Leto XIII. Štev. 295 ? e l g po n o»eo«i«Tv*t o P B * v t . »-*’ •» *~?so POS1 OVAtNICA cel IP Pre8eroo»* S. POST N» CPKOVN* PaCUK Maribor, četrtek 28. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din V— • • ožnosf sovjetskega napada na Indiio S"sviss2 gleških in francoskih vojnih hujskačev Skrivnost uspeha finske obrambe Dll, OQ , C(.ofani Včerajšnji italijanski časniki poročajo z velikimi na- RIM, 28. dec. Stelam. Vc^”“Iltrl„|lh sovletsklh čet na melah Alganl-lovi na prvih straneh . . , zbraja na afganistanskih mejah nad E2B Si e ta letava. \„dl Wtans^ a,g.nista„ske tataLtoSS se^mikaio proti rnskta. mejan, kjer se z vejlko ^ vr-šilo utrjevalna dela. »Lavoro fasosta« pravi, da afganistanska vlada navzlic zatrievaniii da se ni zgodilo nič neobičajnega, pošilja vojaštvo na sovjetsko ^oT^a rnlbSratl vse moške, sposobne za voaško nistanska stalna vojska šteje okrog lOO.MO mož, * g£v{}“ Pa klima?oga?e hko v m poveča. »Lavoro iascista« pravi dalje, daje> Iran, W ima ga petrolejske vrelce v stalnih skrbeh zaradi gibanje sovjetskih čet na niego kakor tudi sosedah afganistanskih mejah. Dnevnik »II Tevere« pa pravi, da ie Velika Britanija v hudih skrbeh zaradi možnosti soviet^^. JJStekl meii' dijo. Angleške letalske eskadrilje so baje že na severnozahcdnl Indijski jneji. ’ Napad sovjetskega lista na Turčijo LONDON, 28. decembra. Agex. Kakor Poročajo iz Moskve, je objavilo glasilo sovjetske mornarice »Rdeča mornarica« -3. t tn. zelo oster napad na turško-an-aeško-Irancoski pakt List obtožuje Turčijo, da se jo na BHžnjem vzhodu postavna v službo angleških in francoskih S ^?kačeV- Llst ^avi dalje, da ob-ta L ^LPflSeb.na* ta?na klavzula pak-ateri se ie Turčija obvezala so- delovati pri ustanovitvi enomilijonske vojske proti Sovjetski uniji, ki naj bi jo sestavile angleške, francoske in turške čete. CARIGRAD, 28. dec. Dnevnik »Tan« piše včeraj, da so bili razrešeni vsi turški uslužbenci nemških bank, bržkone zaradi likvidacije nemških in ruskih gospodarskih ustanov v Carigradu. LONDON, 28. decembra. Exchange Te legraph. Po zatrjevanju vojaških strokovnjakov je treba pripisati nepričakovane finske uspehe v boju s sovjetskimi poslužuje tudi v sedanji vojni iste tak-Mannerheima in slabemu vodstvu sovjetske vojske. Maršal Mannerheim se poslužuje tudi v sedanji vojski iste taktike, kakor se je je posluževal v osvobodilnih bojih 1. 1920. Ta taktika obstaja pred vsem v tem, da pušča nasprotne čete daleč v notranjost dežele in jih potem z več strani napade, odreže od zveze z zaledjem in uniči. Vojaški strokovnjaki so zato prepričani, da se bo Finska lahko obranila, ako bo dobila dovolj bojnega materiala od zunaj in ako ji bo prožena tudi sicer zadostna pomoč. CURIH, 28. decembra. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da je v štirih tednih sovjetsko-flnske vojne padlo na sovjetski strani okoli 30.000 mož, dočim imajo Finci samo okoli 2000 mrtvih. V tem času so Finci uničili okoli 300 sovjetskih tankov, veliko število so jih pa mimo tega še zajeli. Obenem je bilo zbitih okoli 100 sovjetskih letal. Samo za časa božičnih praznikov so Finci zbili 22 sovjetskih letal. Zadnja poročila s finskih bojišč Ih uMlim na geSTcS?nhLN’ ?■' decembl-a- Exchan-nove skuninp a Prihajajo vedno ŠvIdsk^Nn Prostovoljcev, posebno iz S3S^ skirV|?ke,,in Danske. Že sedaj uvrščeafchš "? v Hnsk0 voi8k° ŠkamH«? , ; h prostovoljcev 20.000. — !>csebiie^VSf pros{ovoIici so formirani v .^0ru in so vsi opremljeni s na Skl S* predstav«ajo z ozirom Sam i ren izvrstno pomožno vojsko, amo danski prostovolci, ki niso smu-se uvr^čajo posebej v druge bojne Nacije. Prostovoljci pa še prihajjao, Zavezniška pomoč za Finsko LONDON, 28. decembra. Exchange Te-'egrap-h. V zadnjih dneh je bilo v Londonu in Parizu več konferenc, na kate-[‘0 so sklepali o pomoči Finski. Sklenjeno •'« bilo poslati Finski znatno pomoč, ki »a ho obstajala za enkrat samo v boj-j^ro msierialu. Zavezniki so ugotovili da £bko pomagajo v tem oziru Finski ne da “ Pri tem oškodovali sami sebe v vojni L Nemčijo. Oskrba Finske se izvršuje Id sicer v vedno večjem številu. Tudi švedske sanitetske kolone so že na Finskem In izvršujejo službo na bojišču. Kakor poročajo iz Rima in iz Madrida, se tudi tam formirajo čete prostovoljcev za Finsko, dočim so nekateri italijanski m španski letalci že na Finskem. KOPENHAGEN, 28. dec. Ass. Press. V poučenih krogih zatrjujejo, da se bo spomladi bojevalo na Finskem okrog 50 000 skandinavskih prostovoljcev. Doslej sta odšla na fronto dva švedska prostovoljska korpusa. Papežev obisk na italijanskem dvoru . VATIKAN, 28. dec. Havas. Danes vrne Papež Pij xrr. obisk kralju in kraljici julije. »Osservr’ore Romano« posveča obisku poglavarja katoliške cerkve Pfi italijanskih suverenih uvodni članek, Itaterem naglaša veliki pomen tega ak-*• S tein so demantirane vse nepremii-rene vesti o neresničnih nasprotstvih med atiksnom in Kvirinalom. Naravno, da v preteklosti ni šlo vse gladko od rok, ven-,(a-r le zdaj jasno, da so vse pregrade odrgnjene in da je zbližanje obeh strani v ^tioče zagotovljeno. Današnje srečanje Predstavlja važen zgodovinski mejnik v r?Tvojn italijanske države in katoliške ^kve. preko Norveške in Švedske, ki ne delata pri tem nobenih težkoč. Mimo tega je pa bilo sklenjeno, da se nudi Finski tudi še pomoč v drugi, dosti uspešnejši ot>r.-i, vendar je ta sklep zaenkrat še tajen in ni mogoče izvedeti, kakšnega značaja je. Pri podpiranju Finske sodelujejo iz sedaj tudi Zedinjene države Severne Amerike. HELSINKI, 28. dec. Stefani. Finske čete, ki se bore v odseku severno od jezera Ladoge, štejejo 16.000 mož, pred seboj pa imajo 300.000 sovjetskih vojakov. V zadnjih dneh se je Fincem kljub temu posrečilo, da so prodrli 85 km v sovražno ozemlje. RIGA, 28. decembra. Reuter. Po telefonski vesti, ki je prispela ponoči iz Helsinkov, so finske čete v veliki bitki, ki se je včeraj bila na severu, uj;le 5000 sovjetskih vojakov. Dalje se poroča, da je ostalo na mestu bojev veliko Število mrtvih to ranjenih sovjetskih vojakov. OSLO, 28. decembra. Havas. Norveška brzojavna agencija poroča iz Kirkenesa, da so včeraj izvršile finske čete napad na sovjetske položaje vzhodno od Jordanfo-ra in Jordekvoke, okoli 15 milj severno od Naudsea in blizu meje. Finski napad, ki se je razvil v treh smereh, je bil odbit in finske čete so se morale vrniti v svoja izhodišča. MOSKVA, 28. dec. Havas. Sovjetske vojaške oblasti so se odločile, da pošljejo na finsko fronto mongolske čete, Id so odpornejše in po rasnem obeležja sorodne Fincem. Belgija zgradila tri obrambne črte BRUSELJ, 28. decembra. BTA. Predsednik senatnega odbora za državno obrambo Cocquartje izjavil, da Je Belgija popolnoma pripravljena na obrambo, ako bi bila napadena, in to skupaj z Nizozemsko. Belgija ima sedaj tri obrambne črte, ki so dobro utrjene in na katerih se belgijska vojska lahko dolgo in uspešno brani. Pod orožjem so tudi rezervistl-špeciallstl. Računa se, da Je sedaj pod orožjem v celoti nad 700.000 mož. Belgija doslej še nikoli ni Imela tako močne vojske In tudi še nikoli ni bila njena vojska tako dobro opremljena._____________ Belgijska