIKEL FILMOV METODA PEVGA MESTNI KINO DOMŽALE »Tekst v podobi« v galeriji Veronika Predavateljica mag. Vanda Rebolj (na levi) je po izobrazbi pedagoginja in andragoginja, matematik in fizik ter specialistka poslovnih ved, ukvarja pa se z raziskovanjem biografij, zlasti šolnikov in pedagogov. Predava in publicira v svoji stroki in o šolskih temah. V sklopu muzejskega večera je v prostorih galerije Miha Maleš s pomočjo prosojnic in faksimilov dokumentov predstavila Janeza Nepomuka ©lakarja kot pomembnega, a javnosti manj poznanega Kamničana. v Janez Nepomuk Slakar je razvijal in cenil znanje Vanda Grilc iz Domžal: Olaj- Alenka Sušnik iz Kamnika: Past šanje. življenja. V kamniški galeriji Veronika je do konca meseca na ogled razstava gorenjskih likovnikov na temo Tekst v podobi - črka, beseda, tekst kot element likovnega dela. Predstavljena so izbrana dela iz natečaja za državno tematsko razstavo JSKD v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Med avtorji jih je največ iz bližnjih krajev in sosednjih občin, opazili smo razstavljena dela kamniških umetnikov Alenke Sušnik in Staneta Balantiča. Likovne stvaritve so zelo raznovrstne, samosvoje in tudi izvirne, kar pomeni vsekakor zanimive za ogled. SAŠA MEJA» ske hranilnice, prve denarniške ustanove na Kranjskem in druge v cesarstvu, ki je »doma« omogočila plemenitenje denarja v času zgodnjega kapitalizma. Pomeni začetek slovenskega bančništva. Med vodenjem gradnje prvega nadstropja stavbe hranilnice je zbolel. Ker je bil izjemno natančen in varčen pri stroških, posojilih in porabi, je pri mnogih veljal kot »ošabnež«. Ob izteku življenja je postal častni kanonik, vitez Francjožefovega reda in častni meščan Ljubljane. V oporoki je volil vsem in vsemu, kar je, tudi kot Slakarjev sin, za življenja cenil. Tudi rodnemu mestu Kamnik. Leo Klub Kamnik Malčki za babice in dedke Vsi že nestrpno pričakujemo december, mesec praznikov, smeha, zabave, prisrčnih voščil in pričakovanja novega leta, ki nam prinese nove možnosti in izzive. V Leo klubu Kamnik smo v decembru ponavadi prodajali novoletne voščilnice, ki smo jih izdelali sami, letos pa smo se odločili za nekoliko drugačen projekt. V Matični knjižnici Kamnik bomo 10. decembra ob 10. uri z otroki izdelovali novoletne voščilnice, okraske za božično jelko, ki jih bomo potem podarili Domu starejših občanov Kamnik. Tako bodo malčki ustvarjali za starejšo generacijo in jim pripravili lepo presenečenje. Leo klub Kamnik bo priskrbel material za ustvarjanje, vi pa pripeljite svoje najmlajše, obilico dobre volje in skupaj bomo polepšali praznične dni našim babicam in dedkom. se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnil KOLEDAR PRIREDITEV Dom kulture Kamnik www.domkulture.ora, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Sobota, 19. novembra 2011, ob 17.00 in 20.00 7. SREČANJE KLAP Organizator: Klapa Mali grad Vstopnina: 20 eur Ponedeljek, 21. novembra 2011, ob 18.00 SLOVESNOST OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA "KAMNIK - MAISTROVO MESTO« Organizator: Občina Kamnik Vstop prost! Sreda, 23. novembra 2011, ob 18.00 OŠ Marije Vere in Dom kulture Kamnik RAZGLASITEV REZULTATOV MEDNARODNEGA LIKOVNEGA NATEČAJA »KDO SEM?« IN PREMIERA MUZIKALA KRESNIČEK Vstop prost, možnost prostovoljnih prispevkov Četrtek, 24. novembra 2011, ob 19.30 Mestno gledališče Ptuj PICASSO Drama z Radkom Poličem - Racem in Pio Zemljič Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki in upokojenci Torek, 29. novembra 2011, ob 16.00 Prešernovo gledališče Kranj REVIZOR Zaključena prireditev za ŠC Rudolfa Maistra Kamnik Četrtek, 1. decembra 2011, ob 18.00 Gledališče Konj KROKI V GLEDALIŠČU Lutkovna predstava z Adjo Rooss Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 6 eur Petek, 2. decembra 2011, ob 16.30 in 19.00 DOBRODELNI KONCERT OŠ TOMA BREJCA Vstopnina: 5 eur Nedelja, 4. decembra 2011, ob 18.00 Uroš Fürst JAMSKI ČLOVEK Monokomedija