ŠT. 35 Izpad Kdo ne pozna Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in njenih velikih delovnih uspehov v vseh letih njenega obstoja vse do letos? Da—letos, ko se je zg«-dilo to, kar pred letom ni nihče pričakoval. Izpad proizvodnje glinice in aluminija v prvih šestih mesecih letos je povzročil v de-/ lovnem kolektivu upravičeno zaskrbljenost. Kako tudi ne bi? Vsa pričakovanja, da bodo v letošnjem letu dosegli z novimi napravami po izvršeni avtomatizaciji oz. rekonstrukciji obrata glinice večje proizvodne uspehe, so ob polletnem obračunu ostaila le pričakovanja. Izpad proizvodnje glinice za 8.423 ton in aluminija za 4.790 ton sicer na pogled ni visoka številka, vendar pa je ta izpad s finančne strani zelo prizadel podjetje. Znano je, da je podjetje zaključilo prvo polletje 1.1. s sledečo proizvodnjo: glinice 36.577 ton nasproti 54.000 t planiranim, torej le 81,2 odst., medtem ko je aluminija bilo planirano 20.000 ton, izvršeno pa le 15.210 ali 76,04 odst. plana. Finančno je bil dosežen naslednji rezultat: cetatafadofoodek po plačani realizacijStznaiša 7.679,330.983 din, vsi stroški proizvodnje 5331,785.630 din-in ustvarjen dohodek 1.747,545.-353 din. Ker je feiU letos ukinjen 15 odst. prispevek federaciji,- je dohodek podjetja v letošnjem letu enak čistemu dohodku, ki ga podjetje !&hko raizdeli. Podjetje iiz teh Sredstev mora prvenstveno po-Eriti osebne dohodke, ki znašajo 1.001,548.814 din. Tako preostane Se 745,996.539 din, ki pa so namenjeni za kritje rezervnih siki a-8bv, skladov podjetja in za socialno zavarovanje.. Ko je delavski sret na svoj? 2. redni seji razpravljal o polletnem periodičnem obračunu in o stroških' ter dose-Seni primerjavi s planom, je tudi eno s preteklim letom, je tugi ugotovil, da je brezpomembno primerjati dosežke letošnje polletne proizvodnje s polletno proizvodnjo preteklega leta, to pa 5z razloga, ker je nesmiselno primerjati slabo gospodarjenje preteklega leta s slabo proizvodnjo, oziroma slabim gospodarjenjem v tem letu. Na vsak način je boljša primerjava s planskimi pokazatelji. Ce primerjamo doseženi celotni dohodek s predvidenim dohodkom po planu, ugotovimo izvršitev s 85,7 odst.. kar pomeni, da znaša izpad realizacije 1.236,171.000 dinarjev. V tem znesku pa se Odraža poleg izipada proizvodnje glinice, tudi izpad ZA KMETIJSTVO DOBRODOŠLO DEŽEVJE Deževje, ki ga v zadnjih štirinajstih dnevih ni manjkalo, je bilo dobrodošlo. Letošnje zelo dolgo sušno obdobje z visokimi temperaturami je kvarno vplivalo na poljedelske kulture, predvsem na koruzo. Pomanjkanje vlage je najbolj prizadelo individualne kmetovalce. Zadnje deževje pa je zelo popravilo stanje v kmetijstvu. Strokovnjaki celo upajo, da se bo vlaga, ki jo je zem- ; lja sprejela, zadržala do jesenske setve, če seveda tempera- j ture ne bodo previsoke. PTUJ, 4. septembra 1964 proizvodnje aluminija, vendar pa ne zaradi redukcije električne energije. V kolikor bi se proizvodnja odvijala po planu, v katerem pa niso zapopadeni naj-idealnejiši normativi, bi skupni stroški lahko znašali samo 5.605,911.000 dinarjev. Tako pa dejanski stroški predstavljajo prekoračitev 325,874.000 oziroma 5,81 odst. Zato je povsem razumljivo, da se takšna slaba proizvodnja odraža tudi na dohodkih. Čeprav predstavlja ta v primerjavi s preteklim letom sicer 124,2 odst., napram planu pa le 73,0 odst. Ce bi se torej proizvodnja odvijala po planskih predvidevanjih, bi dohodek moral znašati 2,397,672.000 din, odnosno predstavlja zmanjšanje za 206,763.000 dinarjev, v kolikor bi podjetje seveda ne trpelo pomanjkanja električne energije. Kot je bilo že omenjeno, znašajo osebni dohodki v tem letu 1.001,549.000 din, napram lanskim 641,822.000 din. Ostanek čistega dohodka, ki je namenjen prvenstveno za sklade je nižji kot je bil v preteklem letu. Kot je torej razvidno, finančni uspeh podjetja v prvem polletju ni niti malo ugoden. Vzrokov za tako stanje je več ter je poleg redukcije in še nekaterih drugih vzrokov najvažnejša prav gotovo slaiba proizvodnja. Ob p ogledu na rezultate prvega polletja, pa poskušajmo še nekoliko pogledati, kakšno stanje se obeta za konec leta 1964. Pred kratkim smo že omenili, da bi neugoden finančni rezultat v prvem polletju bil še mnogo slabši, v kolikor bi podjetje imelo že aktivirale vse nove investicije v zvezi z rekonstrukcijo. Vrednost še neaktiviranih osnovnih sredstev znaša prek 8 milijard dinarjev. Znano je, da bi morala rekonstrukcija biti končana že 31. 7. 1962, oziroma v najslabšem primeru 1. 1. 1964. Glede na to se lahko trdi, da je zaradi neaktiviranih investicij dohodek podjtja zvišan za okrog 560,000.000 dinarjev. Tak bežen pregled pa daje povsem drugačno sliko polletnega obračuna TGA Kidričevo.. Ker je bil sporazumno z Jugoslovansko investicijsko banko določen rok dovrši t. ve rekonstrukcije 1. 7. 1964, bo prehod na redno proizvodnjo imel v drugem polletju povsem drugačno sliko. Zvišale se bodo obresti od zapadlih anuitet, amortizacija in ivesticijsko vzdrževanje za cca 840,000.000 dinarjev. S prehodom na redno proizvodnjo bo potrebno pričeti amortizirati tudi zagonske stroške, ki bodo dohodek obremenili najmanj še za dodatnih 50,000.000 dinarjev in bo na ta način podjetje s prehodom na redno proizvodnjo imelo zvišane stroške za najmanj 900 milijonov dinarjev. Poleg teh stroškov pa bo zaradi rekonstrukcije treba nujno izločiti še osnovna sredstva, ki jfiaJednik« izhaja pod tem skrai- fantro imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din " ~*nik XVII. v novem tehnološkem procesu niso več potrebna. Čeprav bo tu podjetje za odpis osnovnih sredstev uporabilo ves rezervni sklad 222 milijonov, bo kljuib temu potreben še dohodek v višini do 300 milijonov dinarjev. S predvideno sprostitvijo oen pričakuje podjetje podražitve materiaia in uslug za okrog 250 milijonov dinarjev. Vse to pa so v glavnem podražitve, ki so še v teku, kot so premog, prevozi in storitve. Ker pa vse ostalo do danes še ni jasno, tudi ni mogoče predvidevati vpliva teh gibanj na dohodek. Med nepredvidenimi podražitvami je treba računati na nameravano spremembo instrumentov, pri katerih se misli predvsem na obresti od poslovnega sklada, ki bi na j v bodoče znašale 10 odst., s čimer bi znašala razlika okrog 800 milijonov več. Da b: imeli .jasnejšo sliko, pa je potrebno poudariti še to, da podjetje razen obresti od poslovnega sklada nima do družbe nobenih drugih obveznosti. Družba je z letošnjim letom ukinila vse ostale dajatve. Glede na obstoječe stanje bo moral delovni kolektiv TGA v drugem polletju skrbneje gospodariti, v kolikor želi ohraniti dosedanje osebne dohodke. Podatki iz polletnega poročila in izpad proizvodnje so krepko opozorilo za bodoče delo. -o. c. že davno potekel. V trgovini v Zerovincih je bilo izločenih 10 zavitkov plesnivih cigaret Velebit. Ker je bilo v prodaji pivo brez etiket, je bila po-slovodkinja Milica Kos kaznovana z milo kaznijo 500 dinarjev. Pri Svetinjah sta naletela inšpektorja na popivanje piva v trgovini, akr je tod reden pojav. Po-slovodkinja je bila že večkrat zaradi tega kaznovana. Prodajni prostor je bil prenatrpan z blagom, nekatero prehrambno blago pa ni bilo dovolj čisto. Trgovina je v stari zgradbi in je zato potrebno toliko več higiene. Zaradi nedovoljenega popivanja v trgovini je bila poslovodkinja kaznovana s kaznijo 2 tisoč dinarjev. Pri Miklavžu je lepo urejena trgovina še vedno brez napisa. Trgovina je sodobno opremljena in prostorna. V njej so zaposleni premalo poskrbeli za uničevanje os in zato jih je bilo povsod dovolj. Poslovodkinja se izgovarja na podjetje, da je sama že večkrat urgirala glede napisa. Konec prihodnjič v proizvodnji -opomin za v napre) X trgovinah in gostilnah še pomanjkljivosti NEDOVOLJNA HIGIENA V NEKATERIH GOSTILNAH IN TRGOVINAH • ŽIVILA JE TREBA PRODATI DO ROKA TRAJANJA, PO PRETECENEM ROKU PA IZLOČITI IZ PRODAJE 9 PRENATRPANOST PRODAJNEGA PROSTORA V TRGOVINAH JE SPLOŠEN POJAV • TRGOVINA PRI MIKLAVŽU JE SE VEDNO BREZ NAPISA • TRGOVINA V VUZMETINCIH JE DOTRAJANA Kmalu bo končana letošnja turistična sezona, zato sta pred kratkim tržni in sanitarni inšpektor občine Ormož pregledala nekatere gostilne in trgovine na svojem območju. Namen akcije je bil ugotoviti založenost in urejenost trgovin in gostiln. Iz dvodnevne akcije je moč povzeti, da še vedno premalo skrbimo za čistočo in notranjo urejenost prodajaln in gostinskih lokalov. Skoraj vse trgovine imajo prodajni prostor prenatrpan z blagom. Nedovoljna higiena v trgovinah in v gostilnah je česti pojav, ki ga je treba v celoti odpraviti. Trgovsko osebje premalo skrbi za pravočasno prodajo pokvarljivih živil, zato ni redek pojav, da pre-tečejo roki trajanja na živilih, ki so še vedno v prodaji. Največ takih primerov je z bonboni v zavojih, s sirom v škatlah, s keksi, čokolado in podobnim. Pri pregledu trgovin ln gostiln je bilo tudi ugotovljeno, da nekatere prodajalne poslujejo brez zunanjega napisa poslovalnice in podjetja in tu in tam so bile v prodaji ples-nive cigarete. Precejšen nroblem pa predstavlja točenje piva in ostalih alkoholnih pijač v trgovinah. Nedovoljeno je točiti alkoholne pijače v trgovinah in piti pivo. Toda akcija je pokazala, da trgovsko osebje ni pokazalo dovolj razumevanja za ureditev tega problema. Zaradi nedovoljenega popivanja v trgovinah so bili že večkrat kaznovani nekateri poslovodje, toda te napake še doslej niso odpravili. Ponekod je bilo tudi opaziti, da nekateri gostinski in trgovski delavci ignorirajo sanitarno in tržno inšpekcijo in tudi dokazanih slabosti ne priznajo. To kaže, da vse doslej kazenske sankcije inšpektorjev niso na njih delovale. Splošno ie tudi skoraj v vseh trgovinah opaziti, da trgovsko osebje premalo skrbi za uničevanje miši, muh in os. Muhe in ose pritiskajo v toplejših dneh, miši pa ne delajo izjeme. Skoraj v vseh pregledanih trgovinah je bilo moč opaziti, da trgovci niso dovolj seznanjeni z roki trajanja živil in ostalih predmetov, da potrošnikom ne pojasnjujejo svoj-stev tega ali onega novega iz- inšpektor, so kaznovani posle-vodje gostiln in trgovin. Pregled trgovin in gostiln se je pričel v Ivanjkovcih, vgostišču Je-ruzalemčan v Ivanjkovcih. Ob , vhodu v gostišče ni odstranjena trava. Notranjost gostilne je bila lepo urejena in stene so bile okrašene s privlačnimi slikami. Za točilno mizo je bila gostilničar jeva žena in je imela svojega nedolet-nega otroka v sosedni gostilniški sobi, ki je bila na stežaj odprta. F - Sanitarni inšektor pri svojem delu v Ivanjkovcih delka. Ne sme biti namen trgovca samo prodajati, ampak predvsem pritegniti potrošnika, da bo ostal stalen odjemalec te ali one prodajalne. Res je v tem pogledu v občini Ormož precej napravljeno, z doslednim uveljavljanjem potrošniških svetov pa bo še mnogo več. Posebno značilno za gostilne je, da ne umaknejo pravočasno iz uporabe okrušenih kozarcev, da nimajo razkuženih in čistih stranišč, nekatere gostilne so celo brez ustreznih cenikov, ponekod nimajo označenih cen žganih pijač in nekateri gostinski delavci nehigiensko pomivajo kozarce. To so splošne ugotovitve, ki se redno ponavljajo. Zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti, s katerimi ' se redno ob pregledu trgovin in gostiln srečujeta tržni in sanitarni Sanitarni in tržni inšpektor sta zasledila, da so nekateri kozarci okrašeni, da stranišče ni dovolj čisto in razkuženo, da gostilna nima ustreznega cenika, da žgane pijače niso označene s cenami, da v gostilni nehigiensko pomivajo kozarce. Za vse te pomanjkljivosti je bila odgovorna oseba kaznovana s kaznijo 500 dinarjev. Zelo prijetno pa je v gostilni bila okrašena točilna miza z rožami. Novo urejena trgovina z živili