vojska ima mimo tega tudi najboljše orožje, kar ga pozna sedanja modema strategija. Prihod prvih indijskih čet v Francijo LONDON, 28. dec. Reuter. Britanske ............. indijske čete so prispele v Francijo, da se pridružijo ostali britanski armadi. Tako poročajo brzojavke z Maginotove linije. Prvi kontingent sestavljajo samo musU-mani, ki jim poveljujejo indijski in britanski častniki. Nasprotujoča si poročila s kitajskih bojišč ŠANGHAI, 28. dec. Ass. Press. Japonska letala so napadla Lančnv, glavno mesto province Kansu, glavno postajo ob cesti, po kateri dovažajo na Kitajsko rusko munlcljo. Japonci trde, da so uni- čili lančovsko letališče, ki je največje na Kitajskem. Nasprotno pa govore kitajska poročila o velikih zmagah suhozemske vojske, ki je od I. do 25. decembra s celo vrsto istočasnih napadov na vseh frontah povzročila Japoncem težke izmi-bili nad 100 tisoč volakov, med nfA je ubitih 48.300. Potresi v Turčiji, Indiji in Ameriki Močni potresni sunki so včeraj porušili več terskih mest en vas3 — Več sto mrtvih (n m. njenih — Potres tudi na Celebesu in v Long Beachu CARIGRAD, 28. dec. Ass. Press. Silovit potres Je včeraj razdejal v osrednji Mali Aziji nekaj mest in vasi. število žrtev in obseg škcde še ni znan. ANKARA, 28. decembra. Havas. Potres, ki je divja! včeraj zjutraj po vsej Anatoiiji, je povzročil v nekaterih krajih popolno katastrofo. Posebno hudo sc bila prizadeta mesta Ordu, Amasyja, Sl-vas. Tokat In Erzlncan. Mnogoštevilne vasi so popolnoma uničene. Po dosedanjih vesteh je več sto mrtvih in še več ranjenih. Vlada je pohitela z vsemi raz- položljivimi močmi na pomoč prizadete' mu prebivalstvu. Prav tako je organiziral pomoč tudi Rdeči polmesec. ANKARA, 28. decembra. Reuter. Po vesteh, ki so prispele sinoči kasno v Ankaro, so se občutili v krajih, ki so bili prizorišče prvega potresa, novi potresni sunki, spremljani s podzemeljskim bobnenjem. AMSTERDAM, 28. dec. Havas. Potres, ki je 2. decembra razdejal otok Celebes v Holandski Indiji, je povzročil mnogo škode, ki še ni ocenjena. Poru- šenih je nad 200 hiš, dve osebi sta ubiti. Cesta iz Leveka v Som je na dolžini 9 km popolnoma razdejana. LOS ANGELES, 28. dec. Reuter. V Long Beachu so občutili danes močan potresni sunek. Stresia so se vsa poslopja, ljudje so bežali iz hiš na ulice, boječ se, da bi sunki postali še močnejši. Potresni val je zajel vso obalo, najmočnejši je bil v Long Beachu, kjer je ob zadnjem močnem sunku 1. 1933 ubilo 100 ljudi. Maribor, 28. decembra. Čas, ki ga doživljamo, je izredno bogat na najnepričakovanejših preobratih, ki postavijo cesto čez noč na glavo vse tisto, kar je še včeraj veljalo za najbolj trdno in nespremenljivo. Narod in država, ki se hočeta uspešno braniti pred nevarnostmi, ki preže posebno na male. morata zato neprenehoma budno paziti na vse mednarodno dogajanje in prilago-jevati svojo obrambno taktiko tako rekoč vsak dan sproti nastalim položajem. Vsako okostenelo vztrajanje pri nekih za vse večne čase utrjenih načelih bi utegnilo postati najusodnejše. Nič manj usodno ne bi bilo tudi vsako presojanje dogodkov in ustvarjanje stališč po diktatu želj ali sentimentalnih čustvovanj. Kdor presoja dogodke in jih vrednoti pa tem, kakor si želi, da bi bilo, in ne po tem, kakor je v resnici, se igra z usodo naroda in države. Prav tako važno je, da se ustvari v okrilju naroda in države vsaj v glavnem enotno gledanje in presojanje, kajti nikoli ni bila povezanost vseh pripadnikov naroda in vseh državljanov v enotnem hotenju tako krvavo potrebna, kakor je dandanes. Izkušnje so že v praksi dovolj pokazale, da smejo upati na obstanek samo taki narodi in take države, ki so notranje strnjeni v eni sami jekleni volji po ohranitvi svoje svobode, samostojnosti In življenja. Ako pogledamo na narode, ki so v sedanjem brezobzirnem boju sil podlegli, moremo ugotoviti, da so podlegli prav zaradi tega, ker niso bili notranje trdni in zato tudi ne dovolj odporni. Drugi vzrok pa je bil v tem, da so presojali dogodke po svojih željah in se vse preveč zanašali na tujo pomoč. Na drugi strani pa vidimo narode in države, ki so po številu in obsegu daleč za onimi, ki so podlegli, pa se zaradi svoje notranje strnjenosti, treznosti pre-s.?'a.n^a dogodkov in jeklene volje do življenja uspešno upirajo vsem nevarnostim. laki narodi so deležni upoštevanja celo pri njihovih lastnih nasprotnikih, povsod drugod pa simpatij, ki dandanes niso brez vrednosti. Pri presojanju in vrednotenju dogodkov v svetu se pa moramo mimo tega vedno postavljati tudi na edino merodajno stališče interesnih potreb celokupnega naroda in celokupne države, zavedajoč^ se, da je tudi usoda vsakega posameznika doli do čisto osebnih kulturnih, gospodarskih in socialnih interesov tesno povezana z usodo naroda in države. Posameznik izgubi z narodno in državno svobodo v teh časih lahko vso podlago za svoje uspevanje. Če ne drugo, mu že to nalaga dolžnost, čutiti se eno s svojim narodom in s svojo državo in izogibati se vsega, kar bi utegnilo kakor koli škodovati skupnosti, kateri pripada. Časi, ko je človek lahko živel nemoteno kjer koli in pod kakršno koli nadvlado, so z najnovejšim razvojem minili. Prav tega se zlasti pri nas Slovencih in Jugoslovanih marsikdo vse premalo zaveda. Vse to nalaga tudi voditeljem naroda in države posebne naloge in odgovornosti, saj so prav oni prvi poklicani, da skrbe za to, da so pripadniki naroda m države, ki sami nimajo dovolj vpogleda in sile za presojo, pravilno in pravočasno poučeni o dejanskem položaju. — Prepuščanje ljudstva negotovemu ugibanju in iskanju orientacije brez zadostnih pripomočkov, je škodljivo in postane lahko usodno. Prav zaradi tega bi bilo treba nuditi tisku v teh časih vso priložnost, da v okviru danih možnosti vrši svoje veliko poslanstvo v interesu naroda in države. Mimo tega je potrebno tudi nujno reševanje raznih javnih življenjskih problemov, ki se pojavljajo z razvojem mednarodnih dogodkov, ali pa z razvojem lastnih domačih razmer. Teh vprašanj dandanes ni mogoče prepuščati usodi, da jih reši sama, kakor je bilo mogoče v preteklosti. Prav tako rešitve ni mogoče zavlačevati. Sedanji Čas terja naglih dejani in če treba tudi temeljitih reform. Z vsem tem je mogoče najuspešneje ^obijati in že v kali dušiti tudi vso tujo propagando, ki jo širijo bodisi agenti so vražnih taborov, ali pa naivni zaslep enci med ljudstvom, ki je v negotovih isi-h in v dobah preizkušenj še prav po bno dojemljivo celo za najbolj nemo Irski teroristi izropali skladišče mtiniciie LONDON, 28. dec. Havas. Irska policija išče skrivališča ogromnih množin streliva za puške, revolverje in strojnice. Izza irske državljanske vojne policija doslej še ni imela opravka s tako široko raz-mreženo afero. Gre za milijone nabojev, ki so bili odneseni iz trdnjave Phoenix pri Dublinu. Preiskava se razteza na tri grofije. V Dublinu je posebna policijska komisija imela tajen posvet v tej aferi, o kateri bo policijska uprava izdala obširno poročilo. Kolikor se je izvedelo, je napad na trdnjavo izvršilo 50 mož pod vodstvom nekoga, ki je nosil uniformo irskega častnika. Doslej je bilo aretiranih 5 