0 računskem pouku. Računstvo je neprecenljivo važno vsakemu človeku, kajti podloga je vsemu niaterijalnemu tekmovanju današnjega časa. Poleg tega se z računstvom razvijajo in izobražujejo duševne nadarjenosti in sile otrok; ta predmet vzbuja, obrazuje, uri in bistri torej vzmožnost zu spoznavanje, mišljenje in govorjenje ter je najboljše polje, kjer se obrazujejo jasno, hitro in bistro pojmujoče glave. V prvi vrsti se naslanja na nazor in na mišljenje, pomaga ločiti abstraktno od konkretnega, stori, da moremo nanašati prvo na zadnje in posreduje tako prehod od subjektivnega na objektivno; ob jednem uri gojenca, da si more predstavljati razne pojme, da primerja, sodi in sklepa. — Vender se mi zdi, da se premalo oziramo na duševno, logično pregledovanje, kajti le prečesto vidimo, da se otroci mnogo raje uče na pamet, nego da bi kako tvarino samostojno in logično premišljevali. V tem oziru bi bilo popolnem prav, ko bi se bolj ozirali na nekatere zakone mišljenja, kar se ravno pri računstvu lehko zgodi. Seveda ne gre, da bi logično mišljenje sistematično učili, a kadar se ponuja kaka prilika, ne bi škodovalo, ko bi uporabljali nekatera v logiki navadna zaznamovanja. S tem bi učinili, da bi se duh intenzivneje oziral sam nase in da bi postal vztrajneji v pazljivosti na samega sebe. — A uže tako računstvo, kakeršno je, ima to veliko prednost, da gojenca upozarja na vsako nepazljivost in da ga vodi od mnogovrstnosti k notranji jedinstvenosti danih pojmov, kjer postane vsaka napaka v sklepanji takoj očividna in kjer se vsako razmikanje od spojene vrste takoj niaščuje. Važen pa je tudi nravstveni moment, kateri izvira iz računstva. Otroci dobivajo veselje do bistrega opazovanja in s tem ono nravstveno zadovoljitev, katera je podstava človeškemu blagougodju. Bistvo računskega pouka je tako, da budi v otrocih 6ut za rednost, točnost in resničnost; volja se krepca, ker se mora uklanjati jasno dokazanim, trdnim pravilom, vztrajnosti pa je odprto široko polje. Nad vse važna pa je realna stran računskega pouka, dotikajoča se domačega, državIjanskega, obrtnega in trgovinskega življenja. V tem oziru najderao, da poinaga računstvo vzgojevati spretne, skromne, redne gospodarje in gospodinje. Takemu življenju je treba najprej, da vse reči iz svojega kroga prav in vsestransko umeva in jih v pravo zvezo mej seboj dovaja. Zato pa velja, da naj se otroci že s početka vadijo številnih razmer na vseh mogočih rečeh, ki se dajo meriti in šteti. Slabo se bode godilo onemu, ki prezira kolikost dohodkov in troškov, ki ne pazi na ceno kupljenih reci, na začetek in konec časa i. t. d. Zanemarjeno računstvo je zakrivilo uže neštevilno zadreg in mnogo zločinov, ki škodujejo človeški družbi na blagu in srcu. Zaradi tega ni glavna svrha računskega pouka, da bi se računalo zlasti z neizmernimi števili; tii se je treba ozirati v prvi vrsti na nmogostransko uporabo v navadnem življenji, na naloge iz urejenega gospodarstva in iz delokroga navadnega rokodelca. S takim poukom usposobimo učence, da bodo pozneje redni, eksaktni gospodarji, gospodinje, rokodelci, trgovci i. t. d.; taki ne bodo sestavljali le koncem leta vkupni račun o svojem denarstvenem stanji, temveč bodo napravili že v začetku vsake večje dobe natančni proračun o dohodkih in troških. V višjib razredih se razloži otrokom tudi svrha in notranja uredba javnih denarnib zavodov, da se tako upozore na slučaje, ko jim bode moči razpolagati z lastnim imetkom; potem bodo vedeli, kako jim je plodonosno naložiti svoj prebitek, ali kje imajo iskati potrebnib vsot, kadar jih bodo potrebovali. Prvi pogoj rednim in urejenini narodnim odnošajem ni množina dela ali visokost in način plačila; tako tudi ne čas, ki je odmerjen delu, niti način dela samega, akoravno iiua vse to velik vpliv na stanje delavcev in vsega prebivalstva. Pravi pogoj k narodni sreči in k narodnemu blagostanju je edino le v tem, da so pojedinci sposobni za pravo gospodarstvo s svojo imovino in da so vsekdar pripravljeni, isto tudi v resnici uvesti. Kar le slučajno podedujemo ali kar si na slepo srečo pridobimo, to nima pravega obstanka, ako ne znamo prav ravnati z imetkom, ki smo si ga na ta način pridobili. Blagostanje pojedincev in narodov vspeva le na podlogi modre gospodarsko - finančne politike. S tem si bode pridobil otrok tudi velik moralni dobiček, kajti svoje delovanje bode uravnal po onih pravilih, ki so podloga pravi, nravstveni dostojnosti človeški. Fr. Gabršek.