v Ivanjkovcih je prostorrfa in moderno urejena ter sodi med najlepše v občini. Inšpektorja sta izlo-čilaiz prodaje 7 zarjavelih nožev, nekaj manjših čokolad, oranžado, ki je na videz bila pokvarjena, pa sta vzela s seboj za analizo. Prepovedala sta vso nadaljnjo prodajo oranžade. Iz prometa sta tudi izločila 2 kg keksov in 70 zavitkov čokolade, katerim je rok trajanja Aeroklub Ptuj prireja velik aeromiting Kakšna „rešitev"? ZDA še niso našle prave »svo- , je rešitve« za Južni Vietnam. Zaradi odločnih protestov študentov in budistov se je moral dosedanji predsednik, diktator Kan, umakniti in privoliti v imenovanje nekakšnega sveta treh, v katerem je samo član, in še to se mu je posrečilo z — ameriško pomočjo. Za nekaj dni je celo odšel na zdravljenje iz Sajgona, da bi si nabral moči. Washington potemtakem ni uspel z menjavo veleposlanikov v Saj.gonu. Cabotu-Lodgeju, diplomatu po poklicu, je sledil na veleposlaniškem položaju general Taylor, ki je svoj čas tudi pokimal, ko se je general Kan razglasil za predsednika Južnega Vietnama. Kaže, da je v generalu tokrat prevladal vojaški, ne diplomatski duh. Toda sledili so protesti... General Kan je v teh burnih dneh sicer pikro pripomnil, da se v Južnem Vietnamu bije boj med civilnimi in vojnimi ministri, med budisti in katoličani, med študenti in intelektualci na eni in vlado na drugi strani. To je bilo dokaj odkrito priznanje zmede, ki vlada v deželi navzlic ameriškim »inštruktorjem« in vojaški ter gospodarski pomoči. Sajgonske kroge seveda tudi vznemirja vest, da so enote Vietkonga tik pred mestnimi durmi in da vse vojaške operacije generala Kana proti upornikom niso prav nič zalegle. Washington je te dni poslal nekdanjega sajgonskega veleposlanika Cabota-Lodgeja v Evropo, da bi zaveznikom pojasnil dejansko stanje. Nastane samo vprašanje, kakšno je to stanje in kako ga bo Cabot prikazal! Te dni v ZDA govore o dokumentu centralne obveščevalne službe, ki zelo resno dvomi v možnost zmage v Južnem Vietnamu in priporoča drugačno rešitev. Ali je ta rešitev v znani de Gaullovi tezi o nevtralni Indo-kitajski, ki je svoj čas razburila vvashingtonske uradne kroge? Glede vojaške rešitve v Južnem Vietnamu so uradno odločno odklonili jedrsko orožje, ker bi to pripeljalo v svetovno katastrofo. Klasično orožje pa, kot kažejo dolga leta združenih ameriško-vietnamskih operacij proti enotam Vietkonga, ni doseglo zaželjenega uspeha. Kaj potem še preostane? Pravijo, da bi se ZDA še vedno mogle normalno umakniti iz tega dela sveta, če bi sprejele trenutno edino najboljšo rešitev o nevtralizaciji. Ce je namreč ameriški ugled zaradi vmešavanja v tuje zadeve upadel, se je to že zgodilo in ga umik nikakor ne bi zmanjšal. Vmešavanje v vietnamske zadeve pa nujno sili Kitajsko, da tudi sama prevzema ustrezne ukrepe na drugi strani. Tudi tu je namreč »bojevitost za vsako ceno« zelo velika ... OS I ALI DOGODKI Izrednih dogodkov na mednarodnem prizorišču bi ta teden ne mogli našteti. Nenadna smrt generalnega sekretarja CK KP Italije Palmira Togliattija je te dni pretresla organizirani delavski razred. Veličasten pogreb prejšnji torek, katerega so se udeležili tudi najvišji partijski voditelji, je pokazal, kakšen ugled je užival pokojni voditelj italijanske KP med delovnimi množicami. »Bil je eden redkih voditeljev v mednarodnem delavskem gibanju, ki je v povojni dinamiki dogajanj v svetu doumel, da se mora proletariat v sleherni državi prilagoditi notranjim razmeram svoje države,« je v' izjavi ob smrti velikega sina svetovnega proletariata dejal predsednik Tito. »Prav zato je postala KPI močnejša prav v času, ko je v nekaterih partijah vladala začasna kriza ali stagnacija zaradi zastarelih ali dogmatskih pojmovanj o načinu boja in odnosih, ki morajo obstajati v vrstah mednarodnega revolucionarnega gibanja.« KDO BO NASLEDNIK? Zdravstveno stanje italijanskega predsednika Segnija se je po najnovejših vesteh sodeč izboljšalo, vendar je več kot zanesljivo, da ne bo več mogel opravljati svojega dela. Medtem ko mu prav vsi žele čim hitrejšo ozdravitev, pa se med političnimi krogi že slišijo kombinacije o njegovem nasledniku na predsedniškem položaju. Med kandidati omenjajo Saragata, prvaka socialdemokratske stranke, Merzagoro, neodvisnega senatorja, ki sedaj opravlja dolžnost predsednika, nekdanji ministrski predsednik Amintore Fanfani, zelo sposobna osebnost, ki je odprl pot koaliciji levega centra, in Leone, nekdanji primier »uradniške vlade«, ki je bil tudi dolgo predsednik skupščine in velja za politično zmernega v krščansko-demokratski stranki. NAJPRIMERNEJŠI PODPREDSEDNIK? Tako pravijo ameriški demo- krati o Hubertu Humreyu, ki ga je konvencija ameriške demokratske stranke imenovala, kot smo na kratko omenili zadnjič, za podpredsedniškega kandidata. Zanimivo je, da ga je podpiral ves čas tudi predsedniški kandidat te stranke Johnson. Ali bo podpredsednik pritegnil demokartske volilce? Ze sedaj je očitno, da bo rasistični jug, kjer je bila zibelka demokratske stranke, obrnil obema kandidatoma hrbet, ker se zavzemata za Kennedyjevo linijo, to je prdvsem za enakopravnost črncev. Zato pa si obetajo podporo črncev in liberalnih krogov celo v republikanski stranki, ki je z izvolitvijo skrajnega desničarja Gooldwaterja za predsedniškega kandidata krenila v nemogoče vode. Pravijo, da bo predsednik Johnson, če bo izvoljen, uredil poseben podpredsedniški urad in prepustil podpredsedniku opravljanje številnih pomembnih poslov. KONGOVSKI VOZEL Kongovski predsednik Combe sedaj živčno najema tuje belopolte in črnopolte najemnike po posebnih uradih v Južnoafriški uniji, da bi z njihovo pomočjo uničil uporniško gibanje, ki nadzira tri četrtine kon-govskega ozemlja. Svet je že izvedel o pokoljih, ki so jih na-jemniške čete, posebno pa nekdanji katanški žandarji, naredile pred Stanleyvillom, ko so skušale mesto iztrgati iz rok uporniške vlade. Te dni je Combe izrekel precej grenkih besed o tem, da ga svet ne razume. Ce je včasih kot predsednik pokrajine Katange najemal ljudi za vojsko, pravi, so to bili zares plačanci, ker Katange mednarodno niso priznali. Sedaj pa ima, kot izvoljen predsednik Konga, vendar »pravico vključevati ljudi v kongovsko armado in jo plačevati«. Toda svet ve, da večina Kongovčanov ni zadovoljna s to »izvoljeno vlado«. Nihče še ni pozabil Combejeve vloge in zvez z nekdanjimi kolonialnimi silami, ki jih vzdržuje tudi sedaj. na letališču v Moškanjcih v nedeljo, dne 6. 9.1964 ob 15. uri Letalci so pripravili za vas poseben program, drzni poleti in akrobacije padalcev vas bodo iznenadili! \ KIDRIČEVO O posledicah kulturno prosvetnega mrtvila v delavskem naselju KidriCevo je bilo izrečeno in napisano mnogo, žal pa Je bilo le malo, storjenega, da bi se stanje premaknilo z mrtve totke. Po razpadu dobro znane »Svobode«, s katero se je pravzaprav vse pričelo, do danes ni bilo več mogoče storiti kaj vzpodbudnega. Tovarniški odbor sindikata TOA je sicer skušal rejiti problem > tem, da je vabil gledališča lin druge kulturno prosvetne skupine na gostovanja, vendar pa Je to bila le začasna reSitev ln s tem problem niti nj bil rešen. Tako smo imeli tudi nekaj uspelih gostovanj, ki so Jih stanovalci naselja sprejeli z zadovoljstvom ln tudi izrazili željo, da bi bilo takih prireditev Se. več. Toda to Je že preteklost in danes je «pet vse po starem. Gostovanj m več, glede zložljivega odra za take prireditve, ki si ga je zamislil sindikat v dvorani restavracije, ki stoji prazna ln zaklenjena brez sleherne koristi, pa Je menda ostal le načrt. Pred nedavnim Je gostoval v kino-dvoranl turistični folklorni ansambel »Prlekija« lz Gomile, ld je s svojim programom skušal nekoliko po žive ti kulturno-prosvetno mrtvilo v Kidričevem. Ta ansambel Je nov in brez posebnih izkušenj, in s svojim programom ni preveč navdušil prisotnih, kajti večina sploh ni razumela prlefkega narečja, kar je imelo ra posledico rame kritične pripombe. Zraven tega, da so prišli eno uro prepozno, niso bili kompletni ter »o s tem razočarali obiskovalce. Tako Je pač ostalo spet po vse starem in skrajni čas bi že bil, da se le enkrat »pravi itvar z mrtve točke. Vendar pa ne le s praznimi obljubami, ampak z dejanji. V minulih dneh so se sestali na svojih rednih sejah sveti prolz- V minulih dneh so se sestali na svojih rednih sejah sveti proizvajalcev delovnih enot v Tovarni glinice iin aluminija v Kidiriče- lajo ob mlinih ne bi bili tako prizadeti za rad', ropota Seveda kjer ni možnosti daljinskega upravljanja, bo potrebno izdelati predlog za obzidavo mlinov. Prav tako je CDS sklenil, da se uredijo v posameznih obratih glinice prhe, ki so res več kot potreb- jetju. KIOSK V KIDRIČEVEM Ze dalje časa so prebivalci na-»elja Kidričevo izražali željo, da bi bil v naselju tudi kiosik, kjer bi lahko kupoval* razne časopise in revije kot tudi pisma, dopisnice, znamke, cigarete ter srečke ne. Odobrenih Je bilo v ta namen i ali stavne listke Jugoslovanske okrog 1,700.000 dinarjev. Prav gotovo so to sklepi, ki bi Jih btto potrebno čimprej realizirati, kajti od neposrednih proizvajalcev na delovnih mestih Je moč zahtevati vestno ln marljivo delo le takrat, ko »o zagotovljena vsa potrebna HTV sredstva in ko Je proizvajalec zavarovan pred raznimi zdravju Škodljivimi vplivi.. V mnogih primerih se vedno le pričakuje več, kot se nudi. Zato se bodo morali SP DE v bodoče mnogo bolj posvetiti vprašanjem, kot je prav HTV služba v pod- loterije, da Jim ne bi bilo treba za vsako tako malenkost, ki je nI v Kidričevem hoditi v Ptuj ln ■ tem zapravljat dragocenega časa. Ta želja se sedaj izpoljnjuje. Kiosk bo stal na oglu restavracija—pekama—blok 4. Sedaj Je ie urejen betonski podstavek, na katerem že tud! stoji kiosk — Čeprav še prazen. Toda mnogi stanovalci menijo, da to ni najbolj srečno izbrana lokacija. Ce £e hočemo govorit: o centru naselja, potem je to gotovo bolj križišče pred trgovino ln samskim do- mom, ne pa za restavracijo. Kajti promet J« gotovo na tem mestu, kjer J« pot do trgovine, menice, slaščičarne zelenjave ln do krojača, frizerja ter čevljarja, mnogo bolj ilvahen, kot do restavra cije, pa tudi mnogo bol} je » oaa. tru naselja. Toda to ao 1« pripombe in felje prebivalcev, ki bodo zaenkrat morale biti zadovoljne tudi s to lokacijo. In še nekaj I lahko se zgodi, da bo kiosk na mestu, kjer stoji postal tudi ž rtov kakšnega objestneža, ki bo preveč pogledal v kozarec. Organi LM bodo Mto morali Mtl budnejll in t odi večkrat kontrolirati, da se bodo v restavraciji držali policijske ure in da se ne bo pijamčevalo v njej še ob 0.30 po polnoči, potem se pa zunaj nadaljevalo s prepiri ali pretepi in tako kalilo nočni počitek bližnjim stanovalcem. -O. C.