oseb. Včeraj je policija že našla neko skrivališče z veliko količino streliva. To je del velikega plena, ki so se ga polastili irski teroristi preteklo soboto. Roosevelt proti miru za vsako ceno WASHINGTON, 28. dec. Havas. V Washingtonu in drugih mestih USA so se razširili glasovi, da je Roosevelt s tem, ker je postavil pri Vatikanu svojega posebnega predstavnika Mirona Tavlorja ter poslal sv. očetu znano poslanico, sklenil intervenirati med zavezniki in Nemčijo v korist miru in da je preše! med pacifiste. Menijo, da želi Roosevelt doseči mir, preden bi vojna med državami do- bila značaj strašnejših spopadov. V Beli hiši so ' ki, ki so v velikem številu prazfl° žične praznike ob Jadranu. Koalicija opox*cijskih ** v0Ut- V zvezi z bližnjimi poslanskim _|„ih vami se javlja v krogih °P0Z' Me strank tendenca za skupen nas posameznimi šefi strank ni še.Aod0 kretnega sklenjeno, sodijo pa’ tem pogledu pristopili k P°sv t(Jp oP°' da najdejo načina za složen J? DallA zicijskih skupin pri volitvah D .ay|{* Narodna stat stika lug® & Almanah »Nove Riječi« na^?Ljnji Pfl benem popisu iz 1. 1931. na grjjoV gled prebivalstva JugoslaviJ • ^ Si bilo: 5,963.000. Hrvatov 3,- ■ vencev 1,133.000. muslimanov 4gSfiV Makedoncev (?) 642.000. Nemce ^0 Arnavtov 479.000, Madza gioV^Lfl Turkov 353.000, Cehov 153.000, Romunov 134.000. ■ lin ostalih 174.00U. Zadovoljno ljudstvo - trdna in vama meja Proglas in opozorilo mariborskih narodnih organizacij - Mariborske narodne organizacije in društva se v teh, za naš narod, teških {asih, obračajo javno s svojim proglasom na vso našo javnost, posebej še na Vodilne kroge našega naroda in na one, ki jim.je skrb za narod dolžnost, da opo zorijo na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo vsi srednji in mali sloji našega naroda, posebno pa naše delavstvo ob meji.. Že svoječasno smo v proglasu ob sestavi Meddruštvenega odbora za zaščito narodnega delavstva poudarili, da je sveta naloga nas vseh, da skrbimo za srečno in zadovoljno ljudstvo ob meji. ki je največji porok za varnost naše meje. Ta povdarek danes ponavljamo, ko naslavljamo ta naš proglas za vse merodajne kroge. Smatramo za nujno potrebno, da se vsem delojemalcem času primerno zvišajo prejemki, pri čemur naj prvači naša država in gre tako z dobrim vzgledom naprej. Privatnike naj se s posebno uredbo prisili k temu, ker ostajajo mnogi vzlic nujnim apelom gluhi. Poleg- tega je nujno potrebno, da se takoj in brez odloga zajezi val dragluje, ki v posameznih primerih sploh nima Opravičila in je le plod pohlepnosti neka feraikov-za hitrim obogatenjem. Smatramo za svojo dolžnost opozoriti tildi na dejstvo, da ni rešiti samo vpraša-* nje kruha, dasiravno je to najvažnejše; rešiti je tudi vsa druga vprašanja, ki so vzrok nezadovoljstva delovnega ljudstva. Med ta vprašanja spada ono socialno-za- ščitnega značaja, ki je danes krivo upravičenemu razburjenju po tovarnah. Znana so dejstva, da se ponekod grobo kršijo delavski socialno zaščitni zakoni in je tre ba podvzeti takojšnje sankcije, da se vsakogar prisili *k spoštovanju naših zakonov. Našemu delavstvu, posebno onemu ob meji je zasigurati delo. Danes vlada pomanjkanje dela in delajo neka+eri obrati s skrajno znižanim delovnim časom zaradi pomanjkanja surovin. Poskrbeti je nujno pri devizni direkciji Narodne banke, da ne bo pomanjkanje surovin razlog za skrajšanje, delovnega časa in odpust delavcev. V naših tovarnah imamo še po dvajsetih let'h takozvane nenadomestljive tuje strokovnjake, čeprav je splošno znano, da smo si v tem času vzgojili kader mladih, sposobnih in kvalificiranih strokovnjakov. Oulast naj zato ukne podaljševanje zaposlitvenih dovoljenj tujcev, ki so danes vsi nadomestljivi z našimi brezposelnimi mladimi močmi. Ce hočemo vrniti narodu zadovoljnost, ne smemo biti brezbrižni za taka pereča vprašanja. Storiti moramo vse, da se oo ljudstvo ob meji počutilo srečno in zadovoljno. Nikoli, še najmanj pa v današnjih časih, ne smemo pozab'tl, da tvori zadovoljno ljudstvo najtrdnejšo obrambo naše meje. Po pooblastilu narodnih organizacij in in društev v Mariboru Narodna strokovna zveza, podružnica Maribor. Električno omrežje v Rušah Te dni so obha!ali Iikof delavci in monterji elektrarne Fala, pri gradnji omrežja v Rušah, katerega je priredila Zadružna elektrarna v Rušah. S tem je delo v glavnem dokončano. Elektrificirane so skoraj vse hiše v območju ruške občine, izvzemši oddaljenih hiš na Lobnici in Smolniku. Vse to delo je organizirala Zadružna elektrarna vRušah, ki je na Štefanovo obhajala drugo leto obstoja. Popolnoma na novo se je uredila javna razsvetljava, ki je lahko vzor vsemu podeželju, saj šteje danes javna razsvet.. Ijava v Rušah in okolici 85 luči in >;e g0_ tovo na prvem mestu med podeželskimi občinami. S tem je dana možnost, da se tukaj razvije industrija za predelavo lesa, ker ima vse potrebne pogoje za uspeh, to '',e pogonsko silo in les kot surovino. Ob f .ej priliki je izrekel trgovec g. La'm. preht Franjo v imenu občanov toi5]o zahvalo predsedniku zadj,uge g, 'iTilhter- u za požrtvovalnost in vztrajnost pri delu, ter znrjtopniku elektrarne Fale g. inž. Gregoriču, ki je vso stvar podprl in ; vodil delo. Dve lepo uspeli božični/d Preteklo sredo popoldne je bila v UudSki šoli pri Sv. Ani v Slov. goricah lepo uspela božičnica, ki je med dosedanjimi po vrednosti razdeljenega blaga Bajbogatejša. '■'* K 'Hspeht, letošnje božičnice so največ razne dobrodelne ustanove. Med prvimi z najlzdatnejšim prispevkom anski šoli je trgovski gremij okraja Sv. Lenart v Slov. gor., ki je prispeval raznovrstnega blaga za obleke in obutev v vrednosti nad. 5000 din. Z izdatnim prispevkom se je izkazala tudii letos Ciril-Metodova družba, ki je osk r-bela' precej blaga za obleke in več parov/Tevžev. Nadalje so primemo sodelovale' s prispevki za obdaritev obmejne šolske mladine z raznovrstnim psom še »Slovenska straža«, Nr bav-zadruga' drž, uslužbencev \ Ma- 1z Slovenskih goric Sokolsko silvestrovanje. Sokolsk.o dru-pri Sv. Lenartu v Slov. gor . priredi ane 31. dec. v Sokolskem dom u od 20. J^ .naprej Silvestrov večer s sledečim .Porodom: 1. Burki »Oboleli stric« in Klofuta«. 2. čarovnik, mister. 3. Godba ''Ples. — Vabljeni 1 Podivjana napadalca. V nr jč! od preide nedelje na ponedeljek st a Senekovič 'Bcenc in Splaner Anton i i Srednjega j..j ‘eraju in polomila 14 šip, okna in vež qSo posestnika Zvera Jožef a v Srednjem asteraju in polomiia 14 šip >, okna in vež dn VJata’ da trpi P°sestnik 500 d:n ško-• Kmalu za tem napador n sta napadla (if,c!Lsti se. vračajočega po cestnika Kme-x ‘ Tomaža iz Zg. Gašter aja, ki sta ga Poit močno Prendati' ia in ga težko J' * gripo v zad-ftirr« boleha po Slo' venskih goricah k&'M in se ie bal i, da se pr> bo-Se bolj razširila. Popravlja vir. 'Tarska stanova-Vt, ” hIfve? Sedai- ko ie nastopil mraz, s|{]l Pokazale prve po' Medice v vlničar-v tir,S j 0Van^i,T in blevil i, ki so ponekod dtp,n)glineni položaiu. f 5o primeri, da se jih; ;eri; vinograaniki z i \ pooravMb svo-*p!ol1V!na^nr!!* mnogokrat viničar Ijatj ,ra.n sa,n na svoj< .