za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki, upokojenci in abonenti DKK ß Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Četrtek, 24.11.2011, ob 19.00 v knjižnici Kamnik Predstavitev knjige Jožeta Pirjevca Tito in tovariši. Priznani zgodovinar Jože Pirjevec opisuje življenjsko zgodbo Josipa Broza Tita in ozadje njegovega političnega vzpona. ß Budnarjeva muzejska hiša www.domacija.com Nedelja, 20. november 2011, od 14. ure dalje Delavnica izdelovanja adventnih venčkov Nedelja, 27. november 2011, ob 16.00 Pustolovske pravljice z delavnico Vodi: Irena Cerar no\/e-^mber2Ci11 VOLITVE - ZANIMIVOSTI Kampanjo spremljajte na WWW.TONIN.SI JAVNOMNENJSKE ANKETE USTVARJAJO PSIHOZO Vstop Nove Slovenije y parlament ni vprašljiv - Na lanskih lokalnih volitvah so ankete Novi Sloveniji kazale 2 %, stranka pa je na volitvah dobila 6 %, zato so v Novi Sloveniji prepričani, da se bo tudi letos stranka brez težav prebila v parlament. Mediji dnevno objavljajo rezultate Javnomnenjsl r C« s PJ c^ o .2, g ■n o .fj « M 'o .Ei " g o oj S B ^ , liir o .s 0)' a S 3 .g N .u ¿^ I S? ■C -S ^ s PS o ^ Iñ o S iS Si Kamničanka Lea Sitar je Kraljica Slovenije 2011 Kamnik je po mišicah Nini Osenar in Sabini Mali dobil novo lepotico. Na izboru za kraljico Slovenije v Portorožu, 29. oktobra, je krono najlepše osvojila 17-letna Kamničanka Lea Sitar, ki bo Slovenijo 3. decembra zastopala na svetovnem izboru v Berlinu. Lea pa je poleg najbolj želene lente domov odnesla tudi naziv kraljica fotogeničnosti, kar je bilo za njen premierni nastop na lepotnih tekmovanjih res prijetno presenečenje. Lea živi s starši, sestro Lucijo in bratom Jako na Vrhpoljah. Kot nam je povedala, se je v času odraščanja ukvarjala z različnimi dejavnostmi: trenirala je karate, plesala v plesni šoli, najraje pa je likovno ustvarjala. Že v vrtcu so vzgojiteljice opazile njene izdelke, ki so bili tudi nagrajeni, leta 2009 pa je prejela 1. nagrado v tekmovanju šolskega natečaja »Nevi« ob 70-letnici odkritja mamutovega okostja v Nevljah. Danes dijakinja 3. letnika srednje ekonomske šole ŠCRM v Kamniku ustvarja bolj za svojo dušo, največ osnutke za tatuje. Na sejme, promocije in reklamne oglase so jo pri 15. letih povabili fotografi in tako se je začela njena manekenska pot. Mladinsko manekensko šolo je opravila pri Vulcano models, kjer so jo naučili hoje, samo- zavesti in poziranja. Pozneje je pridobivala nove izkušnje in se udeležila različnih dogodkov, povezanih z modo in maneken-stvom. Delo je sprejela kot hobi, zraven pa si je prislužila kakšen evro. Pravi, da jo vseskozi zanimajo lepe in posebne stvari, spoznavanje mest in različnih nenavadnih ljudi, vse, kar je povezano z modo, kreacijami, ličenjem. V tej smeri bi si rada pridobila izkušnje, se izobraževala in tudi zaposlila. Kljub obveznostim s šolo in dodatnimi dejavnostmi je z družino zelo povezana. S sestro klepetata o ženskih zadevah, z bratcem pa se obe radi pozabavata in mu malo ponagajata. V Sloveniji povezujejo nazive miss/kraljica z manekenstvom, kar je sprto z dejstvom. V tu- Lea Sitar po razglasitvi in prejemu krone najlepše - Kraljica Slovenije 2011. jini se dekleta, dame z nazivi najlepše ukvarjajo z mnogimi aktivnostmi, manekenstvo je samo še ena priložnost več za vstop v estradni svet oziroma nabiranje veščin. Estrada, manekenstvo in nosilec naziva pa ne pomenita dejanskega bogastva, temveč način življenja, zato si bo Lea v svojem mandatu skupaj z Duško Stanišič, lastnico hcence, prizadevala čim bolj izpolniti svoje poslanstvo in glede na splet dogodkov nato presodila ali bo pot nadaljevala v modnem, lepotnem svetu. Družina ji stoji ob strani in ji žeh vse dobro. Dokončanje šolanja je trenutno na prvem mestu in potrebna bo močna volja in odgovornost, hkrati pa je potrebno s pravo mero izkoristiti in vnovčiti ponujene priložnosti. Na vprašanje, kaj je podedovala po očetu in kaj po mami, Lea pravi: »Zunanja podoba in karakter je mešanica genov obeh staršev, nekaj je dano, nekaj pa se naučimo. Spoštujem njuno ljubezen do nas otrok, podporo, pomoč in razumevanje in želim, da bomo vztrajali v tem duhu. Samo lep videz v življenju pomeni premalo, rada se družim z iskrenimi in dobro-voljnimi ljudmi, z njimi se sprostim in nabiram nove izkušnje. Še veliko dela me čaka!