- V tovarni „Kerenčič" v Ormožu novi stroj za proizvodnjo plastičnih izdelkov Tovarna »Jože Kerenčič« Ormož se hitro razvija. Nabavljen . kov je tovarna v zadnjem času Je stroj, ki bo proizvajal predvsem za avtomobilsko industrijo. Z znatno napredovala, toda z ob-njim bodo letos znatno presegli Droizvndni nI si ii ■ jzilAlfili hruln 9.fl ; .' .1...... x: njim bodo letos znatno presegli proizvodni plan; izdelali bodo 20 tisoč kuhinjskih garnitur in Jih osem tisoč izvozili. Tovarna »Jože Kerenčič«. v Or- , del. Ko se čez nekaj sekund mo- možu, ki predstavlja središče industrije v občini, se hitro razvija. Iz nerazvitega invalidskega podjetja se je pred leti razvila v tovarno z zastarelimi* in dotrajanimi stroji, kadrovskimi in drugimi težavami. Marljive roke delovnega kolektiva pa so z dobro organizacijo dela omogočile, da so se hitreje pričeli večati skladi podjetja. Tako se je pričela tovarna gospodarsko in kadrovsko krepiti in je v zadnjih letih kolektiv dosegel precejšen napredek. Eden izmed uspehov je bil dosežen pred kratkim, ko si je kolektiv del odpre, izpade napravljen izdelek. Tako se proizvodnja nadaljuje. Drugi delavec jemlje izdelke in jih zlaga na kup. Poleg tega pa nadzoruje komandno desko in uravnava merilo stroja za pravilen dotok plastične mase. S strojem bodo v tovarni izdelali plastične izdelke za potrebe avtomobilske industrije. Med ostalim bodo izdelovali akumulatorske škatle, komandne plošče, razne ročaje in volane. Celotna proizvodnja bo usmerjena za potrebe motorne industrije in manj za potrebe široke potrošnje. Kolektiv tovar- nabavil iz Vzhodne Nemčije novi stroj za vbrizganje ne »Jože Kerenčič«, Ormož je v plastičnih mas. Stroj so postavili - proizvodnem sodelovanju vem ln na priporočilo DS podjet-1 v novozgrajeni hali in ga pustili varnami: TAM, TAP, Ja razpravljali o slabih proizvod-I f .... ..,,^ stoječimi stroji ni moč doseči še boljše kakovosti izdelkov. SE LETOS BODO IZDELALI 20 TISOČ KUHINJSKI GARNITUR Proizvodnjo okovja tovarna opušča in poleg ostalih kovinskih izdelkov izdeluje tudi kuhinjske garniture, ki jo sestavljajo: zajemalka, vilice, lopatica in cedilka. Letos so izdelali 35 tisoč takih kuhinjskih garnitur in od teh so jih 4 tisoč izvozili. Se toliko jih nameravajo KMETIJSKA RAZSTAVA V SLOVENJI VASI Nasad koruze madib zadružnik ov iz Slovenje vasi Pri mladinskem aktivu v Slovenji vasi prav pridno dela »Aktiv mladin zadružnikov«, ki je bil ustanovljen šele v letošnjem letu. Mladi zadružniki imajo tudi svoje zemljišče, na katerem so posadili krompir in koruzo. Pridelek krompirja so že pospravili, zdaj pa pričakujejo še uspešno žetev pri koruzi. Se v tem mesecu bodo mladi zadružniki v Slovenji vasi pri- nih rezultatih v prvem polletju f O h analizi finančnega stanja za le- | -1- r 1904, o polletnem obračunu ter o [a stanja za letošnje leto in o določitvi dodat- ka k osebnim dohodkom zaradi podražitev. Seja sveta proizvajalcev delovne enote glinice Je bila zelo Živahna, saj Je prav v tem obratu bilo od marca meseca dalje največ težav in proizvodnih problemov. Posamezni člani »o živahno razpravljali o iapadu proizvodnje ln prenašali mnenje članov kolektiva oz. svojih volivcev o formulaciji sklepa DS, v katerem Je padlo največje breme in odgovornost prav na vse zaposlene v obratu glinice. Nevestno posluževanje naprav, slaba delovna disciplina, »lab nadzor dela posameznikov ter še in še, prav gotovo niso povsem upravi- v podzkusno obratovanje. Je pri-čeni vzroki, toda pri vsem tem bližno 6 metrov dolg in 2 metra se postavlja še drugo mnogo bolj visok. Stroj je v celoti avtomati aktualno in važno vprašanje: Kdo ztran in je težak 15.800 kg. Nje-je sploh izmed odgovornih čini- gttva zmogljivost je precejšnja teljev poskrbel za to, da bi de- in lahko izdeluje vse izdel- izvoziti do konca letošnjega le- [ pravili predavanje o jesenski ta. Kot v tovarni menijo, bodo j setvi, a tudi sami bodo posejali delaH^^tiso^^kuh^njs^ih Jarft 50 P8""«* tur. Kuhinjske garniture sol Uspehi dela mladih zadružnikov v Slovenji vasi so res razveseljivi. saj so vendar edini aktiv mladih zadružnikov v občini Ptuj, ki dosega tako lepe uspehe. oku«no izdelane in se tovarna na domačem tržišču s temi iz-s to- delki uspešno uveljavila. Po ku-FAP, hinj«rkih garniturah ormoške tovarne gospodinje rade segajo, saj je njihova cena sorazmerno nizka. Razen tega so garniture dobre kakovosti. Izdelki so odporni proti oksi-daciji in proti visoki temperaturi. So dovolj čvrsti in praktični. D. R. Tako bodo mladi zadružniki iz Slovenje vasi pripravili v nedeljo, 6. septembra 1964, od 8. do 12. ure kmetijsko razstavo na dvorišču poslovalnice Kmetijske vaseh. zadruge Haidina v Slovenji vasi. Razstavili bodo nekaj kmetijskih pridelkov, ki jih pridelujejo starši mladih zadružnikov in sami mladi zadružniki. Na razstavi bodo tudi prikazali najnovejše in sodobnejše obdelovanje zemlje in pospravljanje pridelkov. Ker kmetovalci iz Slovenje vasi pitajo tudi mlado govedo, bodo razstavili tudi nekaj najboljših primerkov, ki jih mladi zadružniki pitajo na kmetijah svojih staršev. Popoldne pa bo vesel kmečki praznik z bogatim programom. Igrali bodo »Veseli/fantje«, ki bodo poskrbeli, da se bodo gostje prijetno zabavali. Tudi do sedaj skriti talenti za humor pripravljajo veliko presenečenje. Tako bo Slovenja vas proslavljala prvič svoj kmečki praznik, za katerega je že sedaj veliko zanimanja ne samo v Slovenji vasi, ampak tudi v okoliških B. C Zakaj x Ormožu premala skrb za čistočo mesta? Novi stroj le obratuje lavci v tem obratu, ki je danes pretežno avtom afziran, podrobneje spoznali sam tehnološki postopek ln prehod na novi način proizvodnje. Vsi zaposleni so pretežno delali le po navodilih, ki so se včasih menjala tudi po trikrat v izmeni in povsem ra- ke iz plastične mase od 250 do 1800 gramov teže. Med poizkusilo proizvodnjo so ugotovili, da stroj brezhibno deluje. Izdelovali so plastične lavorje in so jih izdelali v 8 urah povprečno 400. Lavorjl so lepe oblike, čvrsti in odporni proti udarcem. To zumljlvo Je. da potem ni nič ču- so prvi izdelki novega stroja za dnega, če je prišlo do izpada v fijroto P£*nJp. Seveda «dda proizvodnji, seveda, če s tem v sploh ne govorimo o težavah v samem tehnološkem postopku, na katerega odpade 2 do 3 vzroka. Vsekakor so potem nedisciplina, nevestnost ali slab nadzor le še dodatni faktorji, ki P8 nikakoT niso glavni vzrok! Izpada v proizvodnji. Mislim, da bo moral v stroj drobnejših izdelkov iz plastične mase mnogo več. Take avtomatske stroje za brizganje plastičnih mas imajo Se tovarne v Ohridiu, v Titogradu in v Zagrebu. Stroj je veljal 40 miMijanov dinarjev. DELO Z NOVIM STROJEM S strojem delata samo dva de- like, le-ta pa jo vtisne bodoče biti enoten sistem dela lavca. Prvi vsipava v lijak plato enaka odgovornost vseh čla- stično maso. Od tn jo polžasti nov kolektiva, kajti le tako bomo vijak potiska naprej in prena-lahko dosegli večje proizvodne ša, predelano in vročo do nirav-uspehe. ZAŠČITA PRED HRUPOM Čeprav Je v letnem poročilu o HTV razpravljal že prejšnji centralni delavski svet Je sedaj pred člani kolektiva ie polletno poročilo letošnjega leta, Je vsekakor zanimivo pogledat: nekaj blstve- MESTNI KINO PTUJ nih primerov lz prejšnjega letne- predvaja 4., 5. in 6. septembra ga poročila. italijansko-francoski barvni film V tem poročilu je obravnavana »MONGOLI«; 7. in a septembra tudi obvezna uporaba antifonov angleški film »NEPOZABNA na vseh delovnih mestih, kjer je LETOS ZNATNO PRESEŽEN PROIZVODNI PLAN Letošnji proizvodni plan tovarne »Jože Kerenčič«, Ormož predvideva 500 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Tega pa bodo letos znatno presegli. Novi stroj, s katerim boao pričeli redno obratovati v kratkem, bo kolektivu omogočil, da bo letošnji proizvodni plan znatno presežen. Kot menijo v tovarni, v bodoče ne nameravajo povečati število zaposlenih, temveč svojim nekvalificiranim delavcem omogočiti, da bodo prišli do kvalifikacije in ustrezne prakse. Sedaj je v tovarni 240 zaposlenih. Obstoječe tovarniške kapacitete bodo v bodoče nenehno izboljševali in dopolnjevali z novimi modernimi stroji. S tem bo doseženo, da se bodo znižali proizvodni stroški, kakovost izdelkov pa bo brez dvoma pora-v mo-'sla. V pogledu kakovosti lzdel- Sedaj, ko gre turistična sezona h kraju, ugotavljamo, da tudi letos za razvoj turizma nismo dovolj storili. Tega se večkrat ne zavedamo, ali pa nočemo priznati. Je tako. Tudi s skromnimi dinarji ali pa brez njih z malo dobre volje se da marsikaj narediti. Spoštovati ln ceniti le treba zgodovinske znamenitosti in lepote naših krajev, na kar često pozabljamo. Vedeti je treba, da je čisto ln lepo urejeno mesto odraz kulture ljudi, ki v njem živijo. Ni namreč vseeno, ali je mesto čisto ali pa Je med lepotlčnim drevjem v centru mesta nastlano s papirjem in smetmi. Tudi v Ormoiju imamo na Mestnem trgu takšno idilo. Turistično društvo, ki je bilo ustanovljeno, da bi skrbelo za lepši zunanji izgled mesta. Je premalo aktivno. Komunalon podjetje Ormož, ki je po svoji dejavnosti dolžno vzdrževati red ln čistočo mesta, posveča parku na Mestnem trgu premalo skrbi. Vsekakor bi moralo v času turistične sezone ulice čistiti več kot dvakrat tedensko. Res je, da so ob tem parku nastavljeni zaboji, za odpadke, toda ti so često prazni, park pa Je nastlan s papirjem. Jfa Mestnem trgu v Ormožu je samopostrežna trgovina, in ob parku klopi, na katere med malico radi posedajo potrošniki in se po nakupu okrepčajo. Po malici pa namesto da bi odvrgli nepotreben papir in ostanke hrane v zaboj za odpadke, puščajo po klopeh ali pa vržejo papir v park ali pa celo pod I klopi. Mladina, ki bi morala biti I za zgled, prav tako počenja z omoti čokolade, keksov, bonbonov in z drugim odpadnim papirjem. Poleg tega, da tamkajšnji potrošniki nimajo razumevanja za red ln snago mesta, pa ob samopostrežni trgovini nastavljajo kolesa, mopede in motorna kolesa ter celo avtomobile. S tem onemogočajo prehod pešcev. Na nasprotni strani ceste pri starem sodišču pa je večkrat parkiral prostor za motorna vozila prazen. To kaže, da bodo morali biti pro-metno-varnostni organi boli budni, ln proti takšnim kršilcem ostreje ukrepati. Vse tiste ne-resneže, ki nimajo dovolj razumevanja za čistočo mesta pa je treba opomniti in pozneje kaznovati. M. M. Razpored zadnjega letošnjega cepljenja proti daviti, oslovskemu kašlju, tetanusu In otroški paralizi, obveznikov rojenih od 1963. leta naprej. močnejši ropot Toda v oddelku glinice II je tudi nova hala mokrih mlinov, kjer sta dva velika mlina in povzročata tudi precejšen ropot, čeprav je za sedaj v pogonu le še eden. Sama dvorana je sicer res zelo velika oz. visoka, toda ropot mlina je še vedno precejšen. Delavci, ki tu delajo, so izpostavljeni ropotu, vendar še do danes nobeden izmed njih nima amtifonov. Zraven tega je CDS smatral, da Je potrebno, da se preštudira možnost daljinskega upravljanja mlinov, ki povzročajo ropot, da delavci, ki de- NOC«; 9. in 10. septembra češki film »CE PRIDE MAČEK«. KINO ORMOŽ predvaja 5. in 6. septembra jugoslovanski film »ZVI2G OB OSMIH«; 9. in 10. septembra sovjetski film »ZBOGOM, GOLOBI«. KINO GORISNICA predvaja 6. septembra ameriški film »MLADA KRALJICA«. KINO ZAVRC predvaja 6. septembra ameriški barvni film »DOBER DAN, ŽALOST«. OBVESTILO Uprava skupščine občine Ptnj obvešča vse občane, da je delovni čas upravnih organov od 1. septembra 1964 dalje naslednji: — vsak delovni dan (razen srede in sobote) od 7. do 14. n«; — ob sredah od"?, do 12. ure in od 13. do 17. ure; — ob sobotah od 7. do 12. mre. Uradne ure za sprejemanje strank pri upravnih organih na sedežu občine so: — vsak torek in petek od 8. do 12. are; — ob sredah pa tudi od 13. do 17. ure. Uradne ure za sprejemanje strank pri krajevnih uradih so: — vsak delovni dan od 8. do 12. ure; — ob sredah pa tudi od 13. do 17. ure. Iz tajništva Zaradi letošnje epidemije gripe Je zdravstvena služba bila primo-rana prekiniti tretje obvezno cepljenje naših najmlajših: Izvršeno Je bilo samo na devetih od 24 predvidenih cepišč. V sledečem razporedu so zato zajeta samo cepišča, kjer je bil odstotek za cepljenje sposobnih otrok nizek, zaradi gripe v družini. Z osebnimi vabili smo torej klicali samo tiste otroke, ki letos še niso dobili tretje injekcije bodisi zaradi gripe, bodisi zaradi opravičenega ali neupravičenega izostanka prej. To pojasnilo dajemo staršem, katerih otroci so redno cepljeni trikrat, da ne bi bili v dvomih, ko niso dobili vabila. Istočasno opozarjamo starše, vabljenih in nepopolno cepljenih (samo enkrat ali, dvakrat) otrok, da so ukrepi proti zamudnikom v letošnjem letu poostreni in je v interesu ne samo zdravja otrok, da ne zamudijo zadnje prilike. Istočasno dobijo otroci tretjo žličko cepiva proti otroški paralizi. CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI LETNIKOV 1956 DO 1982 Do danes ni bil v letošnjem letu na področju mariborskega okraja zabeležen noben primer otroške paralize. To razveseljivo dejstvo skupščine občine Ptuj bi morda lahko delno pripisali tudi zaSčlti, ki jo daje redno izvajano cepljenje. Vendar je otroška paraliza huda in prav muhasta bolezen, razen tega pa napada tudi starejše otroke in mladino, zato moramo izkoristiti prav vse razpoložljive možnosti, da obvarujemo pred njo naš mladi rod. Množična varstvena cepljenja smo začeli šele pred sedmimi leti (1957), takrat smo dobili cepivo pod pritiskom številnejših, težjih obolenj. Od tedaj se je strah polegel in taki smo ljudje, da hitro pozabimo na nevarnost, ko nam ne preti neposredno. Varstvena moč vseh cepiv in tako tudi tega proti otroški paralizi z leti popušča, zato bomo Imeli možnost, letos obnoviti zaščito z eno dodatno žličko, ki vsebuje vse trojno cepivo. Otroke, rojene od 1957 do 1962, pozivamo na cepljenje s polivalentnim cepivom proti otroški ohromelosti v žlički, ki jo bodo dobili po razporedu v navedenih urah, letnik 1956 pa bo cepljen v svojem razredu. Obvezni prispevek znaša 250 din. RAZPORED CEPLJENJA Ptuj, higienska postaja 3. 