Zemljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.) V. Dravo-savsko pogorje. Dravo-savsko pogorje so gore, ki so na sredi med Dravo in Savo, in delajo, razve Pake in Hudine, razvodje med njima, in se razprostirajo od gore sv. Urše do Maceljna, tedaj od koroške do hrvatske mpje, več oienj v ravni čerti od severozahoda proti jugovzhodu, na severni strani Pohorju nasproti segajo do niislinske doline, od sv. Lenarta pod Turjakom do Konjic se dotikajo Pohorja, od Konjic do Haloz pa segajo do dravinske doline. Na južni strani se dravo-savsko pogorje derži tolstega verba v savinskih planinah. Za niejo med dravskini pogorjem in savinskimi planinami se, lebko postavi cesta, ki gre iz Soštajna v Černo na Koroško. Od Šoštajna naprpj loči dravosavsko pogorje od savinskih planin šaleška dolina in cesta, ki vodi od Soštajna krez Velenje v Vojnik. Odtod so na jnžni strani celjske gore, dravo-savsko pogorje postaja vedno ože in pri predoru železniškem Lipoglava 1 JZ. od Poličan je naj ože. Začnimo z goro sv. Urše! Naj veči kos te gore je na Koroškem, imp pa ima od romarske ccrkve sv. Uršnli posvečeni, podžupe stariterške, kamor se vsako leto na sv. Jakoba dan veliko Ijudstva shaja. Od te gore dprže tri panoge na vzhod, severovzhod iri jug. Južna panoga dela most do Javorja, ki je dolga gora že v ravni čerti savo-dravskega pogorja na južni strani Suliodolnice. Na Javorji proti jugovzhodu se priklepa v isti čcrti dravosavskega pogorja Razbor. Soravno z inienovanim pogorjem od Javorja gre celo blizo drugo pogorje od tolstega verha, kraj potoka Belune, ki zmez teče in inimo Deržmirja pred Šoštanjeni v Pako priteka. Čez to pogorje gre cesta od Soštanja v Černo, prelaz ti cesti je sv. Vid na deželni meji, vzhodni poprečni verhi tega pogorja se že iztekajo v saleško dolino, na severni strani pa se znižujejo vecidel polagoma v mislinsko dolino in v njene stranske doline v suhodolsko in jeninsko dolino. Vzhodno od Pake na dalje v ravni čerti dravo-savskega podgorja je sv. Jošt 2% ure SSZ. od Celja. \agli propadi, sterrae pečine, goli ali pičlo obraščeni verhi značijo to gorovje. Na severuo slran prehaja tii dravo-savsko pogorje v Pohorje, na južno stran se zniža proti šaleški dolini. Obraz tpga kraja je divji in kakor pravijo romantičen. Tak isti značaj še ima Stenica 1 uro ZSZ. od Konjic, ki dravo-savsko pogorje nadaljnjf*. S hribi Golek, sv. Križ in Stranice se tukaj Pohorje dotika Stenice, na južni strani segajo stene po verhu vecjidel gole, spodpj pa slabo obraščpne blizo do Xove cerkve. Popotniki imenujejo mimo solčavskih planin to stran od Nove cerkve do Vitanja južno-štirsko Švico. Ravna čerta dravosavskega pogorja do sem znaša 5 milj. Dravo-savsko pogorje potem nadaljuje konjiška gora od Frankolovega do konjiške vasi; med njo in Stenico teče Tesnica in vodi velika cesla \x Celja v Maribor, na severni strani se dotika Stranic, na vzhodni izrastkov konjiške planine. Konjiska gora se končava med Dravino io Zičnico, unkraj Zičnice, tedaj na vzhodni strani so suhodolski in loški hribi, na Slemenu pa sledi v ravni čerti Videž in Lipoglava, Lipoglavo nadaljuje Dolga gora in Gabernik, Ljnbična pa se razprostira na severno stran proti Poličanom. Vzhodno od Bele, pritoka dravinskega od Gabernika in od velike ceste v Rogatec se začčnja Boč, večidel obraščen, le na verhu od južne strani kviško stermijo gole pečine. Od daleč je Boč videti kot kopa, v istem skupku na vzhodni strani je Plesivec; hriba Lovnik in Zončaj prevajata v rogaško goro. Rogaska ali donaška gora je % na SSV. od Rogatca; ime Rogatec pribaja berž ko ne od besede rog*), x rogom namreč se lehko primerja stranski zahodni obraz te gore, donaška gora se pa imenuje