Deset let slovenskega društva v Švici
Letos je 27. oktobra minilo 10 let, ko so se v švicarskem VVinterthuru, v restavraciji, katere lastnik je naš rojak Franc Jakl, sestali na usta-novnem občnem zboru novega slovenskega društva delavci, ki so na začasnem delu v tem kraju oziroma v njegovi okolici. Slovenski klub je imel tedaj naziv »Kegljaški klub slovenskega planinskega društva Triglav VVinterthur«. Bil je samostojna organizacija, ki je nastala iz takrat edinega slovenskega društva, ki je združevalo slovenske delavce v švici, t. j. slovenskega pla-ninskega društva »Triglav«. Klub je sprva štel 25 članov in ga je vodil Marko Urbas. V uprav-nem odboru so bili Alojz Špur, Tone Jančar, Tone Romih, Alojz Podgornik, Ivan Bernik in Franc Pečovnik.
Leta 1976 je klub podpisal dogovor o trajnem sodelovanju z Občinsko konferenco SZDL Ljubljana Center in prek njenega Koordinacij-skega odbora za vprašanja delavcev na zača-snem delu v tujini je pričel akcijo za razširitev dejavnosti, pridobivanju članstva in preimeno-vanja v Slovensko društvo »Planika«. Popodpi-su dogovora o sodelovanju, ki sta mu priso-stvovala tudi takratni podpredsednik občinske konference SZDL Jože Baloh in predsednik koordinacijskega odbora Dušan Kompare, je bil v oktobru leta 1977 klub dokončno preime-
novan v SD »Planika« VVinterthur. Od takrat dalje teče zelo plodno sodetovanje med domo-vino in društvom Planika, kakor tudi uspešno delovanje društva samega.
Slovensko društvo Planika je v vseh desetih letih razvilo svoje aktivnosti na vseh področjih življenja in dela naših delavcev na začasnem delu v Švici ter tvorno sodelovato s prvousta-novljenim društvom »Triglav« in leto dni ka-sneje ustanovljenim Slovenskim društvom »Soča« v Schaffhausenu ter leta 1981 ustanov-Ijenim društvom »Slovenija« V Rutyju. Velika zasluga za uspešno delovanje, sodelovanje in krepitev povezovanja z domovino gre prav tako društvu Triglav, ki je bil zametek organizirane-ga delovanja Slovencev v Švici, kot tudi društvu »Planika«. S svojim delom je Slovensko druš-tvo »Planika« razširilo meje običajnega in ru-tinskega povezovanja ter stikov z domačo zem-Ijo, saj je s sedanjimi okviri organiziranosti, neizmernemu ter predanemu delu vsega član-stva, ki ga je sedaj krepko čaz sto, prav gotovo veliko prispevalo tudi k boljšemu položaju naših delavcev na začasnem delu v Švici, s svojim zglednim odnosom pa tudi h krepitvi ugleda ožje in širše domovirte v tej deželi, ka-kor tudi v Evropi.