9. 1964, ob 16. uri za letnik 1963, 16. 9. 1964, ob 16. uri, za letnike 1956 do 1902; Trnovska vas, šola 7, 9. 1964, ob 10. uri, za letnik 1963, 7. 9. 1964 ob 11. uri za letnike 1956 do 1962; Dester-nik, šola 7. 9. 1964, gb 12. uri za letnik 1963, 7. 9. 1964 ob 13.30 za letnike 1956 do 1962; Janževci, zdrav. post 7. 9. 1964, ob 15. uri, za letnik 1963, 7. 9. 1964, ob 15.30 za letnike 1956 do 1962; Polenšak, šola S. 9. 1964. ob 11. uri za letnik 1963. 8. 9. 1964, ob 12. uri za letnike 1956 do 1362; Podvinci. gostilna 8. 9. 1964, ob 13. uri, za-letnik 1963. 8. 9. 1964, ob 13.30 za letnike 1956 do 1962; Rogoznica, zadr. dom 8. 9. 1964. ob 14. uri, za letnik 1963, 8. 9. 1964, ob 14.30 za letnike 1956 do 1962; Vitomarci, šola 9. 9. 1964. ob 12. uri za letnik 1963, 9. 9. 1964, ob 13. uri za letnike 1956 do 1962; Jur-BZ 'un >1 qo '*96T 6 "6 «1°? '"uif letnik 1963, 9. 9. 1964. ob 14.30 za letnike 1956 do 1962; Rodni vrh, šola 10. 9. 1964, ob 11. uri, za letnik 1963, 10. 9. 1964. ob 12. uri za letnike 1956 do 1962; Podlehnik, šola 10. 9. 1964, ob 13. uri, za letnik 1963, 10. 9. 1964 ob 14. uri za letnike 1A56 do 1962; Leskovec, šola 11. 9 1S64, ob 10. uri za letnik 1963, 11. 9. 1964, ob 12. uri, za letnike 1956 do 1962; Videm, šola 11. 9. 1964. ob 10. uri za letnik 1963, 11. 9. 1964. ob 14. uri, za letnike 1956 do 1962; Grajena, šola, 12. 9. 1964, ob 10. uri, za letnik 1963. 12. 9. 1964. ob 11. uri za letnike 1956 do 1962; Zavrč. šola 14. 9. 1964, ob 10. uri za letnik 1963, 14. 9. 1964. ob 11. uri za letnike 1956 do 1962; Cirkulan. ambulanta 14. 9. 1964, ob 15. uri, za letnik 1963, 14. 9. 1964, ob 14. uri. za letnike 1956 do 1962; Dornava, šola 15. 9. 1964. ob 13. uri za letn;ke 1964. za letnike 1956 do 1962: Go-rišnica. ambulanta is o ob' Konec na 6. strani / Kratke iz Kidričevega DS je na svoji drugi seji skle nil, da se iz neobveznega dela rezervnega sklada podjetja razporedi v sklad skupne porabe 500,000.000 dinarjev neto, preostali del sredstev pa naj še zaenkrat ostane nerazporejen, in se bo njegova razporeditev izvršila šele po izvršeni 'icitaciji za stanovanjski blok. ki ga bo TGA Kidričevo gradila v Ptuju. Na predlog finančno računskega sektorja je delavski svet TGA osvojil predloženi investicijski program gradnje 16 n&vih elektrolitskih peči v hali »B« elektrolize. Sočasno je tudi odobril vsa potrebna finančna sredstva v višini 372,723.000 dinarjev, ki bremenijo amortizacijski sklad podjetja. Sklep je bil po razpravi soglasno sprejet, ker je iz analize razvidno, da bo podjetje imelo v bodoče od teh peči precej višji dohodek. + Na zadnjem zboru volilcev v Kidričevem je bilo mnogo razprave tudi v najnujnejši ureditvi naselja II in o podaljšanju cestne razsvetljave od tovarne do naselja TI oziroma do križišča ceste Ptuj—Lovrenc. Medtem, ko so dela na nreditvi kanalizacije v naselju že v teku, pa o delih za cestno razsvetljavo še ni nič slišati. Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da pride čimprej tudi do ureditve cestne razsvetljave — saj tudi tam živijo delavcy tovarne TGA in EM Maribor. Pričelo se je tekmovanje v SNL, v kateri igra tudi NK Aluminij, ki si je lansko leto pridobil pravico do sodelovanja v republiški ligi. Tako je v lanskem letu dosegel še kar lepo 9. _ mesto,_ medtem ko se bo v tej sezoni prav gotovo boril za čim višji plasman na lestvici. To je tudi dokazal v času priprav, ko ni doživel niti enega poraza, čeprav je igral tudi s solidnimi enajstoricami. Nekaj novih moči ter novi trener in pa vestni treningi ter zelo dobra disciplina igralcev dajejo slutiti, da se je NK Aluminij zelo dobro pripravil in da ne bo razočaral svojih simpatizerjev. Tovarna glinice in aluminija gradi za svoje potrebe novo skladišče za vnetljive pline in prazne jeklenke. Sredstva za gradnjo skladišča, ki znašajo blim 10.000.000 dinarjev, bo podjetje črpalo iz amortizacijskega sklada ter jih je CDS tudi že odobril. Ta objekt je bil nnjno potreben, saj tovarna do danes ni imela primernih prostorov za vskladiščenje vnetljivih plinov in praznih jeklenk. + Dela na dokončni nreditvi nove osemletke so v glavnem dokončana. Ostalo pa je še precej manjših del, kot je čiščenje prostorov, Sip, vrat, okenskih okvirjev ter urejanje okolice šole. Da bi nova šola lahko ob pravem času sprejela učence in pričela z nemotenim rednim poukom. so se obrnili na vse staT-še šoloobveznih otrok s prošnjo, da bi s prostovol jnim delom pomagali pri dokončni nreditvi. Za sedaj potekajo dela še v redu, vendar na bi odziv prebivalstva bil lahko mnogo boljši kot je. Prav bi namreč bilo, da bi tudi stanovalci naselja prispevali svoj delež s prostovoljnim delom. ★ Organi delavskega samoupravljanja v TGA »o na predlog sveta stanovanjske skupnosti Kidričevo glede gradnje otroškega vr,tca v Kidričevem o^ni'sta,novanjski skupnosti odobril sklenitev posebne no-^5,uoo.ooo dinarjev za gradnjo1 godbe, po kateri je podjetje od-otroskega vrtca, vendar pod po- »topilo od prispevka v Višini 50 gojem, da preostali del sredstev odstotkov najemnine za čas, do-S/adnjo zagotovi Občinska; kler se ne zbere 400.000 dinar-skupšcina Ptuj. Sočasno je DS j fev, kolikor bodo porabili za sprejel tudi sklep, da bo na svo-1 pregraditev centralne TV ante-Ji prihodnji seji razpravljal o ne. Pogodba predvideva tudi problemih nase ja Kidričevo. Go-! rok in način vrnitev sredstev tovo je tudi ze skrajni čas, saj se ! investitorju. /1A Hanoc nn ~___x__ __■ _ _ I BISERNA POROKA V ZAVRČU do danes na delav. svetu ni razpravljalo o problemih naselja. Ce se že tu več ne sme graditi novih stanovanj, se naj vsaj to dokonča, da bo naselje končno zaključena celota z vsemi potrebnimi komunalnimi in ostalimi objekti. ★ Televizijskih sprejemnikov je danes že toliko, da povzroča postavljanje anten hišnim svetom mnogokje velike skrbi. Prav gotovo so najboljše in najprimernejše centralne TV antene, katere bi bilo potrebno postaviti vsepovsod, kjer je to le mogoče (predvsem pa na novozgrajenih stavbah). Tako centralno TV anteno si bodo uredili tudi na stanovanjskem bloku TGA Kidričevo v Ptuju na bivši Ljutomerski cesti. DS podjetja je O ureditvi delavskega naselja je bilo že mnogo razprav in kritičnih pripomb v tem smislu, kaiko je drugod, kot na primer na Ravnah, v Velenju itd. Toda kakor je res, da naselje ni urejeno kot bi želeli, pa je tudi res, da so prebivalci naselja do danes žal celo malo ali skoraj nič storili za tako ureditev. Da pa je z voljo in prostovoljnim delom moč mnogo storiti, jasno dokazuje okolica stanovanjskega bloka kmetijskega kombinata, kjer so si stanovalci z lastnim marljivim delom res zelo lejio in privlačno uredili dohod k stavbi" in poskrbeli za njeno privlačno zunanjost. To bi lahko bilo vzor vsem ostalim, ki samo čakajo, da jim bo pač kdo drugi to opravil. -OC- Kaj bo z zadružnim jdomom v Zerovincih? NEDOGRAJEN ZADRUŽNI DOM JE PREPUŠČEN RAZPADANJU. ALI JE RES KRAJEVNA SKUPNOST SAMO NA PAPIRJU? VELIKA IN NEUREJENA ZGRADBA Z šE BOLJ NEUREJEO OKOLICO. ALI RES NI TOLIKO DOBRE VOLJE, DA BI TE POMANJKLJI-VOSTI ODPRAVILI? Predsednica Občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik čestita Mariji in Ivanu Budigam iz Zavrča, ki letos slavita že šestdeseto obletnico poroke. Zares redek jubilej, ki je vreden pozornosti, občudovanja in tudi skromnega darila, ki ga je skupščina namenila ob tej priložnosti. Zastrupitev s pokvarjeno teletino Zadružni dom v Zerovincih je bil zgrajen pred 14 leti. Tam- kajšnji prebivalci so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji. Leta 1950 so ga prekrili in uredili skoraj vse prostore, razen štirih. Od takrat je preteklo 14 let in do danes še ni bilo poskrbljeno za notranjo ureditev neometanih prostorov. Zadružni dom, v katerem je lepa in prostorna dvorana, je približno 45 metrov dolg in 40 metrov širok, postavljen v obliki ključa. Enonadstropna zgradba ni zunaj ometana. V njej stanujejo štiri družine. V tem času ni nihče poskrbel, da bi obcestni vhodni prostori zadružnega doma poleg trgovine trgovskega podjetja »Zarja« Ormož dobili vrata in zgradba bi imela lepši zunanji videz. Približno 20 metrov od zgradbe je asfaltirana cesta Ormož—Ljutomer in ta zgradba nikakor ae povzroča ugodnega razpoloženja pri mimo se vozečih turistih. Spodnji trije prostori so brez vrat in niso ometanj in pobeljeni. Poleg pa je stranišče neprimerno urejeno in ne ustreza higienskemu minimumu. Okrog doma so kupi gramoza, ki so bili pred leti navoženi in so sedaj porasli s travo. Dvoriščna stran je neiz-ravnana in po dvorišču so razmetana drva. 1 " Trije prepeljani v bolnišnico, 13 zastrupljenih pa se je zdravilo na domovih. Nedovoljeno klanje telet. V bodoče več pozornosti higieni živil. Žalostna zgodba, ki se je v noči od srede na četrtek 27. avgusta t. 1. odigrala na Desnjafcu v Slovenskih goricah. Stanko Rau-ter iz Desnjaika v Slovenskih goricah je s pomočjo svojega sorodnika Franca Fili iz Hujbarja 10 na svojem domu zaklal 14 dni staro tele. Tega večera so znanci, sorodniki in sosedje odnesli teletino, ne da bi pri tem mislil na zastrupitev. Tako je stari oče Fili pozno ponoči prinesel domov nekaj pečene in surove teletine, ki so jo prihodnjega dne spekli in pojedli. Nekaj ur potem so vsi člani družine občutili glavobol, bolečine v nogah, močno drisko in bruhali so. Ostalim trem družinam, ki so uživale ne- zdravo teletino, ni bilo nič boljše. Skupno se je zastrupilo 16 ljudi in od njih so bili trije prepeljani v bolnišnico. Ostali so se zdravili doma, ne da bi iskali zdravniške pomoči. Žalosten primer zastrupitve bi lahko imel zaradi nepravočasne zdravniške pomoči usodne posledice. 