* stroške poprav-sl^novanjsk e prostore in hle-živjn'’ da ne pr ezebuje družba in I5npriv'i Pr,aSanio, ni i ni zanemarjanje Vejtf.j,1 v]ničarskih t objektov socialna n°st do revnih družin in živine? riboru, Krajevni šolski odbor in banska uprava. Skupna vrednost vsega blaga je znašala nadj 7000 din. Božičnic?; je imela pester spored, ki ga je izv?aja!a šolska mladina. Lep govor je imel g. šolski upravitelj g. Majhen Vladk,0, ki je v lepih besedah orisal pomen. božičnice. Za tem so sledile lepo porjane deklamacije šolske mladine in usekaj krasnih pevskih točk, ki jih je predvajal pevski zbor šolske mladine ood vodstvom učitelja g. J.ttrjaševiča. Sledilo je obdarovanje 170 otrok. Sko-ro vsak otrok je dobil dve in celo po tri darila. Obdarjena je bila naša obmejna, res potrebna šolska mladina iz revnih viničarskih in bavarskih družin, ki se je s starši zadovoljna vračala na domove. K izvedbi tako uspele božičnice pa je doprineslo svoj delež tudi požrtvovalno učiteljstvo, ki je vso akcijo organiziralo. Priznanje gre: vsem, ki so pripomogli z darili in trudom k lepo uspeli božičnici. BOŽIČNICA PRI SV. DUHU NA OSTREM VRHU Lepo božičnico so imeli šolarji pri Sv. Duhu. Izbran program je ustvaril pravo božično razpoloženje med šolsko deco. Programu je sledila božična obdaritev 130 šolskih otrok. Mariborski skavti so prinesli navsezgodaj obilna | darila, zbrana med starši dijakov I. real-1 ne gimnazije. Skavti so vse pogostili s ! čajem in pecivom, nato pa prižgali lučke |na božičnem drevescu, pod katerim je bil pripravljen za vsakega šolarja zavitek ali obleke ali perila ali čevljev. Med temi je bilo mnogo zavitkov z blagom za novo perilo ali obleko, ki ga je daroval tovarnar g. Marko R o s n e r. Naj-pridnejša učenka na šoli je dobila kot posebno darilo blago za dve novi obleki, najpridnejši učenec pa nove smuči z vso premo — dar gospoda Bogomira Divjaka. Vsem, ki so za to božičnico prispevali in tako pripravili revnim obmejnim šolarjem obilo božičnega veselja, najprisrčnejša zahvala. vonšta sprejem evropskih in izven-evtopskih postaj tudi podnevi z luksuznim superom Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevnf populrrni super na mesečne obroke od din f80*— Cel?« c Božična likovna razstava v Mestni hranilnici je bila zaključena na Stefanovo popoldne. Ob zaključku je bilo nagradno žrebanje vstopnic. Predsednik komisije je bil 0. Ciro Sadar, člani pa celjski novinarji gg. Rado Pečnik, Milan Cetina in Hellrid Patz. Izžrebane so bile štiri številke in sicer 217, 180, 1977 in 623. Prva številka je dobila za nagrado sliko Alberta Sirka, druga številka sliko Cvetka $čuke, tretja številka sliko Vere Pri-stovškove, četrta številka sliko Miroslava Modica. Razstava je dosegla izredno lep moralni in gmotni uspeh. V celoti je bilo prodanih 32 del. c Sokolsko društvo Celje-matica priredi silvestrovanje v veliki dvorani Narodnega doma z bogatim in pestrim sporedom. c Obdarovanje revežov. Celjska tvrdka )fMelka“, katere lastnik je g. Henrik Wein- V Samoprodaja L LUSiCKY Maribor, Koroška testa št, 11 Anton Bremec, Celje berger, je darovala mestni občini celjski za obdarovanje revežev v denarju 3.000 din in 800 metrov raznega blaga. Mestna občina se ji v lastnem, kakor tudi v imenu obdarovanih revežev za dar najlepše zahvaljuje. c Smučarji bodo prišli na račun. Po zadnjih lepih sončnih dneh, je pričelo »illlroi tmtinrlnmn 1* včeraj zjutraj nenadoma snežiti. Zapadlo je precej snega na suho podlago. Tako bodo sedaj tudi zimski športniki prišli na svoj račun. c Novi grobovi. Umrla je na Sodinjski slezi 3 86 letna vdova po trgovcu Marija Bučarjeva, na Zgornji Hudinji pa 77 letna preužitkarica Ana Klančmkova. V javni bolnišnici je umrla hčerka šoferja pri mestnem avtobusnem podjetju Vera Va-novškova. c Kronika nesreč. 29 letna 'služkinja Manja Šinkovec iz Dobrleševasi pri St. Petru v Sav. dolini je padla s kozolca in si zlomila desno nogo v členku. — 67 letna posestnica Jožefa Slemenšek iz Malih dol pri \ ojmku je doma padla in si zlomila desno roko v zapestju. - 18 letni mizarski vajenec iz Imenega pri Podčetrtku je padel, ko je šel k polnočnici. Zlomil si jo desno nogo v členku. — Vsi ponesre čenči se zdravijo v celjski bolnišnici Novoletno preseljevanje v službah Staro leto se poslavlja od nas. S tem dnem se zaključi tudi bilanca celoletnega dela, ki se konča z dobičkom ali z zgubo. Na Kozjaku in v Dravski dolini je dan starega leta tudi neki mejnik v poselskih službah. Tega dne se selijo posli in tujec, ki se takrat mudi v kakem kraju na Kozaku ali v Dravski dolini, zapazi, da se hlapci itt dekle selijo s svojimi kovčegi od enega gospodarja do drugega. Tam je namreč navada, da gospodar, ki najame Idapca ali deklo, napravi z njim oogodbo za eno leto. To leto traja od 1. januarja do 31. decembra. Seveda ni *o mknka pismena pogodba s pričami in 'miki. ampak krepak udar v roke in polten pogled v oči zadostuje, da je nov oosel sprejet v službo. Obenem se zmenita gospodar m nov posel za plačo, za ara vice in dolžnost? ter za delo, ki ga bo nov posel opravljal pri hiši. Ta pogodba, tako rekoč ta formalnost, ostane v veljavi do konca leta in niti posel ne sme iti sam prej vstran, niti gospodar ga ne more odpustiti. Tak je tam zakon tradicije, seveda med poštenimi kmeti, ki jih duh današnje dobe še ni zastrupil. Gospodar lahko posla nažene med letom le takrat, če je nepošten in če je pri hiši napravil kako nepošteno dejanje, ki je vrglo na hišo slabo senco. Ce pa gospodar hoče koncem leta svo-'ega posla odpustiti iz službe, ali pa hoče posel sam službo zapustiti, mora to laviti svojemu gospodarju najmanj tri mesece prej. Ravno tako gospodar svo-‘emu poslu. To pa zaradi tega, da je poslu Jana prilika, da si do 31. decembra po-šče novo službo, gospodar pa novega nosla. Ako pa služba ni odpovedana ne od strani rospodarja in ne od strani posla, traja službeno razmerje Še naprej. Posel, ki zapusti službo, konča z de- lom na dan starega leta opoldan. Gospodar napravi z njim obračun. Tam namreč ni navada, da bi gospodar izplačeval poslom plačo vsakega prvega, ampak koncem leta. Ponekod tudi takrat, kadar ima pač denar. Posel med letom, kadar rabi denar, prosi gospodarja za par kovačev in koncem leta napravita obračun. Ko mu gospodar izplača, si krepko stisneta roke v znak, da med njima ni sovraštva in posel gre od hiše. Radi tega lahko vidimo 31. decembra na Kozjaku in v Dravski dolini celo preseljevanje hlapcev in dekel. Ta star običaj je tudi verna slika poštenosti naših ljudi v teh krajih. Ce da roko v znak, da se strinja s kakim predlogom, ah' pa s kako pogodbo se 'ahko mirne duše na to pošteno besedo zaneseš. Spomnite se CM D! pravico do že obstoječih ali pa na novo otvorjenih pokopališč. Pravno cerkev si-(cer nima več monopola za pokopališča, je pa tembolj kot zasebna lastnica zasi-gurana na svojih posestnih pravicah. Občina nima le pravice, marveč celo od države naloženo dolžnost nadzorne oblasti za javni red in skrbstvo za sani-tarno-policijske naprave na vsakem pokopališču. Nima pa nobene pravice vtikati se v posestno stanje cerkvenega pokopališča — torej tudi ne v pravno raz- merje zasebnih pogodbenikov med cerkveno pokopališko