« Martin Luther je dejal, da je lepim dekletom dovoljeno, da so ponosne na svoj dar, zato Lei iz uredništva Kamniškega občana želimo veliko sreče v Berlinu. SAŠA MEJAČ Lea s sestro Lucijo in bratom Jako na družinskem potepu v živalskem vrtu na Dunaju. Svetovni Firefighter Combat Challenge v Južni Karolini Gasilci iz Most branijo evropski naslov V Južni Karolini v Združenih državah Amerike se je v torek, 14. novembra, začelo svetovno prvenstvo v najtežji gasilski disciplini - Firefighter Combat Callenge. Udeležujejo se ga tudi gasilci iz PGD Moste iz občine Komenda, ki so na letošnjem evropskem tekmovanju operativnih gasilcev v najzahtevnejšem tekmovanju na svetu, ki je od 16. do 18. septembra potekalo na Rudniku v Ljubljani, posegli po evropskem naslovu. Na tekmovanje v Ameriko je tokrat odšla sicer deloma okrnjena ekipa. Evropske naslove bodo branili: posamično Tilen Brodar, v dvojicah Tilen Brodar in Roman Koncilija, v ženskih dvojicah pa Tjaša Koncilija in Tea Bizjak; vsi iz PGD Moste. Na svetovnem prvenstvu, ki poteka ta teden v Južni Karolini (Myrtle Beach, SC), sicer sodeluje 650 tekmovalcev iz 25 držav sveta. V Mostah pa bodo gasilke in gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva danes in jutri držali pesti in na internetu spremljali njihove nastope. Gasilci iz Most in s tem občina Komenda iz Slovenije bodo tako ta teden nastopali tudi na svetovnem spletu. aže Zakaj je to najtežje tekmovanje na svetu Gasilec mora po stopnišču teči v tretje nadstropje (12 m visoko) in s seboj nesti 19 kg težko zvito gasilsko cev. Ko pride na vrh, cev odloži in po vrvi potegne k sebi še drugo 19 kg težko zvito cev. Ko opravi nalogo, steče po stopnicah navzdol na poligon, kjer mora s 4 kg težkim kladivom udarjati po 72,5-kilogramski železni gredi in jo premakniti za cel meter in pol. Nato mora med ovirami teči več kot 40 metrov, vzeti z vodo napolnjeno cev, jo odvleči dobrih 25 metrov in slTroje temnih oblakov vidim nad našo domovino. Prvega: se vedno sta živa zamolčanost in neobžalovanje zločinskih smrti, mučenj, trpljenj! Drugega: tujkost sporočil na naših tleh, reklamnih, znanstvenih, . . . na nekaterih fakultetah uvajajo angleški jezik kot edino znanstveno napredno komunikacijo med raziskovalci in študenti. Tujinski izveski visijo po naših ulicah, a ni nikogar od naših oblastnikov, ki bi jih ukazal vreči v smeti in nadomestiti s slovenskimi, kapitalu navkljub. In tretjega: Kam pelje pot našo mladino? Katere so vizije, ki jim sledijo? Uživaj, žuriraj! Šolo izdelaj s čim manj napora. Čemu bi brskal po knjigah, če da najhitreje odgovore že internet, tudi vsebine pomembnih literarnih del, odločilnih za razvoj duše, jezika, razgledanosti, doživljanja.« MILAN WINDSCHNURER V dobrih 16 urah iz Kamnika na Triglav in nazaj Ja uspela sva, Rudi Sedmak - Turbo dizel in Brane Lavrič - Branč sva s pomočjo ekipe premagala »samega sebe«. Oba vojna veterana za Slovensko samostojnost in člana ŠD Policist Kamnik sva poseben izziv iz Kamnika na Triglav in nazaj domov namenila naši mladi Sloveniji in dokazala, da se z razumom, voljo, predvsem pa s pogumom in močjo lahko premaga najtežje napore, tudi naš vrh kot ponos vseh Slovencev. Misel je dozorela v začetku leta in po najinih operacijah hrbtenic, ko sva si »konja v zrelih letih« - Rudi šteje dobrih 50, Branc dobrih 40, zadala, da ponoviva izziv izpred desetih let. Na pot iz Kamnika proti Triglavu sva se podala na dan državnosti ob 3. uri zjutraj s kolesom izpred zgradbe PP Kamnik do Rudnega polja, se tam preobula v gojzarje in jo mahnila proti Triglavu. Po