7-člansko družino na Hujlbarju 10 sva obiskala s sanitarnim inšpektorjem občine Ormož, ki se je želel prepričati o zdravstvenem stanju zastrupljenih. Očeta in štiriletnega sina smo našli v postelji, žena pa se je opotekala med domačim opravilom, stara mati pa je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico. To je še eno opozorilo, da ni varno uživati mesa, ki ni pregledano od veterinarja. D: R. Kratke iz tednikov sosednih občin Mig , AH Zadružni dom « Zerovincih Lepa in prostorna dvorana, ki i je sama pdmagala s prostovolj- ce dovolj velika za vSa odrska ' nim de!om pri ?ra(inii doma da dela. je zaradi malomarnosti na- i , . , ... tekala, zato se na stropu raz- ■ doir še ve(lno n,ma "Njenih s*>-ločno vidijo madeži zaradi prostorov, da so v domu šti-vlage. Pod, ki je bil v dvorani j ri družinska stanovanja, dvo-položen ob zgraditvi, je stroh-jrana in trgovina, ki ima dvoje skladišč. Trgovina nima primer- ne). Po njem previdno vsark dan stopa 10 delavcev. V dvorani imajo postavljene postelje, v sosednjem prostoru pa si kuhajo hrano. Tod imajo začasno bivališče cestni delavci, ki asfalti- 1 denca. rajo cesto iz Zerovinc v Rado-1 inerje. Zaprosi) sem poslovodkin jo trgovine »Zarje« v Zerovincih nih sanitarnih naprav, vodo za potrebe trgovine in za stanovalce prinašajo iz bližnjega st i-Stranišče je neurejeno. Kulturne prireditve imajo priložnostno. potujoči kino pa jih je v zadnjih dveh letih obiskal Milica Kos Milico Kos, da mi kaj več pove sait1° enkrat- V kin* hodimo v o zadružnem domu in o živi je-J4 kilometre oddaljene Ivanjkov-nju v Zerovincih. Dejala je, da ' ce in tudi v Ljutomer. IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI IVANJKOVCI ^O SI DOM VEČKRAT OGLEDALI IN DOSLEJ ŠE NISO NTCESAR STORILI Tako je v razgovoru povedala Milica Kos in nadaljevala, da je skrajni čas. da se naj v pogledu zadružnega doma nekaj ukrene. Najprej bi naj uredili nedograjene stavbe in šele nato gradili nove. saj nedokončana investicija ni koristna. V neurejenem deln zadružnega doma bi se dalo urediti s skromnimi sredstvi novo' stanovanje. Tudi fr Zerovincih kot skoraj v vseh krajih, predvsem pa v mestih primanjkuje stanovanj. Z ureditvijo zadružnesra doma bi dvoje doeegli. Pridobili bi novo potrebno stanovanje in uredili notranji ter zunanji videz doma. Pričnkuieio rekorden pridelek koruze V Apaški kotlini bo letos rekorden pridelek koruze. L1u d.le pravijo, da take koruze še niso videli rasti v tej dolini. Pričakujejo, da se bo nridelek na družbenem posestvu gibal med 120 In 140 metrskimi stoti na hektar. Kmetllsko industrijski kombinat Gornja Radgona ima letos zasajenih 230 hektarov koruze za zrnje In 170 hektarov koruze za silažo. 20. avgusta so začeli silirati koruzo. Pričakujejo. da bodo pridelali povprečno ROO cenjov zelene mase na hektar ali skupno 12 milijonov kg silaže. n. b. USPEH »agrokombinata« KZ lenart — 54 milijonov DOHODKA V »Agrokombinatu« KZ Lenart so napravili bilanco polletnega poslovanja; proizvodni načft je v celoti realiziran. Največje uspehe so dosegli v kmetijstvu, kjer so ustvarili nad 2S milijonov čistega dohodka, v blagovnem prometu je ta znesek skcraj 19 milijonov, v transportu pa 7 milijonov dinarjev. Ne gre pa seveda povsem brez izgub; v proizvodnji smleka 2 milijona, v sadjarstvu pa po predvidevanjih ob koncu leta verjetno 25 milijonov zaradi toče in drugih elementarnih nesreč. Letošnji uspeh', ki so jih dosegli z boljšo proizvodno organizacijo, So omogočili zvišanje osebnih dcJ-hodikov najmanj za 40 */o- PLANTAŽE JABLAN V novem sadovnjaku v Ša-. lovcu, ki bo obsegal okrog 110 hektarov nekdanje gozdne površine, bo kmetijsko-indnstrijski kombinat posadil preko 66 tisoč soč' sadik kvalitetnih jabolčnih sort. Načrt za ureditev tega sadovnjaka je bil napravljen že 1962. leta. Takrat so bili predvideni stroški okrog 100 mili-_še kakšnih petdeset milijonov jonov, sedaj pa bo treba dodati dinarjev. Takšna investicija je dolgoročna in zahteva obdelovanje in pripravo tal vsaj dve ali tri leta. Kombinat se je kljub temu odločil zanjo, ker v Zagorju jabolka zelo dobro uspevajo. OSNOVAN MLADTNSKI DRAMSKI STUDIO Narodno gledališče »August Cesarec« se odločilo, da bo ustanovilo mladinski dramski studio. Gledališče želi na ta način popularizirati gledališko umetnost med mladino. Za strokovno vodstvo bodo skrbeli člani kolektiva in sodelavci narodnega gledališča. NOVI OBRAT »VAJDE« BO STEKEL NA DAN REPUBLIKE Ves čas gradnje novega obrata s klavnico in sodobnimi hladilnimi napravami v čakovškem podjetju za predelavo mesa se problemi kar vrstijo: vsi iz enega samega razloga: ni bilo dovolj sredstev, da bi lahko končali začeta" dela. Toda vztrajnost zaposlenih v kolektivu »Vajda« je zmagala: gradbena del a bodo kmain končana in po instalaciji nekaterih strdjev in naprav. bodo lahko ->o 29. novembru začeli s proizvod- Tako bo končana šele prva njo. etapa perspektivnega razvoja eakovškega mesnega kombinata. V načrtu je gradnja novih kapacitet. ki bodo razširile proizvodne možnosti. Urediti nameravajo tudi nove upravne prostore. . / Aeroklub Ptuj -10 let Zamislite si neko sončno majsko jutro Modro nebo in nekje visoko Vv sinjim — bela regratova semena! Regratova semena? Ne. ne. ljudje 1 Tako visoko re-gratovih semen ne bi videli. Kako visoko? Morda šeststo metrov, morda ne-koli|ro manj In kaj bo potem? Rojstvo ljudje! Rojstvo Aerokluba pomenijo te podobe regra-tovih semen! Padala. Pod belimi kupolami, razsejanimi po modrem majskem nebu bijo človeška srca Bijo hitreje, zaradi premagane tesnobe ki so jo prestala, preden so se njihovi lastniki pognali v mig-ljajočo sinjino s široko razprtimi očmi in zamrznjenimi vprašanji v možganih , Da^ bilo je sončno majsko jutro pred desetimi leti Pred desetimi ieti 'nad zeleno preprogo novega letališča nad vasmi, ki so se razporedile okoli njega kakor piščeta ob koklfi. Mezgovci. Tibolci Moška jnci . in pohlevna a včasih, zahrbtna Pesnica . . . reka. rečica, ali potok? In eno. In drugo, kakor nanese deževje... To sončno majsko jutro! Nepozabno zapisano na prvi strani zgodovine nekega aerokluba — Aero- kluba Ptuj. Šport? Ali pustolovščina, ki poživi ritem srca in vzbudi v ožilju kri? Ali kaj več? Kaj je pritegnilo te ljudi, ki so se na videz lahkih src predali varljiviI sinjini? Kdo ve Niti sami si ne znajo razlagati svojih odločitev. Bilo je močnejše od njih. Bili so mladi zanosni. polni moči. lepote in pričakovanj! In taki so v srcih ostali $e dandanes, kadar se spominjajo sončnega majskega jutra — pred desetimi leti. Spomini! Postali so tovariši, že prvič, ko" so se videli med oguljenimi šolskimi klopmi, takrat ko so z napetimi ušes' poslušali o Ikaru. in De-dalu. o Leonardu da Vinciju. o Bernoullvjevi enačbi, o svili, o vrvicah. o dealkih in karabinih. o pravilih — oh. kdo bi se vsega v zmedi vtisov, ki se hočejo preliti kakor narasel hudournik! spominjal sedaj po tolikih letih, Ha-ha-ha! Ko bi videli Franja. sekretarja na novo ustanovljenega aerokluba v Ptuju! Franja Zmau-ca. kako je prilagajal Zemljino obliko svoji zadnjici, ob prvem skoku1 Ha-ha-ha ne morem se vzdržati smeha, ko se spomnim tega! Zamislite si Franja v kQm-binezonu. kako visi pod belo svilo kupole padala in nemočno gleda, kako se mu nastavlja nesramna Pesnica. Hip nato je zamižali Napravilo je — čof, ali so bile noge, ali zadnja plat njegovega spoštovanega telesa, se ni dalo ugotoviti, kajti bil je moker od pet visokih čevljev pa do vrha padalske čelade! Ne smejte se. ni bil kriv on, pač pa ta nesrečna gravitacija in — nebodijetreba — Pesnica! Da. da! Mariborčani so tudi krivci, saj so ti navdušili naše fante in dekleta, da so ustanovili aeroklub! In spet lep spomin! Ti Mariborčani! »Fejst fantje!« Pomagali fco nam vseh deset let. Nesebično, ne samo v tragičnih trenutkih, ki smo jih preživljali že na samem začetku — Milena, Ljubo. Mara in še eden. dva, ki nista bila iz naših aeroklubskih vrst... To. so žalostni spomini, ostalo nas je^le malo. ki smo vzdržali vso tragiko prvega leta našega aerokluba — od dvestopetdeset članov nas je nadaljevalo le petnajst — danes smo 'le 5e štirje, pet. ki še aktivno letimo in delamo v aeroklubu. od »ta starih«, drugi so vsi »novinci«, prišli so kasneje, ker smo jim zastrupili srca in misli z letalstvom, zastrupili tako. kot so zastrupljena naša srca in naše misli... 1 Ali nisem preveč sentimentalen? Ne morem si pomagati! Vprašajte Ganza! Trd človek nb zunaj. Pod tem videzom, pa kadar je govor o letalstvu — razneženo srce, ki je pripravljeno na sentimentalne izlive o letih prebitih v letalstvu — petnajst, šestnajst let. .. Takšni smo, letalci, aeroklubaši! Vsekani? f Pomislite malo, ali niste tudi vi nekoliko vsekani, kakor vsak drug človek? Ha. kako smo se smejali, ob Uspešnem zračnem krstu, po prvem skoku, po orvem poletu, ko smo jo skupili od starih mačkov z nogo v r . . — posvečeni del telesa in ko smo slišali obrabljeno frazo — zdaj si tudi ti eden sinov matere. ki je imela dva sina — eden je bil pameten, drugi pa — padalec! Ali bi vi žrtvovali toliko svojega prostega časa. kolikor so ga Fra-njo. Bine. Matevž. Ciril. Ladislav. Karel. Lojze ... in drugi, ko so pomagali pri gradnji novega hangarja! Hvaležni so bili takratnemu ptujskemu okraju, predsedniku in možem, ki so z razumevanjem pomagali komaj rojenemu aeroklubu. ki bi naj postal drugi dom mladih ljudi, stopnica k uspehom . .. Ali si morete predstavljati solze radosti v ocen, ko smo božali »Ro-do«, dvosedežno šolsko jadraino letalo, ali ko smo navdušeno vriskali ob vsakem lopingu, ki ga je napravil Vihar, ob prihodu s Cav-ko nad našimi glavami nad rao-škajnskim letališčem? Ali morete razumeti, ganjenje, ko smo prvič sedli v dobro, staro »Utko«. ki je prestala svetovno vojno nekje v širni Rusiji in prispela na naše letališče co kdo ve kakih peripetijah? No. ali mi ša kdo zameri sentimentalnost v teh spominih? Naj. porabim še enkrat — ali! Ali si morete zamisliti entuzi-azem nas petnajst-, šestnajstletnih ali nekaj več. mladeničev in deklet. ki v žarečih julijskih popoldnevih dirjamo s tisočmetrsko je-klen^pleteno žico po travnati površini letališča, dvajsetkrat, tridesetkrat z enega konca letališča na drugega, samo da bi mogli enkrat ali dvakrat tisti dan poleteti na »Rodi«, ki jo je potegnil v zrak stan in razmajani »Horch« — avtovitel? Eh. to je za nami! Bilo je pred desetimi leti! Se morda spomnite, kako začudeno ste nekateri gledali v zrak na trgu pred staro kavarno ko je sredi trga stal mladenič in držal v rokah drobne žice, na katere je bil pripet majhen avionček, ki je brnel kot oblak komarjev skupaj? No. takrat so pričeli delati še najmlajši Ptujčani letalske modele. Danes so to že odrasli fantje, poznani po svoji spretnosti po vsej državi — Velunšek. Alič Urban-čič . . . kdo bi jih mogel našteti. Kdo ne ve za dvakratnega državnega prvaka v jadralnem letalstvu — Karla Korparja! Zrasel je iz vrst mladincev ki so se pred desetimi leti s tako strastjo spe-čali z letalstvom! Roman, Roman Pišorn. je dandanes le še pasiven letalec — padalec. On je bil eden tistih Mariborčanov, ki je zanesel med nas v Ptuj klico neozdravljive bolezni — ljubezni, strasti za letalstvom. In Fredi! Kdo je ta? Danes je cenjen delavec z bogatimi izkušnjami, pred desetimi leti ie bil izkušen padalec .. Imena, obrazi, besede, dogodki ... vse se po desetih letih za-vrU nekako kot zmešan filmski trak . ' Deset let — Aerokluba Ptuj! Kako je bilo. vprašajte kogarkoli izmed nas? In ne zamerite nam. če se bomo raznežili in jeli pripovedovati na dolgo in Široko, zgodbe, ki se/bodo prehitevale ko vam bo brnelo v glavi kot letalski motor kateremu je odletel nekje v zraku cilinder . . Lovska pripovedka' Nikakor ne! Vprašaite a. ti., ti. P., r. v. y Dr. Alojzij Remec: Rodfcma Qualandro v Ptu.u (Nadaljevanje) četrti Qualandrov sin Sig-mund (s»li redovnik — Ivam Krst-niik), je ob vstopu v minoritski samostan v Ptuju samostanu daroval l.COO goldinarjev. Bil je od leta 1720 do 1729 gvardijan v Ptuju. Zapustil je 400 goldinarjev za večno luč in umrl v Ptuju 14. junija 1747, star 70 let. Ze pred njim je bil od leta 1714 do 1716 gvardijan pri minoritih Gašpur Qualandro, 80 let star minorit v Ptuju, ki pa ni identičen s. prej imenovanim Fer-mom Qualamdram. Razen teh pet, najdemo še šestega Quajan-dra kot minorita v Ptuju, ki je oblekel redovno oblačilo leta' 1682 in je umrl 14. februarja 1708 v Ptuju. Od tega je minoritski samostan podedoval tudi Oualandrovo hišo v Ptuju v Murkovi ulici, ki je tedaj nosila štev. 79. Qualandri so jo dobili v laist' od grofov Thurnov, lastnikov Turnišča in Pobrežja pri Vidmu. Po smrti Ivana Karla Oualan-dra leta 1896 je dtfbil Zavrč njegov brat Franc Ksaver — Alojz Oualandro. Vdova Marka Antonija Qua-landra se je poročila s Sigmun-dKje je Runeč in kaj je Runeč? Kakšen svetnik je spet to, tale Runeč?