upravo in strankam (svojci grobov). To sicer laično izraženo, vendar pa pravno v glavnem pravilno načelno stališče oz. razmerje med občino in cerkvijo nas opozarja, da so bili sklepi mestnega občinskega sveta, ki so bili do zdaj izdani, zaradi opustitve starega cerkvenega (a ne mestnega) pokopališča zakonito n e v e 1 j a vni. F. P. Božična akcija v Košakih JJafjOgf Pravica občin do cerkvenih pokopališč Načelno vprašanje za iikvidaci|o starega mestnega pokopališča Pokopališča so bila od nekdaj in vsepovsod — celo pri divjakih, zlasti pa pri starih paganih — posebno svet kraj od-počitka mrtvih. Zato si je — še prav posebno tudi katoliška cerkev že od vsega početka lastila pravico do vsega, kar je v neposredni zvezi s pokopališčem. Zato vidimo še danes v vsaki starejši cerkvi napise odličnih mrtvih, okrog cerkve pa pokopališče, šele Jožef II. je tudi tu presekal preteklost; vendar pa je cerkvi še vedno prepustil precej starih pravic. Le izključni monopol je vzel cerkvi in razširil pravice države do vprašanja pokopališč. Pri njegovih predpisih je v glavnem ostalo še do danes. Tako je nastalo pokopališkopra-v o, ki je v veljavi tudi še pri nas. Za naš primer s takozv. starim mestnim pokopališčem pa je posebno važno dejstvo o pravnem obstoju dvoje vrst pokopališč: cerkvenega in občinskega. V celi dravski banovini imamo baje le tri občinska pokopališča in še ta spadajo v ali pod Maribor. Občina mora skrbeti za pokopališče tam, kjer ga ni-a'v pr 'vt-si na cerkev skrbi <13/^. svaojo, Žrtve belega športa in poledice Sneg in poledica zadnjih dni na cestah sta prinesla celo kopico žrtev belega športa in poledice samo v Mariboru in najbližji okolici. Tako se je pri smučanju poškodovala po desnem kolenu 201etna uradnica na sodišču Marjeta Orešičeva. pri sankanju si je zlomil desno riogo 8-letni viničarjev sinko Franc Veingel iz Draženega vrha pri Mariji Snežni. Na poledeneli cesti si je poškodoval desno roko 191etni kolarski vajenec Josip Tomažič iz Poljčan, levo roko 121etni vozni kov sin Rudolf Rus iz Maribora, prav tako levo roko tudi 59!etna žena upok sodnega oficiala Marija Rusova iz Studencev. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnici Božična akcija v Košakih je nad vse lepo uspela. Posebna hvala za to gre plemenitim damam, ki sicer hočejo ostati neimenovane in so vendar s požrtvovalno ljubeznijo zbirale prispevke od hiše do hiše. — Tovarna VVogerer je podarila 100 kg najfinejše masti, vele-žganjama Gusel 1230.— din, tvrdka Hutter 1000.— din, tvrdka Kiffmann 1000 kg premoga in 385.— din. Po 500 din so darovale tvrdke Atama, Podliesnig, Mirim in Wurzinger. V blagu so darovale tvrd- ke: Rosner, Mautner, Novak, Jarc in drugi. Skupna vrednost je 25.000.— din. Obdarovanih je bilo nad 300 revnih družin. 8000 din pa je pripravljenih za zaposlitev brezposelnih v zimskih mesecih. Občinska uprava se v imenu vseh teh revežev iz srca zahvaljuje vsem blagim darovalcem in .jim želi blagoslovljene božične praznike ter prav veselo novo leto. . m - splošnemu narašča- ‘'.enjeni gosti AVTOMOBILSKA NESREČA PRI SV. MARJETI Na cesti Dri Sv. Marjeti sta trčila Slugov tovorni avtomobil iz Maribora in Huberjev tovorni avtomobil iz Prekmurja. Pri trčenju se je težje poškodoval po obrazu 141etni posestnikov sin Karel Lenhart iz Nuskove pri Rogaševcih v Prekmurju. OGENJ V KOŠAKIH Ob pol tretji uri ponoči ie začela go-roti hiša posestnika Ivana Janžekoviča v Košakih. Ogenj je nastal, ker so se vneli trami za dimnikom. Škoda znaša okoli 3.000 din. SUROV NAPAD NA CESTI Na cesti med Sv. Jurijem in Sv. Le-narto mv Slov. goricah je na sveti večer napadel mizarski mojster Filipič iz Partinja s kolom po glavi 231etnega čevljarskega pomočnika Jožefa Močnika, ko se je vračal po poti proti domu ter si pel. Poškodba s kolom je bila tako huda, da je Močnik ležal celo uro v snegu, preden se je zavedel. Zdravi so v mariborski bolnišnici. POVIŠANJE ŽELEZNIČARSKIH PREJEMKOV Te dni je prometni minister Beslič izjavil, da bodo s 1. januarjem 1940 povišani prejemki železničarjev za 20%, železniškim delavcem pa za 9%. V najkrajšem času se bodo uredila še druga socialna vprašanja v prometnem resoru tako za uslužbence, kakor za delavce. * Zadnje besedo v letošnjem lelu bo-slu spregovorila .,TOTI LIST" |n CHAMBERLAIN na Silvestrovem večeru v KAVARNI JADRAN". ______________________ Cenjenim gostom vljudno sporočamo, da kljub nju draginje nismo povišali cen. Skrbimo za to, da ohranimo dobsr glas in da se naši . pri PRVOVRSTNI POSTREŽBI IZ NAŠE KUHINJE IN KLi. T1 pOU‘' tijo pri nas kakor doma. V NEDELJO, dne 31. DECEMBRA VELIKO SILVESTROVANJ! m Silvestrovanje Proai. čele v .Studencih! Letošnje leto bomo zaključili v gasilskem domu in tam vstopili tudi v novo leto. Na sporedu je več točk, ki oodo izpolnile ves spored do polnoči-1 Najprej bosta dve enodejanki, in sicer | prva jc burka iz življenja alkoholika, { uruga pa burka iz mestnega življenja-Obe enodejanki sla izredno šaljive vsebine, tako da bodo gledalci pokali od smeha. Ko bo kot predzadnja točka podana še kronika, bo polnočna alegorija, kakor vsako leto. Na udomačeno Silvestrovanje gas. čete Studenci opozarjamo vse one, ki želijo z veseljem na obrazu pričakati novo ieto, da ne zamudijo to priložnost, ki se jim nudi v gasilskem domu v StudencihI m Radio-naročntki v okolišu Trga kralja Petra, zlasti v Taborski ulici, se zelo pritožujejo zaradi neprestanih motenj, ki se pojavljajo med oddajami raznih postaj. Menda imajo neki fanatiki posebno na piki našo ljubljansko postajo in pa tuje nevtralne postaje, kadar prinašajo poročila. Takrat prasketa, piska in poka v aparatih, da je vsakq poslušanje nemogoče-Opozarjamo poštno upravo na te pojave s prošnjo, naj bi se pregledali v tem rajonu vsi elektromotorji, visokofrekvenčni aparati itd., če so'zadostno blokirani, in sploh preiskali in dognali vzroki rečenih motenj, ki gredo našim radio-poslušalcem pri vsej potrpežljivosti že močno na živce. * ISSK MARIBOR obhaja SILVESTROVANJE v kavarni „As!orla“. Pester in zabaven spored s plesom. Vsi prijatelji vljudno vabljeni. m Umetniški klub je poslal na ministrstvo trgovine in industrije odločen pro- : test zaradi nameravanega zvišanja cen no-pirju. * Družine, ki želijo prijetno pričakati novo leto, bodo obiskale Narodni dorn. Pester sporedi Družinske vstopnice rezervirajte v pisarni društva Jadran-Nancs, Narodni dom, vsak dan od 10. -do 12. ure*- * Krompir, beli, lep, po 1.30 din kg se prodaja vsakomur dnevno vsaka količina, Trdinova ulica 18, Meljski dvor Na--bavljalne zadruge. Članom tudi na m«1 sečni račun proti predhodnemu nakazil# v pisarni Rotovški trg. Kino * Grajski kino. Do vključno petka, sijajna veseloigra „Pazi, da so no zaljubiš • Hans Moser. — Pride: Marika. * Esplanade kino. Danes zadnji dan gjas' beni in pevski film „Verdi“. Sledi najnovejši in na.ivečji Tarzanov, film „T»w!an In njegov sin“.‘ * Zvočni kino Pobrežje. 