osvojenem vrhu in uspešnem sestopu se nama je mudilo nazaj v dolino, kjer sva spet sedla na kolo in brž nazaj do Kamnika. Cilj sva dosegla v Podborštu ob 19.20 uri, za vso traso potrebovala »kar« 16 ur in 20 minut in bila za dobri dve uri hitrejša kot pred desetimi leti. Startala sva v megli, na vrhu naju je presenetil sneg in mraz, bilo je okoli 3 stopinje, čez celotno traso je bilo oblačno in s tem idealni pogoji za podvig. Na cilju sva si oba priznala, da sva kljub trmi le utrujena, na koncu pa skupaj z vso ekipo srečna in zadovoljna, da sva v cilj priletela brez poškodb po celodnevni bitki z vremenom, cesto, nočjo, motoristi, obiskovalkami TNP, prebavnimi težavami... Brez spremljevalne ekipe in njene juhe ne bi šlo. BRANC K lercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji ioicai: 1. MC Kamnik, Kovinarska cesta 36; 93,97 m^ - lokal za GOSTINSKO DEJAVNOST, možnost ponudbe s hrano. Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo ponudbo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do 30.11.2011 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Sektor upravljanje z nepremičninami in najemniki, Dunajska cesta 107,1000 Ljubljana. Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh: http/www. mercatorsi/o_mercatoriu/poslovni_partnerji/ odclaja_nepremicnin. RKS BIRO RAČUNOVODSKE STORITVE Barbara Žerovnik s.p., Slatnarjeva 9, Kamnik tel.: 031/373 801, e mail: barbara.zerovnik@kks-kamnik.si Na podlagi dolgoletnih izkušenj strokovno opravljamo vse računovodske storitve za samostojne podjetnike in manjše družbe Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 VSE ZA KOLINE - PVC posode, deže za mast, mesoreznice, kolofonija, spile, prti in božični prtički, posoda emajl, RP in plastika, stojala za perilo, likalne mize in likalniki, porcelan, steklo, kozarci, čistila, barve, žeblji in še in še... jUDI MIKLAVŽ dereze kupuje pri NAS! DARILNI BONI VSE ZA ŠIVANJE: elastike, sukanci, ^ šivanke, bucike, knoflice... Velika izbira aranžiranih daril. Obiščite nas od 7h - 19h, ob sobotah od 8h - 12h! ""NOVOLETNI PROGRAM jaslice, smrečice, lučke za notri in zunaj ^AKCIJSKA PONUDBA I SLADKOR, JEDILNO OLJE MOKAtip500 0,48 €/kg pakiranje 25 kg SONCNICE in ostalo ZA PTICE VSE ZA KOLINE f I 1 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE :LJ"TV7Y1 tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, ^^¿Al. 041/676 198 ^ faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Kamniški Vaš časopis ze 50. leto Občan S' 01/83 91 311, 041/662 450 ^ sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si OHRANITI VEČNO MLADOST? www.peugeot.si NIč LAŽJEGA! Včlanite se v program MojPeugeot in izkoristite do 35 % popust na pooblaščenih servisih Peugeot! p e u G eotpriporoíatotal MojPeugeot Postanite čLan programa MojPeugeot in vzdrževanje vašega Peugota v optimalni formi bo Lažje in ceneje kot kadarkoli. Na pooblaščenih servisih Peugeot boste za servisne storitve plačevali do 17,50 %, za originalne rezervne dele pa do 35 % manj. Za prijavo in informacije o programu MojPeugeot obiščite www.peugeot.si, pokličite 080 26 24 ali povprašajte pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. PEUGEOT motion & emotion RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 SAM JARŠE Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/72 98 800, fax: 01 /72 98 832 Galerija kopalnic in lesa Sovo Vabljeni keramične ploščice ❖ kopalniško pohištvo ❖sanitarna oprema kopalniški dodatki V notranja vrata ❖ kljuke gotovi parketi ❖ laminati ❖ vinil ❖ linolej ❖ pluta usnje ❖ zunanje talne obloge ❖ tapete ❖ Wireless alarm systems www.xastor.si Kontakt: gsm 041 766-222 Info:080 1111 BREZŽIČNI VARNOSTNI SISTEMI www.varovanje.eu XASTOR SECURITY SLOVENIJA vam v novembru in decembru 2011 nudi; brezplačni pregled in priklop kateregakoli varnostnega sistema na naš varnostno nadzorni center in mesec brezplačnega varovanja, kot darilo v prednovoletnem času.