« je vprašal. »Runeč ie vasica v Slovenskih goricah, kaki dve uri hoje proti severu od Ormoža. Vas seveda ne nosi imena po kakem svetniku; razlage. od kod to ime, še nisem slišal. Pa, da ti naprej povem še to: tam ni niti gostilne niti trgovine, še trafike ne. Pač pa je tam »visoka šola.« Prijatelj me je neverno pogledal in menil: »Kako to misliš, visoka šola?« »Boš Se zvedel. Šla bova med tednom, zato ker v nedeljo avtobus ne vozi. Veš, peljala se bova iz Ptuja ob šestih in bova ob pol osmih že pri Kungoti, potem pa še pol uire skoraj po ravnem peš do Runča.« In Tes sva se naložila nekega lepega avgustovega dne na avtobus in se odpel jali mimo Dor-nave, Polenšaka, Tomaža in Ko-račic do Kungote, od koder sva prav kmalu dospela do runčke »visoke šole«. Prijatelj se ni mogel naču-diti prelepi pokrajini. Kungota, Zvab, Runeč, kraji, bogu za hrbtom, kakor se govori, toda ... Kakor bi stopil v čudežen svet: gorice, skrbno obdelane njive, gozdički, hišice kakor iz pravljice. prelepi razgledi, prijazni . ljudje. Gledala sva v daljavo in naštevala: na zahodu je zelena gmota Pohorja, na jugozahodu kopaeti Boč in Donačka gora, na jngn vinorodni haloški grički, na jugovzhodu varaždinska ravan, na vzhodu Medžimurie, na severu Mnrsko polje s Prek-murjem in še dalje Panonska nižina, proti severovzhodu pa neskončna valovita pokrajina naših lepih Slovenskih goric. »Tu sčdiva na trato pa si pri-žgiva cigarete.« je rekel prijatelj. »Ali imajo Slovenske gorice res tako lepe. od civilizacije in motorizacije skoraj nedotak- njene idilične kotičke, kjer človek v miru lahko preživi nekaj trenutkov, ki mu tih ne kvari hrup mestnega življenja? Tega nisem verjel.« Prijatelj je bil navdušen. Potem sva si od zunaj ogledala šolo. (Bila je zaprta, ker so bile počitnice.) »Zdaj pa malo prisluhni mojemu .predavanju'.« sem dejal prijatelju, »šola na Runču ima 312 m nadmorske višine in je ena najvišjih šol v okolici, zato ji pravijo .visoka šola'. Sicer je sosednji hribček Prenovščak še nekaj metrov višji. Prva šola na Runču je bila v hiši kmeta Jurija Kumra, ki je imela takrat hišno številko 31. Začela se je leta 1821. Pozneje je še kakih deset let gostovala v drugih zasebnih hišah. Ker pa ni imel tedanji »školnik« razen zbirce in priložnostnih zaslužkov nobenih drugih dohodkov, je šolski pouk prenehal. Več desetletij pozneje so postavili na prizadevanje takratnega velikonedeljskega dekana, šolskega nadzornika in pisatelja Petra Dajnka, znanega po črkopisu dajnčici, sedanje šolsko poslopje, ki ima tudi danes le tri učilnice. Na šoli so še za Časa Avstrije in tudi v stari Jugoslaviji poučevali učitelji, id so se na Runču udomačili in ostajali na šoli po celo desetletje in še več. Danes je vse to malo drugaiče. Učitelji kljub precejšnjemu dodatku za težko delovno mesto, ki ga prejemajo k plači, ostajajo na šoli le kako leto, potem pa si pomaigaijo drugam. Pa saj ni čuda! Saj ni v kraju razen uipraviteljskega nobenih primernih stanovanj za učiteljstvo in, kakor vidiš, niti gostišča niti trgovine in, če si kadilec, moraš po cigarete v Ivanjkovce. Zdaj pa si zamisli mladega učitelja in učiteljico, ki pride v tak kraj. Nima prar vega stanovanja (morda ima skromno sobico v kaki zidami-ci), nima redne hrane, nima tega ne onega. Ima le prelepe_ razglede na vse strani, pa tudi dobre ljudi domačine, ki mu pomagajo, kolikor morejo. Baje bo letos na šoli, ki potrebuje štiri učitelje, ostal le eden, morda dva.« Prijatelju sem pokazal še kužno znamenje na umetno napravljenem gričku pod šolo. Znaimenje je staro okrog 300 let; Postavili so ga v drugi polovici XVII. stoletja, ko je v naših krajih ljudi množično morila kuga. Kuga je nekatere hiše popolnoma izpraznila, in je bilo časih treba pokopati 20 do 30 mrličev na dan. Niso jih nosili k Veliki ■ Nedelji, kjer je njihovo farno pokopališče, ampak so jih za-I kopali v množično gomilo kar v bližini, to je tam, kjer zdaj stoji kužno znamenje. V dolbini znamenja, ki je sedaj prazno, je bil še pred nekaj leti sedeč bo- gec. Sedaj ga ni več; čas in vremenske neprilike so naredile svoje: bogec je sprhnel in razpadel. Kužno znamenje bi bilo treba še pravočasno zavarovati, ker je bilo nenadomestljiv spomenik naše preteklosti. Pred več desetletji sta bili na Runču dve kmečki krč.mici (oba Liipniika), danes dobiš požirek pijače le pri znancu. S prijateljem sva se oglasila pri mojem starem znancu, ki nama je ponudil okrepčilo in zanimivo pripovedoval, kako je bilo na Runču nekdaj in kako je danes. Vini-čarjev ni več na Runču., Zaposleni so v kmetijskem kombinatu in so za svoje delo primerno plačani. Veliki kmetje iz Sta-novna, Ključarovec in Lešnice, ki so imeli ali še ima jo na Runču gorice, se morajo kl jub temu, da imajo nekateri še danes lepe kmetije, boriti z mnogimi težavami, ki jih prinaša današnji čas. Sinovi in hčere nočejo več delati na kmetiji. Rajši se zaposlijo v bližnjem Ormožu ali Sa v Ptuju, Kidričevem, Mari-oru in celo v Ljubljani. Včasih se kateri z avtom pripelje na Runeč. »Vidita, tako je. Jaz imam hišioo, kos goric in kra-vico. Živim. Drugi, ki si pomagajo v svet, pa živijo boljše. Vendar za mene je Runeč pač Runeč. Tu sem se rodil, tu bom i umrl.< Vlado Klemenčič S poti na Holandsko 29. julija tega leta se s petimi esperantisti snidemo na postaji v Ljubljani in z jugoslovanskim ekspresom ob 23. uri odpotujemo. Na meji nobenih težav, pregled potnih listov, za drugo pa se nihče ne zanima. Po o. uri smo v Salzburgu, kjer nam prav tako samo vidirajo potne liste. Z zamudo prispemo ob 9. Hiri v milijonsko mesto Miinčhen, kjer se tare ljudi z vseh krajev sveta. Trije izstopimo. Na ogromni postaji s 26 tiri nas čaka uslužen mlad e9perantist, študent iz švice, ki nas vodi k zastopniku miinchenskih esperantistov Deu-bleju, ki je znan tudi ptujskim esperantistom, prav tako Celjanom, zato ni čudno, če najdem pri njem že dve celjski esperan-tistki. Po malem počitku smo z gostiteljem obiskali znani »Hof-brauhaus«, kjer se pije dobro pivo. Naslednji dan ogled mestnih zanimivosti. Ob 11. uri zbrana gruča ljudi posluša »Glockenspiel« in gleda plešoče figure na zvoniku. To je spomin na kugo, ki je nekoč zajela to mesto. Ob 23. uri brzec odpiha z nami prek Ulma, Stuttgarta. Ob svitu smo v Man.nheimu in od tod dalje se vozimo ob Reni. po kateri plujejo vsakovrstne ladje. Na obeh straneh pa so hribi z vinogradi. Okoli 7. ure pasi-ramo Bonn, potem smo kmalu v Kolnu in nekako po 8. uri preidemo holandsko mejo. Okoli 11. ure pridemo v Rotterdaim. Mesto je bilo skoraj povsem uničeno, zdaj pa je obnovljeno in konkurira Amsterdamu. V Rotterdamu moramo na holand- ski vlak in čez dobre pol ure že izstopimo v Haagu. Prenočil sem v bližini pri gostoljubni esperantski družini, kjer v družbi elegamtne Američanke, »govorne Čehoslovakinje in molčečega Bolgara tvorimo pravcato mednarodno družino. Naslednji dan nas uslužen gostitelj odpelje z avtom do kongresne dvorane, kjer najdem prijatelja iz Krammenia, nato gremo k otvoritvi kongresa v razkošni »Kurhaus«, kjer se je ob 13. uri zbralo okoli 2.400 esperantistov iz 43 držav. V ogromni, čudovito lepi, z rožami okrašeni dvorani ono poslušali otvoritveni govor, nato pozdrave zastopnikov vlad in zsez esperantistov raznih dežel vseh kontinentov in slavnostni govor prof. d,r. I. Lapenna. Po večerji smo odšli na sprehod po ulicah tega čudovitega mesta. Zanimajo nas zgradbe iz rdeče opeke in z belo obrobljenimi okni. v ožjih, najpromet-nejših ulicah vise nad temi velike posode s krasnimi rožami. Od ponedeljka naprej se razvije program kongresa. Zborujejo: učitelji, zdravniki, znanstveniki, novinarji, študenti, žene članice UEA in drugi. Udeležim se seje, ki jo vodi prof. dr. Lapenna o vzgojni vrednosti pouka mednarodnega jezika po šolah. K besedi se oglasi tudi zastopnik Jugoslovanske espe-ratske zveze tov. Vukmanovič. Nato je ogled filma, ki prikazuje jubilejni esperantski kongres, ki je bil v Varšavi. Nato pa vidimo film o delu na jezovih za ohranitev suhih površin. Film. V času druge svetovne vojne je tudi Slovaška občutila vso teio nasilja hitlerjevske Nemčije. Sovraštvo proti klerikalno-faštetič-nemu režimu se je sprva kazalo v številnih stavkah ta sabotažah. Ko so Nemci napadli Sovjetsko zveao, Je to gibanje preraslo v najaktivnejšo obliko oboroženega odpora. Komunistična partija je zavzemala v Slovaški že v predvojnem Obdobju pomembno mesto, po volitvah 1935. leta je bila ena najmočnejših političnih strank. Ce- , prav je bila partija v času tki. slovaške države prepovedana, je I imelo protifašistično gibanje v komunistih hrabre borce ic organizatorje vstaje. Njihova zasluga je, da se je v letu 1943 že Intenzivno razvijalo partizansko giba- jo dosegle vrhunec, Je prlSlo na Slovaško nekaj meSanih čeSko-slovaSko-sovjetsklh padalskih odredov, kot je to določal sporazum med moskovskim vodstvom KP Češkoslovaške, KP Ukrajine in štabom partizanskega gibanja Slovaške. Bovjet: niso prihajali samo kot borci; veliko sovjetskih ujetnikov, ki so pobegnili iz nemških taborišč, je našlo v Siovaški zatočišče in se postopoma vključilo v odporniško gibanje. Sovjetski borci so stali ramo ob ramo s slovaškimi, vse večja je bila materialna pomoč Sovjetske zveze; prihajala Je iz zraka — z letali. Bilo Je to orožje, razstrelivo, hrana, sanitetni material... Slovaško ljudsvo je torej spoznalo, da se lahko njegov boj s premočnim sovražnikom, uspešno Slovaška ljudska vstaja ki prikazuje plese holandske folklorne skupine in pevske točke nastopajočih, izzove priznanje internacionalnega občinstva. V vseh prostorih si obiskovalci ogledujejo izložbe z literaturo. Posebno živo je pred poštnim pultom, kjer se z esperantskim žigom opremlja številna pošta. Zvečer tega dne smo si ogledali oficielno predstavo tkz. internacionalnega gledališča, kjer so pretežno nastopali jugoslovanski igralci. Te predstave so bile, kajpada, tudi naslednje dni. Predavanja letne univerze so bila pravtaiko dobro obiskana. Iz Jugoslavije smo imeli dva predavatelja. Ob ogledu mesta sva si s tovarišem iz Bolgarije izbrala Madurodam, to je najmanjše mesto na svetu. V miniaturi je prikazano mesto z vsemi zanimivostmi in dosežki modeme tehnike. Zvone zvonovi, vozijo vlaki, avti, avtobusi, ladje, vzletajo letala, igra godba in za 10 centov se zavrte vrtiljaki in podobno, kar posebno zabavo otroke. Ogledali smo si tudi galerijo slik znanih holand-fskih slikarjev. Nato smo čakali na sprejem v vladni palači na vabilo ministra za prosveto in haaškega župana. Bil je svečan sprejem, ki so se ga udeležili menda vsi na kongres došli esperantisti. V dvorani, kjer kraljica otvarja zasedanje parlamenta, smo srečali župana. Po tem je bil še svečan banket. Bil je tudi internacionalni ples. kier se je vrtelo staro in mlado. Vsi pa res nismo prišli na vrsto in smo se pač zabavali po svoje. Nekega dne sem si v družbi nje, In da so vzporedno z njim tekle priprave za splošno vstajo slovaškega naroda. Na pobudo komunistov Je bdla osnovana enotna fronta vseh protifašističnih sli ln njen najvišji organ — Slovaški narodni svet. Komunisti, kd so imeli v tem organu odločilen