30 in 31. deo ter 1. jan. ,,Otok smrti", po noveli „1** gerski olok“. _ m Avtobus na Pohorje. Za Novo leto bodo vozili mestni avtobusi na Pohorje, in sicer v soboto ob 10. pop. z Glavnega trga ter v nedeljo ob S. zjutraj zopet /. Glavnega trga. Ce bo dovolj prijav, bodo vozili avtobusi s Pohorja na Novega leta dan od 5. ure popoldne naprej, da bodo imeli potniki zveze z večernimi vlaki. m Razstrelivo je ukradel. Neznani vlomilec je vdrl v barako pri kamnolomu podjetja Gabrijelčič v Bresternici in ukradel večjo količino razstreliva. * Mariborske trgovine ostanejo na Silvestrovo in na Novega leta dan, kakor ludi v nedeljo dne 5. januarja in na praznik sv. treh kraljev zaprto ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Hotel Mariborski dvor. Nedeljo, 31. t. m., Silvestrov večer s koncertom. m žrtev prevare ie postal delavec Fr. Roškar s Pobrežja. Neznani mlajši moški je za nabavo nekih dokumentov zahteval od njega 200 din, za kar mu jc dal jamstvo z nepravim nemškim bankovcem za 50 mark. * Sodobni in praktični potnik se pred vsakim potovanjem zglasi pri „PUTNIKU“, kjer nabavi v miru vozno karto. Oh tej priliki se informira za eventualne popuste, prometne zveze, itd. S tem odpade nervozno prerivanje pri kolodvorsld blagajni in potovanje postaja pravi užitek. « 'tuautifinMueiM SIV ESTROM AN JI E pri soupe-ju, koncertu kabaretu, boju s serpentinami in vsakovrstnih zabavah v Veliki kavarni•• m Nareilba št. 2. o omejitvi motornega prometa je že stopila v veljavo. Pred-sloiništvo mestne policije opozarja, da je v krajevnem promelu prepovedana uporaba motornih vozil od 21. do 7. ure. Vsak promet z motornimi vozili pa je prepovedan na cestah, ki so vzporedne z železnico ali avtobusnimi progami ali v krajih, ki so manj kakor 15 Km oddaljeni od železnice. m Malo tepežkarjev. Letos je bilo v mestu izredno malo tepežkarjev, kar je posledica zelo hudega mraza. * Najprijetnejši Silvestrov večer boste preživeli v Narodnem domu. Društvo „Ja-dran-Nanos“ bo. pripravilo za svoje obiskovalce pester spored. Prijetna zabava za mlado in staro. Vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnik, po znižani ccni. * Silvestrovo praznujemo vsi brez izjeme v- Sokolskem domu. * Silvestrov večer — Sokolski doni. Predprodaja vstopnic 10 din. Pulnik. * Bomba v Sokolskem domu. 31. decembra nastopi pri sporedu Silvestrovega večera slavni komik ,.Bomba Bombardilis“. 1 Mariborsko gledališče Četrtek, 28. dec., ob 20.: „Konto « Petek, 29. dec.: Zaprto. . Sobota, 30. dec., ob 20.: »Zaroka na y dranu“. ^ Ja ........................ —---- IL >uiarska poroiil9 (,,Putnik“, Maribor, 28. dec.) . Lovrenc na Pohorju: —16 C, jas® no, 0 etn pršiča na 9 cm stare i>o —m ,aic' i na Pesku: -15» C, jasno-mirn* K°Cj pršiča na 20 cm stare podlaga 20 cm odlična smuka c_niinskl Vrelec: -17°0C> baromc' kollj dviga jasno-mirno, 8 cm pršic* teI' » slarc podlage, smuka odlič- na 12 c _i4«r jasno—mirno, la cm prs‘_ Pct‘a: ’ ) cm stare podlage, smuka ca na 6( . Učna. , dolina (Sestre Logar): Logarski n0> mirno, sneži, 10 cm pr5i<£ zelo oblac. ^5 cm, snežne razmere na na podlagi ,re sli zelo dol (]om: _20’J C, jasno, vetrov*"0’ Senjorjev , ua 25 cm stare podlage. 10 cm pršič; p0horju: -17« C, jasno, m* Ribnica na šiča na 12 Cm slare podlag*' no, 10 cm pr Skromne pripombe z dobrim n amenom Zadeva legitimacij in poselskih knjiiic Ce se že danes vsi obrtniki pritožujejo na slab zaslužek, fotografi vsaj se ne morejo: zanje je zdaj visoka konjunktura. Po vseh mariborskih foto-ateljejih je že tedne sem pravcati naval ljudskih množic, tam Imajo zdaj dela čez glavo, in je vprašanje, kako ga bodo pravočasno zmogli. Zakaj taka je postava, da mora od Novega leta vsak, kdor je v službi, imeti legitimacijo, vsi privatni nameščenci in posli, od gospoda prokurista in gospodične tipkarice do zadnje kravje dekle in konjskega hlapca. Tri slike, to stane 20 dinarjev (še lepo od fotografov, da niso povišali ceni), 30 dinarjev pa legitimacija, — za večino prizadetih občutna obremenitev. Pa toži na pr. uboga služkinja: »50 dinarjev, ravno polovica moje mesečne plače! Kako in kdaj bom to not prinesla?« In bi po naših mislih vsekakor bilo pravičnejše, če bi postava stroške za te legitimacije oziroma poselske knjižice naprtila poslodajalcem, ti bi to gotovo laže prenesli. Torej vsakdo, ki ima službo ali zaposlitev, bo odslej opremljen z uradno legitimacijo, kar bo obenem toliko kot nekak pasuš za svobodno gibanje znotraj naših mejd. Ampak zanima nas vprašanje, kaj pa tisti, ki jc brezposeln? Ta no bo imel legitimacije, in če ga mož postave zanjo pobara, kaj se bo zgodilo s takim nesrečnežem? Upajmo, da bo to vsaj socialnemu skrbstvu služilo v pobudo, da brezposelne čim prej spravi do kmha. Legitimacije so zaukazane zaradi takega in takega reda in kontro'e. To bi bilo prav. Državni blagajni pa bo jz zadev- nih taks, če n nih menda okoi bodo režijski si dinarjev od vsa. kakih 50 milijon' čedna vsotica, ki ster gotovo vest tem pogledu popi če se bo ta den? dobrodelne svrhu podala vesten ra skemu zastopstvu danes teh 50 dina še 1 din posebej s tnacijo) tako težko češ saj je šlo za ti ki so še večji rev Upajmo, da bo tako ičttnamo, da ic ?af^a ’i dva milijona Uuffl m da ‘roški znašali kveuemu ke legitimacije, priteklo 3V dinarjev. Torej pr* jo bo g. finančni m m •1. In bo stvar tudi ilnoma prav in v red«, ir porabil za socialne »j ““l rjev (pravilno 51. J®/,-tano prošnja za le* , utrpijo, laže pri dl' ; lober namen, za ta i in bo vlada o tem^ čim prihodnjemu In tedaj bo vsem.. eži kot smo mi Mal' potoži efe »t domu na o c) 0; ,lt*č Božično razpoloženj® ¥ Berlinu bila okoiica r.emške prestolnice še slovanska Pogled v davne čase, Berlin, 19. decembra. Ime prestolnice nemške države izhaja iz prastare severnoslovanske besede, ki Pomeni kraj, dvignjen iznad svoje okolice. Prva listina, v kateri je mesto omenjeno, izvira iz leta 1237. V njej je govora o Kollnu pri Berlinu 'Čolne juxta Berlin). Obe naselji, zgrajeni na precej zamočvirjenem zemljišču (Kolin: mesto na koleh), sta se kasneje združili. Toda kljub temu je ostal Berlin 'olga stoletja le neznatno selišče, nepoznano v širnem svetu. Leta 1640. po končani tridesetletni Vojni, je imel 6000 prebivalcev, v istem {asu Pariz 415.000, London 150.000. Z vplivom in politično močjo Prusije pa te ta;el tudi Berlin. Leta 1825 je štel ze £20.000 prebivalcev, Pariz 7=0.000,London 1.400.000. zdaj jih ima 4,250.000, Pariz 4.000.000. London 6,000.000. Površina mesta je znašala leta 1640 83 ha, leta 1825 1400 ha; danes obsega »veliki Berlin« (ustanovljen 1929) 88.810 ha Je večji a*i manjši kot kneževina Lichtenstem. Uganite! , V osmem in devetem stoletju so se na širnih ravninah vzhodno Labe naselila slovanska plemena. Njih kulturno središče je postal otok Ru-jan v Baltskem morju. Tu je stalo svetišče boga Svetovida. nedaleč od čarobnega mesta Vinete. Po letu 1100 je nastopil hud germanski pritisk proti vzhodu m nesložni slovanski živelj je v nekaj stoletjih izginil. Le ob srednji Sprevi se je ohranil neznatni narodni otoček Lu-žiških Srbov. Vineto je zalilo morje, ostal je meglen, pravljičen spomin, ki prehaja ob Baltiku iz rodu v rod. Po izdaji Nantskega edikta je pribežalo v Berlin veliko francoskih hugenotov. Bili so gostoljubno sprejeti. Leta 1699 je bil vsak peti Berlinčan Francoz. Kulturni vpliv države