od cerkvice sv. Donata. Od rogaške gore se vidi čez vse spodnje Štirsko, in gore gornjega Štirskega do Snežnika v Avstrijskem, čez veliki kos Ogerskega in Hervaškcga do Turškega, čez severni del Kranjskega in nektere koroške gore. Konečno še imamo v dravo-savskem pogorju Maceljna, med Maceljnom in Rogaeko goro teče Rogatnica; razprostira se pa Macelj na severo-vzhodno stran v haloške gorice, na južno stran pa se znižuje Njivica do Sotle in do terga Rogatca. Od južne strani se vidi na primernem kraju vse dravosavsko pogorje. — Ravna čerta od konjiške gore do Maceljna t. j. do ceste iz Ptuja v Varaždin znaša 7 milj. (Dalje prih.) *) Rožna dolina. nemško: ^Roscntlial" na Koroikem in planinski verhovi, ki jo opasujejo, so res pravi rogovi. Pis. Otroški vertec. Sladkosnednosti strašni nasledek. (Poslovenjeno.^) Kmet je imel dvoje otrok, dečka \n deklico. Mnogokrat ju je spominjal, naj nikoli ne pokušata kake reči, ktere ne poznata; sploh pa jiina je še zabranjeval gerdo sladkosned- nost, ker le-ta je že inarsikoga v naj večjo nesrečo pripravila. Vestno vboga Micika svarilne besede svojega očela, in vživa edino le lo, kar doma dobiva; toda bratec, Maticck, je ves drugačen. Vsi očetovi poduki, opomini in svarila bile so mu besede, ktcre je vzel veter. Če je le mogel kje kaj boljšega doseči, je liavtnil in pojedel; tudi vsaki sold, ki ga je kje zvertil, šel je golovo k branjevcu ali v štacuno za sladkarije. Matiček je bil sladkosnednež, da mu ga ni bilo enakega, in gerda slrast napravila je marsikaki prepir v hiši. Bilo je poletni čas. Muh se je bilo zaplodilo polne roje, torej oče nekega dne po južini vsujejo hudega strupa v cukreno vodo, ter postavijo posodico na mizo, da bi s tem preganjali nadležne živali. Povedali so pa to (udi otrokoma in ju svarili, da naj se varujeta, da kdo od te vode kaj nc okusi, ker je la pijača strupena. Popoldaa so bili oče namenjeni na polje. Matiček že komaj pričakuje, da bi očc odšli, zakaj že zdavnej ni bil dobil nič sladkega pod zobe. Uanes — si misli — se hočem zopet splačati. Za očetove besede in svarila malcmu nevbogIjivemu porednežu še niar ni. Se celo jezika sam pri sebi, in pravi: vOče nii pa vender ne privoščijo nobenega dobrega grižljeja. Pa že vem, kaj bom storil; spil bom posladkano vodo in natočil v skledico zopet navadne vode." Da — celo veselil sc je že naprej, kako bo očeta s tem dobro splačal. In res, komaj oče dubro odidejo, in ko gre tudi Micika po opravilih na vert, že je Matiček pri posladkani vodi, in v malih duških vso izpije! — Ali kmali se pokaže strahoviti nasledek njegove sladkosnednosti. Pričenja mu slabo pribajati, tamno se mu dela pred očmi, in po vsem životu se trese. Vedno hujše mn prihaja. Grozovite bolečine ga vijo po trebuhu, kteri že oteka. Kar pa je bilo pri vsem tem naj hujsega, bilo je to, ker si nevbugljivi sladkosnedež tega nikomur povedati upal ni. Ves preplašen se plazi na hlev, se zarine pod seno in ondi kmali tudi med strašnimi bolečinaoii in hrez vse pomoči — umerje! Ko ooe pridejo pod noč domu in vidijo na mizi spraznjeno skledico, se neizrečeno vstrašijo. Na ves glas kličejo Matička, ali ni ga nikjer. Vse kote po hiši pretaknejo, pa zastonj. Ko pa gre hlapec na hlev za konje po kermo — oj groza in strah! najde ondi pod senoin — Matička mertvega in strašno spremenjcnega v obrazu! Leta in leta je jokala dobra Micika po svojem nesrečnrm bratcu; tudi očetu so priigrale velikukrat solaice v oči, kedar jc kdo Matička spomnil. Otroci! ogibajte se vseh sladkarij, kajti one pokvarijo mladini zobe in želodec, •— bolni želodec pa je bil že marsikomu kriv, da je mogel prezgodaj iti pod travo, to je, da je pred časom umerl. Rodoijub Podratitovski.