vpliv, so ustanavljali partizanske skupine in revolucionarne narodne odbore — organe revolucionarnega ljudskega gibanja. Poleg tega so se v priprave za vstajo vključevale tudi vse zavedne moči v slovaški armadi. V vsem tem času Je bil junaški boj sovjetskega ljudstva proti nemškim zavojevalcem važen vir, lz katerega je mlado slovaško revolucionarno gibanje črpalo novih in novih moči v boju s Mtler-jevsko Nemčijo Simpatije so rasle na eni strani iz razredne delavske zavesti, na drugI pa preprosto iz občudovanja. Pa nI ostalo samo pri simpatijah: poleti 1944. leta, ko so priprave na vsta- i-—-- odvija samo ob veliki moralni, politični ln vojaški pomoči zaveznikov, predvsem sovjetskih. V vstaji so se skupaj s Slovaki tn Cehi borili Sovjetl, Poljaki, Madžari, Jugoslovani, Bolgari, Nemci, Francozi . . . Kdo bi jih vse naštel! Mednarodno delavsko sodelovanje Je postalo nova oblika odnosov med narodi, novih odnosov v boju s hltlerjevsko Nemčijo. Vstaja je pomenila velik preobrat v zavezniških naporih. Na osvobojenem ozemlju je prevzel oblast Slovaški narodni svet, razglašena je bil« obnova Ceho-slovaSke republike — zveze dveh enakopravnih narodov. Ustanovljeni so bili novi revolucionarni organi narodne oblasti, tako da Ima vstaja poleg vojaškega tudi rodili in v praksi kalili revoluci-politični pomen. V boju so se onarni ljudski odbori, kot organi oblasti, v katerih se se Slovaki, predvsem komunisti, učili upravljanja. celjskih esperantistk ogledal notranjost palače miru, kjer so nam razlagali pomen in ustroj te visoke ustanove. Razen edinstvenih slik, figur predstavlja-jočih MTR in drugih okraskov, jjodarjenih od raznih držav, vidimo v veliki dvorani prekrasne gobeline in z grbi okrašene stole. Bili smo tudi v muzeju. V Amsterdam sem se odpravil sam. Na veliki, razkošni postaji me čaka prijatelj, s katerim sem že dalje časa v pismeni zvezi. Samo 50 minut traja vožnja iz Haaga v Amsterdam in vlaki vodijo točno vsake pol ure. S prijateljem sva se odpeljala v 20 km oddaljeno veliko, čisto in moderno vas Krommenie z 11 tisoč prebivalci. Park te »vasi« bi delal čast kakemu večjemu našemu mestu. Tu «o tovarne li-noleja. pločevinastih posod, dve manjši tekstilni podjetji in je, kot je pripovedoval prijatelj, zaposleno nad 3 tiso? delavcev. Na širnem polju tokrat ni videti rož, pač pa mline in na pašnikih lepo živino pinegavske pasme. Prijatelj, ki fe zaposlen v tovarni živil, pravi da dobi vsak delavec letno denar za nabavo premoga, ob dopustu dvoj- no plačo in za novo leto paket z živili, kar da qe navada tudi v drugih tovarnah. Vsaki drugi mesec dobi brezplačno 1 liter jedilnega olja. Prejemkov ima okoli 110 goldinarjev na teden (22.000 v našem denarju). Seveda pa so življenjske potrebščine, mislim predvsem živila, precej dražje, le tehnični izdelki so cenejši. Najemnina je tudi visoka. Amsterdam je čudovito mesto s ca. 800.000 prebivalci, z bul-▼arji, širokimi kot v Parizu, le da je tod več rož. Prek kanalov je 60 mostov. Človek ne ve, kaj bi gledal. Luksuzne trgovine z luksuznimi cenami niso dostopne ljudem z nizkimi prejemki. Delavci že vedo. kje se da kar ceneje kupiti. Poslovim se od prijatelja ter že sedim v vlaku, tokrat napačnem, in moram prestopiti v Eidhofenu. Tu je pravljična razsvetljava, kar pa ni čudno, ko pa je sedež svetovno znane tovarne Philips, ki zaposluje okoli 100.000 delavcev. V K81nu čakam na drugi vlak, s katerim odpotujem proti Frankfurtu in dalje proti domovini. JD MILOJKA ALIC: Ob stoletnici rojstva ptujske čitalnice Na pobudo pripravljalnega odbora za proslavo 100-letnice ptujske čitalnice, ki ga je izvolil občinski svet za kulturo in prosveto, bomo priobčili v Tednku vrsto člankov, ki bodo opisovali pomembno dobo naše domače kulturne zgodovine, dobo narodnostnega in kulturnega prebujanja ptujskih Slovencev in delovanje naše čitalnice pred sto leti. 5. septembra letos bo poteklo sto let, kar se je slovesno odprla ptujska čitalnica. Ob tem dogodku so Bleiweisove Novice 14. septembra 1864 navdušeno zapisale: »Radujte se, slovenski bratje I Veseluj se. Slovenija! Sopet se ti je rodilo krepko in zdravo dete, ki bode rastlo in se raz-cvetalo tebi na čast, sopet jk>-stavil se ti je veličasten dom, v kterem se bode pela in povzdigovala tvora slava!...« Tako dr. Josip Vošnjak, zdravnik v bližnji Slovenski Bistrici, eden od aktivnih in pomembnih či-talničarjev tiste dobe. Pa tudi poznejša generacija, ki je gledala na dejanje in ne-hanje čitalnic že bolj odmaknjeno in tudi objektivneje, je priznala čitalnicam njihov delež za narodnostno in kulturno prebu-jo slovenskega ljudstva. Slovstveni in kulturni zgodovinar Ivan Prijatelj pravi: »Doba čitalnic je otroško lepa doba br- stenja in cvetja; čitalničarstvo je vzbudilo prvi smisel za narodno organizacijo in razgibalo speče duhove. Vršilo se je v znamenju narodnostnega navdušenja in navdušenja, ko to še ni bilo fraza, ampak je pomenilo dejanje, začetno, prvo skupinsko dejanje narodnega organizma ...« Slovenske čitalnice je porajala šele ustavna doba šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je sledila padcu Bachovega absolutizma v Avstriji. Izgubljena vojna v Italiji leta 1859 in notranje finančne stiske so namreč prisilile avstrijsko vlado, da korenito spremeni dotedanjo politiko, ki sta jo označevala močno narodnostno zatiranje nenemških narodov, zlasti slovanskih, in dušenje svobode na vseh področjih javnega in kulturnega življenja. Z uvedbo ustavnega življenja so ne-nemški narodi v Avstriji svo-bodneje zadihali in zopet postavili zahteve, ki jih je obljubila že revolucija leta 1848. a jih je Bachov absolutizem tako surovo poteptal: zedinjenje vseh Slovencev v eno upravno-jjoli-tično enoto s skupnim slovenskim deželnim zborom in s popolno pravico slovenskega jezika v šolah in uradih. Šele ta doba je lahko ustvarila pogoje za ustanavljanje in rast čitalnic. Naše čitalnice so bile žarišče slovenstva in so pritegovale v svoj krog zlasti meščan- ske družine. Prirejale so besede z govori, deklamacijami, s petjem, z igrami in s plesom ter tečaje slovenskega jezika (v začetni dobi ptujska/čitalnice je vodil tak tečaj znani jezikoslovec Oroslav Caf), budile smisel za sloveasko čtivo in vnemale narodnostni čut predvsem meščanstvu, medtem ko so ljudske množice dramili zlasti navdušeni govorniki na »taborih«, to je ljudskih shodih pod milim nebom. Prva slovenska čitalnica je bila ustanovljena v Trstu (januarja 1861), še isto leto sta ji sledili mariborska in ljubljanska, leta 1862 so se jim pridružile celjska, tolminska, goriška, škofjeloška in leta 1863 ptujska, ki je bila glede na ustanovitev osma med slovenskimi čitalnicami (zaživela pa je v ma-slednjem letu, kajti prva čital-niška prireditev je bila šele 5. septembra 1864). Ustanovitev mariborske čitalnice je dala pobudo, da je že leta 1861 dopisnik s psevdonimom Haložan (verjetno Božidar Raič, eden najbolj navdušenih narodnih buditeljev tedanjega časa. kaplan pri Barbari v Halozah) v Novicah od 31. julija 1861 med drugim zapisal: »Moj učeni prijatel, pridši unidan iz Maribora, mi je veselo novico povedal, da se je ondi slovensko družtvo osnovalo, kjer se samo slovenski {»ogovarja, na čelu so ugledni in učeni možje, gosp. dohtarji pravniški, zdravniški, bogoslovski in gimnazijski uč-niki. Ze dolgo se je o tem pogovarjalo, kar je sedaj doveršeno; zato hvala vam premili rodoljubi, ki ste sebi un nam lice osvetlali, uresničila se je naša goreča želja. Sprejmite od nas bratovski pozdrav, napredujete serčno in krepko, naj se v vas zercalijo tudi drage mesta in tergi na Slovenskem. Živite! — V starinskem Ptuji imamo dosti uglednih gospodov dohtarjev, ki so sinci slovenske matere, kerv naše kervi; oh da bi tudi bili serce našega serca! ker je sedaj določna doba nastala, da stopimo v svoj domači ali pa v nasprotni sovražniški tabor — polutanstvo je poginilo ali vidoma konec jemlje — je treba nam se združiti v narodno vzbujanje, napredek, omiko in čast; pokažimo svetu, da ljubimo dom in rod, da smo vredni sinovi slovenske zemlje!« Ta poziv je obrodil sad šele čez dve leti, ko se je ustanovil začasni odbor čitalnice, ki so ga sestavljali dr. Avgust Ču-ček, meščan in posestnik, sodni adjunkt Mihael Herman, po rodu Nemec, ki pa se je kot jkv slanec odločno zavzemal za pravice slovenskega ljudstva, in kaplan Jakob Meško. vsi iz Ptuja. Začasni odbor je 12. junija 1863 v slovenskem in nemškem jeziku naslednji tiskan POZIV za pristop k čitalnici: . Človeška omika je v dobo stopila, v kteri jo narodnost najbolj pospešuje. Narod, kakor skupnost in celovitost ljudi prirojenih vlastno-sti in posebnosti, ter prirojenih sposobnosti enakega izvira, plemena in jezika v stanovitnem svojem okraju živeč, je kakor tak osobstvo, in ima vse pravice do obstoja, ohranka, sa-mostalnosti, razvitka in napredka. Brez veljave prirojenega jezika, brez omejenja okraja ni v državi pravega narodovega obstoja; ker pa je iz ene strani napredovanje naravna dolžnost in državna modrost, iz druge strani pa je napredovanje samo na narodni podlagi mogoče, izvira tedaj iz tega za vsak narod ne samo pravica, temveč tudi dolžnost pred vsem svoj narodni obstoj ustanoviti; to prizadevanje in zahtevanje pa naravno terja ^v prvi vrsti omiko in izobraženje domačega jezika, jx> kterem edinem se da v enaki meri tudi narod sam omi-kati in izobraziti. Zato se je tudi že davno po naravnanji previdnosti Božje v raznih slovanskih plemenih obudil narodni duh, posebno pa skrb za domači jezik in slovstvo, da povsod med višimi stanovi, v uči-liščih in hišah izobraženih svoje mesto dobita. — s kratkim, novo čvrsto življenje se je začelo. Povsod med narodom cveta-joče čitavnice, ko ognjišča narodnega duha, so živi svedoki poganjanja za narodne priznavo ih veljavo, ter žive želje in pri-zadeve za narodni razvoj. Ze ste sestrinski mesti Maribor in Celje v tem bistvenem prašanji slovenskega naroda zvanju duha sedanjega časa zadostile. Staroslovensko ptujsko me- sto, za ljudstvo daleko više 100.000 duš najznamenitejši kraj, je vidoma poklicano se za nje ▼ povzdigi narodnega duha za središče postaviti in izgled se-strinskih mest nasledovati. _Ko_ podpisani svoje pooblašče-nje iz omenjene okolnosti pri-jemši prijatlom narodnega napredka prijateljski ta »poziv« k osnovanju slovenske čitavnice v starem_ Ptuji izročujejo, naznanjajo ob enem. da bodo, kolikor koli jim bode moči in up-Ijiva, vseskozi pravila in vodila resnice, pravice in zmernosti zastopali, in za poglavitno nalogo slovenske čitavnice pred vsem duševno povzdigo, izobraženje jezika in omiko slovenskega naroda, po tem takem pripravo za pričakovano izvršen je narodne ravnopravnosti držali. Kteri pristopiti želijo, naj se pri podpisanem začasnem odboru oglasijo. Ptnj, 12. junija 1863 Cnček, s. r. Meško, s. r. Herman, s. r. Začasni odbor je bil zelo agi-len in je marljivo z-biral podpise, sestavil osnutek pravil in urejal druge posle. Ko je bilo zbranih 50 društvenikov (med njimi sta bila tudi okrajni in sodni predstojnik), je 4. julija 1863 izdal vabilo k posvetovanju zaradi postav prihodnje ptujske čitalnice in da se izvoli odbor. To posvetovanje oziroma ustanovni občni zbor naj bi bilo 23. julija 1863 ob 10. uri predpoldne v gostilnici ptujskega mestnega strelišča (ta stavba je stala ob sedanji šoli Toneta Znidariča in je bila med 2. svetovno vojno bombardirana in porušena). (Nadaljevanje sledi) Nogomet Slovenska conska liga ALUMINIJ - CELJE 4:3 (1:1) V prvem zavrtljaju SNL je gostil Aluminij na svojem igrišču v Kidričevem nogometaše iz Celja. V Kidričevem in okolici je vladalo veliko zanimanje za prvi nastop domačih nogometašev. predvsem pa so se zanimali