sončnega kralja je ostal v Prusiji močan prav.do Bismarcka. Znano je, da je živel na dvoru Friderika Velikega precej časa Voltaire in učil svojega gostitelja pesnikovati \ Molierovem jeziku. Uspeh pa ni bil preveč sijajen. »Prvi sluga svojega naroda« je bil sicer nadarjen in spreten državnik, toda slab poet. Šaljivec Voltaire se je od časa do časa na račirn madrigalov Njegovega Veličanstva kruto ponorčeval. — Leta 1727 so se zatekli v Berilo češki razkolniki, da se izognejo verskemu preganjanju Habsburžanov. Zgradili so sl lastno cerkev in ustanovili naselbino Nova ves, ki stoji še dandanašnji V naših slavnih časih, ^ vihra na •Rorju, v zraki- in na Kopnem oorba im Marij skalan ko perijev, je pa tujcev v Berlinu zelo zelo! zato pa naleti človek v vseh delih mesta malo. Sicer res izhaja redno vsak teden 1 na male skupine stojnic, iz katerih pre- v nemščini in italijanščini brošura »Die Reichshauptstadt«, posvečena »našim gostom«, po vsebini na las podobna »Se-maine de Pariš* z one strani Siegfriedo-ve linije, toda kaj, ko ni od nikoder tistih, ki jim je namenjena. Na univerzi ali na kaki drugi visoki šoli sicer človek od časa do časa sliši kak nordijski jezik, italijanski, madžarski, bolgarski, včasih tudi domovine mili glas z levega brega Sotle, to pa je tudi vse. Prodajalci razglednic in spominov pred opero, pod Brandenburškimi vrati in ob spomeniku Viljema I. ne tožijo o prezaposlenosti. Prekrasni hoteli na Kurfiirstendammu in Unter den Linden. kjer je ložirala petična gospoda iz neklirinških držav, so pusti in prazni in dostojanstveno čakajo lepših časov. Na ulicah se pojavlja božično razpoloženje. K temu doprinaša svoj delež tudi ostra vzhodna sapa, ki daje ljudem živordeča lica in bakrene nosove in jih obenem sili, da spešijo korake. Tu pa tam steče kdo tudi za klobukom, ki mu ga je nesramni veter dvignil z lasišča. Častitljivi pruski gospodje so v borbi za svoja pokrivala včasih ganljivo smešni. Letos ni tradicionalnega božičnega semnja v Lustgartnu, kjer je vladalo v tem času vedno silno živahno vrvenje, mražem prodajalci ponujajo svoje blago: figure iz keramike, sveče, tako zvane adventne vence, igrače, nakit za božična drevesa itd. Najbolj oblegane so seveda stojnice, kjer se dobi kaj za prigrizniti, pa te so redke in izbira ni prevelika: kolački, nekaj peciva, tako zvana kava, kuhano vino. Stop. Na tri, božičnim praznikom predhodne nedelje (bakrena, srebrna in zlata), so trgovine od jutra do večera odprte. Po obedu se zgrnejo na ulice ogromne množice ljudstva, ki se prerivajo po pločnikih, da človek včasih ne more ne naprej ne nazaj, da mu zastaja dih in poljske sape nič več ne čuti. In vsakdo ima željo, svojcem za praznike nekaj kupiti. To pa ni lahek posel, če pomislite, da je seznam predmetov, ki se dobe brez nakaznic, prav skromen. Tako nabavljajo, kar se pač da: dežnike (ki jih mladina le nerada razpenja, nihče noče biti podoben Chamberlainu), pa menda je zaloga že domala pošla, klobuke, porcelan, svilo, knjige itd. Pred trgovinami s kolonialnim blagom so nastavljene dolge vrste ljudi, ki potrpežljivo čakajo, da dobe svojo tablo čokolade ... Kot izreden dodatek za praznike smejo ženske kupiti par nogavic, moški kravato. Kakšno razkošje... Vedno le živahno v proslulem berlinskem Zon, Mamice prihajajo trumoma s svojimi malčki in jim kažejo zverine tega sveta. Slonom je seveda malo hladno in poset-niki tudi nič več sladkorja ne prinašajo. Tako tudi živali čutijo, da je potrošnja racionirana. Zebre, dar bivšega cesarja Haile Selasija Hitlerju ss melanholično sprehajajo za svojo ograjo, med vsemi zvermi pa je najbolj suh lev. last Hermanna Goringa. Zatemnitve v nočnih urah so vzrok čestih prometnih nesreč. Vsak dan pišejo listi, da je bilo ponoči dvoje ali troje ljudi povoženih, da je komu nesrečno spodrsnilo ali da je kdo padel v Sprevo in utonil. Ko to dejstvo omenim svoji gospodinji, se nemudoma odreže, da je v Londonu še mnogo huje. Izza početkn vojne je močno naraslo število tatvin in prestopkov javne morale. Tema daje zločincem potuho in najbolj drakonske kazni ne zaležejo mnogo. Vojna pa traja dalje, neizprosna in kruta, čeprav je njen videz še vedno s čipkami prekrit (guerre en dentelles, Spitzenkrieg). Nemška propaganda fe mrzlično na delu, da prikaže svojemu narodu in vsemu svetu vse perfidnosti Albiona, čigar hinavstvo je danes poosebljeno v londonskem ministrstvu laži, ki ga vodijo in predstavljajo Chamberlain, Churchill in Žid Hore Belisha. Bojna pesem nemškega zrakoplovstva mornarice pričenja z besedami: Wir fahren gegen Engelland... Francozi pa pravijo: Kdor bo živel, bo videl (Oui vivra, vedra). Dr. Boris Tušek. m Univerza, kjer se šolajo božički Tudi onstran velike luže imajo veselo božično razpoloženje. V Ne3 Yorku so za delikatne naloge božičkov odprli posebno univerzo, kjer se' bradati možje uče nastopa pred mladino, ki bi ji lahko z nerodno kretnjo vzeli vse prijetne iluzije, če bi se razkrilo, da s svojimi darovi niso prišli z daljne dežele... Da se izvežbaš za božička, moraš položiti 15 dolarjev za tečaj njujorške univerze. Najprej nauče kandidate vseh stanov, kako se pravilno natakne maska. Potem je na vrsti obleka, ki je po osnovi temnozelena. Težje je z izgovorjavo. Božiček se mora uživeti v dečje zadeve, spraševati o stvareh, ki so v zvezi z njihovo dobro vzgojo. Na predvečer božiča je zadnja preizkušnja, naslednjega dne pa gredo bradati možički na pot, spremljani od voščil svojih brumnih profesorjev. PRUSI IN BAVARCI Bavarci sodijo o Prusih, da se strašno hvalijo in da pretiravajo. Dva medicinca, en Prus in Bavarec, sta se hvalila o svojih uspelih operacijah. — Te dni, je dejal Prus, sem operiral nekega Bavarca. Prerezal sem trebuh po dolgem in počez, ga zašil. Deset minut kasneje se je pacient dvignil in popil pet vrčkov piva na moje zdravje. . ~ Jaz sem pa, se je odrezal Bavarec, operiral nekega Prusa. Prestavi! sem mu obe usesi za pet centimetrov dalje na zatilnik, da bi lahko bolje razkazoval svojo hvalisavo bu- tiCO . . . —• Tri sto vragov! Glej a. konjič brez uzde. V pravem domu najdeš mirno zavetje. Svet je pač tak, da vsak hrepeni po zavetju miru, kjer najde ljubezen in sočutje. RAMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEML1I »Ve$ koncert si je zamislil le zato, «Ja je naše! primeren izgovor,« _ie aejai Jlampur Katnthi v sanskrtu, ko je vagin kginU. . ... »Treba bi bilo izvedeti, kdaj je D” sklenjen?« je menil Rayani. »To bom poizvedel takoj,« je obljub. fi,Ozof. »Sedaj pa dovolite še meni. da °didem. Poskrbel bom, da ga pripeljem Jfakor čisto po naključju v vašo bližino. *ako naše snidenje ne bo vzbudilo pokornosti.« *Zelo dober predlog,« je pritrdil Ra-^aNi in odzdravil poslavljajočemu se fi-l0z°fu. ki je odšel ves prevzet od novih ^oanj tako čilo iz sobe. kakor da ne čuti teže svojih starih let. Bil je prepričan. a bo Takur Indor obujen in da se bo ”atQ Pričel odločilni boj za izkoreninjenje Ja v Rayanipuru. Pri tem pa vendar ni najmanjšega sovraštva do nikogar, p do Yagirija Seonija ali Mahabaliia Njegovo filozofsko pojmovanje J^nja ga je dvieralo visoko nad nizke veške strasti. Bilo mu je le do zma- Člo ge resnice in pravice; njega človeštva. 45 za rešitev zad- XII. Mana Patna je prva opazila, da sta drug za drugim izginila Ramas ih Maha-bali ter zaslutila, da mora biti ta čudna nenavzočnost obeh v neki medsebojni vzročni zvezi. Njena ljubezen do Rama-sa je na dnu njenega srca še vedno rahlo tlela, čeprav se je trudila, da bi jo zatrla. In morda ji je prav ta zatrta ljubezen čarala skrivnostne slutnje, kakršne se morejo poroditi samo v ženskih dušah. Notranji nemir jo je preganjal iz kraia v kraj, ne da bi mogla najti počitka Odšla je v Ramasovo delavnico, a tam ga ni bilo; oglasila se je na njegovem stanovanju — tudi to je bilo zapuščeno. Iskala je brata v delavnici, v knjižnici, v predsedstvu, povsod a prav tako zaman. Izginila sta. kakor da bi se bila v zemljo vdrla. Pričakovala je. da ju bo našla vsaj na koncertu, a tudi tam se ie brez uspeha ozirala po vseh. ki so prihiteli, da bi se opajali z glasbo davnih tisočletij. In vendar sta oba ljubila glasbo. Ob odmoru je stopila k Jori in jo vprašala po Ramasu. Dekle ji ni hotela izdati resnice; dejala je, da ne ve kod se mudi m ga tudi sama že več dni ni videla. • »Ali ne veš,« je vzkliknila Mana vznemirjeno, »da tudi Mahabalija ni?« »Ne vem.« »Izginil je brez sledu.« »Gotovo je zaposlen s kakim nujnim, velikim delom. Saj ga že cesto ni bilo po več dni na izpregled.« »To je res, toda slutnja mi pravi, da se je nekaj zgodilo, nekaj hudega. Jora, ali ne slutiš, ne čutiš, da sta oba v nevarnosti?« »Ničesar ne slutim in ničesar ne čutim. Bodi prepričana, da se brez potrebe vznemirjaš. In v kakšni nevarnosti naj bi tudi bila? Ali so v Rayanipuru sploh mogoče kake nevarnosti? Ako bi se komu kaj zgodilo, bi takoj izvedeli. Pomiri se!« »Tvoje neskrbnosti ne morem razumeti,« je vzkliknila Mana. »Če ti že ni mar za mojega brata, bi ti moralo biti vsaj za Ramasa. Ali je tako majhna tvoja ljubezen do njega? Ramas in Mahabali sta vendar tekmeca: oba te ljubita Kaj je bolj naravnega, kakor da skušata drug drugega izpodriniti! Zato je mogo- če, da...« »Kaj da?« je vprašala Jora. »Da sta drug drugega umorila?« Mana^ t0 ^ nemogoče’8 je odvrnila »To je pravljica iz starih časov. V Ra-yampuru in v družbi zadnjih ljudi se ta-*e stvari ne dogajajo več, pa so tudi nemogoče. Zato ti svetujem še enkrat: pomiri se m ne stikaj za njima! Vrnila se bosta prav gotovo.« Mana je začudeno opazovala Jorino nenavadno mirnost in postajala ji je sumljiva. Zato je dejala: ti Ve^’ Sta’ Pa m* no^ P°veda- *^!fesfr vem,« je tajila Jora. »Ako bi bilo to res, ne bi bila tako mirna.« »Zakaj pa naj ne bi bila?« »Ali naj ti znova vse razložim?« »Ni treba,« je odgovorila Jora. »Glej, koncert se bo nadaljeval.« ^ Koncert se je med tem res znova prijel in Mana se je vrnila na svoje mesto. Vendar ni slišala več godbe. Njene misli so blodile dri god in brskale po skrivnosti, ki je niso in niso mogle razkriti. Zato je po koncertu stopila k bratu Anga-badu in mu izdala svoje tesnobe. Pa tudi ta je ohranil popoln mir, in Mana se je temu čudila prav tako. kakor prej v pogovoru z Joro. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI CPNF MAJ IM OGLASOM: V malih oglasih s*ane vsaKa besed« V' ua' najmanjša Drtstofbina ta re o?tase »e Jio Dr*žt>; o^ekllct douliovania »o ienitovanivki oglasi din l.— oo be*c&i Natrraniii tnesek ia te o«la*e te Um It).-— Debelo mkane b^seJe *e računajo dvofno Ogtatm lavek ta enKramo abiavo inasa din 3—. Znesek ib male o**ase st nlačnle take* ori naročilu jiircrra ca 'e ▼oosfan v oismo «kuoa! t naročilom ali ua oo oo*tnl ooložnlcl na čekovni raiun *t. 11.4«*. Za vse oismeoe odgovore elede mahh oslasov »e mora oriložitl znamka ra 3 Jln kultura Krstna predstava Rasbergerjeve »Zaroke na Jadranu" >■ rvtz&azm Eiilni misiični V6£-8r slavnega asuov:dca in iiuz ooista mmm kateri nastooa v potek, dne 1. decembra ob 4 uri popoldne in */, 9. uri zvečer v (iambrinovi dvorani, s svojimi šalji v mi in razburljwitpi -eksperimenti jasnovidnosti, okultnimi tajnami in iluzijami. eksperimenti so večina za močne iivce Predprodaja vstopnic v petek od 10. ure naprej v Gambrinovi dvorani. Prodam SPALNICA s psiho, mizo in stoli naprodaj. Naslov v osi. odd. »Večernika«. 12632-4 UGODNA PRILOŽNOST! Spalnica in jedilnita iz trdega lesa, novo, poceni naprodaj. Meljska c. 29, skladišče. __________12669-4_________ BERNHARDINC1 mladi, veliki psi, naprodaj. — Partlič. Zg. Duplek. 12670-4 KRAVO S TELETOM preda ali zamenja Franeeš. masar. Tezno. 12671-4 PREDALČNIK Z NASTAVKOM masiven, iz orehovega lesa, naproda}. Dopisi pod »Ljubitelj« na ogl. odd. »Večernika« __________ 12672-4_________ DVOJNE ROČNE SANKE ki nosijo do 400 kg naprodaj. Prednost imajo tisti, ki imajo trgovino s premogom ali s Špecerijo. Slovenska 15. 12675-4 Posesf HIŠO do 250.000 din kupim. Plačam tako} gotovine 160.000. Ponudbe pod »Kupim takoj« na ogL odd. »Večernika«. 12683-2 PR, RADIO STARKE L Stanovanle STANOVANJA enosobno s kuhinjo, dvosobno, trisobno s kopalnico in verando takoj oddam. Maribor, Smetanova 54, v gostilni, 12582-5 Kadar pošlfete po pošti, ni sSccfci o bojazni— zakaj bt se torei Dali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni bogaio ilustrirani Katalog riairazličneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica mm A Zagreb, Iliča evci m ^ včasih kar izvrstno. Markantni dališkega ravnatelja Videniča je jj{f parfi® „ fH V 9 .kolu je Kukovec dob« P pa niu^ Lukešu, ki je imel sicer nek.a[ fi* * j q po^^l^F1 t* Atflrn Alf Tl U .Ia. zadavila. Stanje po 10. koiu: _0i rotti 7, Gerželj in Babič 6 el' je pripravila belega ob sadove mb ^ . cije; potrebno bi bilo 20. cxl%’ ra[ »L <1* stal odlično, črni pa bi se . reševati iz nepriletnega položaja;-Db3, Sd3t in beli preda P#Uf v^ersl d BeraCev« smrt ▼ sneftn. . ptuJ jj. trnj so našli pri Sv. Boku £upto. V obccstnem jarku zmrznjeno do^t stin ,ki so ]ih našli PnM?j gjjle* A reveža in vojnega-Invalida jn iz Hajdine pri Ptuju. . .* Sifpt# n Merjenje moči. Pr*1}1®?' pfi .e Simonič Simon iz Sv. ■N[a' , sta obhajala praznike v kri • gi- kapliica razlezla po žilah; st raJ - •',"i,kl ‘rg prazen. Prima premog avetli ko.iovec, »uha drv«, kolobarje, kupite najceneje v veletrgovin 4VO AMDS9AŠII, oddmtek za kurivo MARIBOR - KOROŠKA C£STA 25 6 »•»no BUČNO OLJE novo, dobro in vedno sveže, nudi Tovarna bučnega otla. Maribor. Taborska 7. 12606-1 KRALJA PETRA TRG <$ NE POZAUITE '1 nabaviti najboljše vino v .»stilni »Prešernova klet«. Gosposka ulica. 12299-1 SREČNO NOVO LETO! voščim vsem svoiim cenjenim odjemalcem. Prosim tudi za naslednje leto polnega zaupanja. Obleke, plašče, kostume, stozn^ke vseh vrst In vsa prenovllanla izvršujem moderno in poceni. Se priporoča — damski modni salon Klcnsche, Tyrševa ul. 14-11. NOOAVICC .jj (lastn! Ud*1^ na. odeie. koc* .«• C pletenine- nak ft. Kor0^1 rs. NAJB01.J|*a vin* K-r 4„b,U v «0.«“ roška fzdafa In urejujo ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleiou iosposkb unča. u^vz-i desno. 12689*1 .^ 7, _ Rokor,fU predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po cenik«- ^ ji. ureduišlva ut«v. 35-67 to uprav« itev. 2S-67. — Pošlul čekovni račun