simpatizerji. v kakšni postavi bodo domači nastopili. Slovenski ligaš je nastopil z nekaterimi novimi močmi, ki so dobri igralci in bodo. zanesljivo izpolnili vrzeli, ki so nastale z od- hodom Krambergeria ip Speho-nje k drugoligašu Kladivarju iz Gel ja: ALUMINIJ: Veličkovič. Loboda. Muršec. Gerečnik. Mesarič, Perič, Kneževič. Mikič; Krnič, Markovič in Tkalec. CELJE: Obrovnik, Ho mik, Kompan. Mikelin. Jošt, Marc-iust. Ubovič, Dvornik. Kolenc, Florjaiičič in Adžič. V prvem delu sta bili moštvi enakovredni in dosegli vsako po en zadetek. V 5. minuti je Aluminij povedel z golom Krnica — 1:0. Florjane je izenačil na M v 43. minuti, potem ko je izkoristil grobo napako domače obrambe. V začetku drugega polčasa so iffralc.i Aluminija uprizorili pravi juriš na Obrovnikova vrata. V pičlih 7 minutah se je spremenil rezultat na 4:1 v korist domačih. »Gole pa so dosegli Kneževič v 46. minuti — to je bil najlepši zadetek v tekmi, v 4" minnti Krnič in v 53. minuti Mikič- Po dokaj visokem vod- «ti*»T ca c+ili iri T>i"r». VPISOVANJ v (iLASBfe-m ŠOLO DPD SVOBODA PTUJ Glasbena šola DPD Svoboda Ptuj prične novo šolsko leto 5. septembra t. 1. Naknadno vpisovanje za dosedanje učence in prav tako za nove učence bo 5. in 9. septembra od 8. do 11. ure in od niei. Na Glasbeni šoli DPD Svo-15. do 17. ure v učilnici Glasbene šole v Narodnem domu. Vpisnina znaša 100 din. vse ostale informacije so razvidne iz oglasa v učilnici., Na Glasbeni šoli DPD Svoboda Ptuj bodo v letošnjem šolskem letu poučevali harmoniko, kitaro in klarinet Po pravilniku žole. ki ga je odobril upravni odbor DPD Svobode, bo pouk v skupinah (najmanj štirje učenci), poleg tega sodelujejo po svojih sposobnostih učenci tudi v večjih orkestralnih skupinah. Pouk vseh instrumentov bo po učnih načrtih, ki jih uporabljajo tovrstne glasbene šole Pogoj za sprejem je, da ima vsak učenec lasten instrument in note. nčenci. ki bodo predelali za svoj letnik predpisano učno snov, bodo opravljali letne izpite in prejeli spričevala. Celoten uspeh šole pa bo ražviden iz javnega nastopa učencev, ki bo najverjetneje v aprilu 1965. leta. ■ pustili pobudo gostom, ki so igrali iz minute v minuto ne-j varneje. V zadnjih minutah so izkoristili igralci Celja terensko : premoč in dosegli 2 gola (Flor-Ijanc in Adžič) ter tako zmanj-| šali rezultat na 4:3, pri čemer ! je ostalo do zadn jega sodniko-1 vega žvižga. Sodnik (Koroša iz Murske Sobote je slabo sodil, kar je vzbujalo gledalce k negodovanju. V predtekmi sta se razšli mladinski enajstorici obeh klubov z neodločenim rezultatom 3:3 (1:2). OSTALI REZULTATI: Slovan — Bratstvo 5:1 Ljubi rana — Sobota 5:2 Branik — Železničar 3:1 Triglav — Nova Gorica 0:1 Delamaris — Svoboda 0:2 Prihodnjo nedeljo potuje ena.j-storica Aluminija v Koper, kjer se bo pomerila v TI. kolu SNL z Delamarisom. V predtekmi bodo nastopili mladinci obeh klubov. kič, Krnič in vratar Veličkovič. Igralcem Drave bi zamerili samo to, da so popustili v drugem deiu. Pred okrog 300 gledalci je sodil Kovačič iz Kidričevega. V nedeljo, 6. septembra, bo odigrala Drava prvenstveno tekmo I. kola z Grafičarjem v Murski Soboti. V razgovoru s trenerjem smo izvedeli, da bo nastopila Drava tokrat precej oslabljena — Emeršič je kaznovan. Mlakar F. zaradi smrtnega slučaja v družini ne more na pot, vrsta igralcev pa še ni registriranih. Mladinci Drave gostujejo v prvem kolu v Mariboru, kjer se bodo srečali z Branikom v Ljudskem vrtu. V Ptuju pa ne bomo brez tekem: Dopoldne bo na asfaltnem rokometnem igrišču tekma I. kola štajerske lige in obenem derbi, med Ormožem in Dravo. Popoldne bo nastopila Drava B proti Severju iz Sladkega vrha v okviru MP. V predtekmi se bodo pomerili pionirji Drave s sovrstniki Železničarja iz Maribora. V sredo. 9. septembra, bo gostoval v'Ptuju član SNL iz Maribora val v Ptuju član SNL Branik iz Maribora in odigral prijateljsko tekmo z domačo Dravo. Začetek tekme bo ob 16. uri na stadionu ob Ormoški cesti. Manj kupcev za avtomobile Zadnji podatki o gibanju potrošniških kreditov za osebne avtomobile pri Mestni hranilnici v Mariboru kažejo, da je število kreditov v zadnjih mesecih manjše. Junija je dvignilo kredit 121 prosilcev v vrednosti okrog 93,9 milijona dinarjev, julija 82 v skupni vrednosti okrog 77,1 milijona dinarjev, avgusta pa 70 prosilcev v skup ni vrednosti okrog 60,4 milijona dinarjev. Kakšni so vzroki za zmanjšanje števila kreditov? Pri Mestni hranilnici pravijo, da je to normalen sezonski pojav, saj nadajo v poletnih mesecih tudi hranilne vloge. Mimo tega pri MH sodijo, da povzroča manjše število prošenj za kredite tudi predolga čakalna doba za avtomobile. Rokomet v Ormožu Prijateljski nogomet v Ptuju ALUMINIJ - DRAVA 3:0 Preteklo sredo je bila na sporedu prijateljska nogometna tekma med slovenskim ligašem iz Kidričevega in članom vzhodne conske lige. domačo Dravo. Zmagali so gostje z goli. ki so jih dosegli: Kovač. Perič in Mikič. Ker je bila to zadnja preizkušnja Aluminija pred začetkom prvenstva v SNL je preizkusilo tehnično vodstvo kar 18 igralcev, ki so pokazali na trenutke lep. toda neučinkovit nogomet. Čeprav domačini niso dosegli nobenega zadetka, smo opazili, da so dobro pripravljeni za prvenstvo — manjkajo jim le še strelci, ■n,.! sr, ugajali Mesarič, Mi- Ameriški abstraktni akvarel v umetnostni galeriji x V petek, 4. septembra, ob 18. url bo v umetnostni galeriji odprta razstava ameriškega abstraktnega akvarela, ki jo je organiziral newyorški Museum of Modern Art, v Jugoslaviji pa prevzel 1 kulturni center v Beogradu. Zastopanih je štirinajst avtorjev s 54 deli, med njimi je eden najbolj vidnih Sam Francis. Razstava obsega dela. ki niso samo tehnično izredno popolna, temveč vsebinsko dovolj zanimiva. Komur dela abstrakcija kot pojem preglavice, lahko tukaj vidi tehnično, strukturalno, v potezah silno temperamentno pa tudi »prečuteno« polnost v sijajnih barvah in svojevrstni formalni dognanosti. Gotovo bi bilo marsikaj tega nemogoče uresničiti z 11 I I 1 II I II M 11 1 I II M/l Dopisujte v Tednik Ob bridki izgub: naše zlate, skrbne mame ANE KAISERSBERGEK roj. Potočnik S taki 15 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, podarili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, Miru Križaju tn pevcem. 2aluiofi mož in hčerki z družinama PREKLIC Habjanič Alojz m Marija, Moš-kanjci 7, preklicujeva im obžalujeva žaljivke, ki sva Jih izrekla ! proti Kovačiču Antonu, pos. v Prvencih 16, ter se zahvaljujeva, ' da je odstopil od kazenskega pre-| gona. ČESTITKI Dragi mami Rozaliji Vilčnik, Ki-car 125, želi ob njenem življenj- • skem prazniku še mnogo srečnih i dni v krogu svoje družine sin Ludvik iz Banja Luke. i Roziki Gonza s Kicarja 142 želi mnogo sreče ob njenem življenjskem prazniku vojak Ludvik Krapša iz Banja Luke. Lunine spremembe v in vremenska napoVed za čas od petka, 4, septembra, do petka, 11. septembra 1964. V petek, 4., in v soboto, 5. septembra, pred-poldne bo deževno vreme. Zboljšanje bo nastopilo v nedeljo, 6. septembra, in bo trajalo sončno vreme nekaj dni. Dnevna temperatura bo okrog 20 stopinj C, jutranja okrog 10 stopinj C, le v petek in v soboto, 4. in 5. septembra, bo jutranja temperatura pod 5 stopinj C. Lunine spremembe: mlaj bo v nedeljo, 6. septembra t. 1., ob 5 35. Alojz Cestnik barvami, ki bi bile tehnično manj popolne, manj bleščeče (tudi kadar so temne), manj sijoče, kadar so svetle m na slabšem papirju. Tako pa so Američani poskusili nekakšno »čustveno pisavo«, ki končno vendarle tudi nekaj izra-in veselje do popolnega obvladanja tehničnih sredstev, ki v bistvu vendarle naj služijo človeku in izrazu popolne sprostitve v izrazu. Mogoče bo marsikaj tega hotenja v doglednem času krenilo v drugo smer — taka, kakršna je, je razstava polnovreden izraz določenega prizadevanja in ima zato tudi umetniško veljavo kakor tudi veljavo dokumenta. Sranko Rudolf II 1 I I II I 1 1 M I II II II »SKOZI PROMETNI LABIRINT PTUJA« Avto moto društvo Ptuj je priredilo pod pokrov;teljsvom Občinskega odbora ljudske tehnike, nagradno tekmovanje »Skozi prometni labirint Ptuja«. Soferji-'šfmaterji so tekmovali v ocenjevalni vožnji z avtomobili, motornimi kolesi in mopedi. Start je bil na Srbskem trgu, — cilj pa v Bezjakovi ulic!, kjer so sodniki zabeležili naslednji vrstni red: Avtomobili — 1. Galun Franc — Kidričevo 2. Petrovič Jože — Ptuj 3. mesto si delita Crček Zvonko — Kidričevo in Kozel Edi — Ptuj Motoma kolesa — 1. Cuček Ivan — Ptuj 2. Mohorič Konrad — Ptuj 3. Muzek Martin — Ptuj Mopedi — 1. Kramer Janko — Ptuj 2. Babič Avgust — Ormož 3. Vrbančič Oto — Kidričevo Po končanem tekmovanju, ki so si ga ogledali mnogi Ptujčani in okoličani, so prireditelji razdelili nagrade zmagovalcem v skupni vrednosti 100 00P d:n. Komisija za kadrovska vprašanja pri SPLOŠNI BOLNIŠNICI »DR. JOŽETA POTRČA« PTUJ razpisuje naslednje štipendije t štipendijo za štndij na višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za rentgenske tehnike t štipendijo za študij na višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za fizioterapevte 2 štipendiji za študij na srednji medicinski šoli — ginekološko porodna smer 1 štipendijo za študij na srednji medicinski šoli — splošna smer (za interni oddelek) 2 štipendiji za študij na srednji medicinski šoli — kirurška smer 6 štipendij za študij na srednji medicinski šoli — otroška smer 1 štipendijo za študij na šoli za medicinske tehnike — za hematološki laboratorij Pravilno kolkovane prošnje ter potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o skupnem gospodinjstvu, potrdilo o otroškem dodatku, če ga prejema, in priporočilo kakšne družbene organizacije (ZB. SZDL itd.) pošljite na upravo Splošne bolnišnice »dr. Jožeta Potrča« Ptuj v 15 dneh od dneva objave. IŠČEMO SODELAVCE! GRADBENO PODJETJE »GRADIŠ« - CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH RAZPISUJE ZA POTREBE PODJETJA: — 30 PROSTIH MEST ZA VPIS V POKLICNO ŠOLO, ZA STROJNIKE TEŽKE IN LAHKE MEHANIZACIJE — 30 PROSTIH MEST ZA VPlS V POKLICNO ŠOLO, ZA ŽELEZOKRIVCE, — 30 PROSTIH MEST ZA VPIS V POKLICNO ŠOLO, ZA TESARJE. V poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje odraslih se lahko vpišejo kandidati, ki so odslužili vojaški rok in niso starejši od 30 let. Kandidati za vpis v poklicno šolo — dopolnilno izobraževanje odraslih morajo do 15. septembra 1964 predložiti naslednje listine: — prošnja za vpis, kolkovana z državnim kolkom za 50 dinarjev z navedbo poklica; — spričevalo o šolanju in potrdilo o raznih tečajih; — prepis iz delovne knjižice o dosedanjem delu in zaposlitvi; — lastnoročno napisan življenjepis. Izbor kandidatov bo izvršila posebna komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu, ter morebitne dosedanje prakse (vštevši tudi delo, ki so ga kandidati opravljali v vojski). Pri vpisu imajo prednost tisti, ki so že delali v enem izmed navedenih poklicev. Vse prijavljene kandidate ho Center za izobraževanje pismeno povabil k sprejemnemu izpitu, ki bo iz materinega jezika in matematike. Kandidati bodo izpolnili tudi poseben psihološki test. Kandidati bodo v času šolanja sprejemali osebne dohodke PK delavca po veljavnem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Poleg navedenega sprejmemo tudi večje število vajencev, zidarske, tesarske in železokrivske stroke. Pogoj za sprejem ie končana 7-letka, ter da ni starejši od 18 let. Prošnje sprejema Cenier za izobraževanje podjetja »GRADIŠ«, Ljubljana, Korytkova 2. Ormoški rokometaši so v letošnjem letu dosegli nekaj lepih uspehov. V vzhodni okraj-1 ni ligi so osvojili prvo mesto in bodo tako v novi prvenstvo- j ni sezoni nastopili v štajerski! ligi. V ta namen so bile izvedene v juliju desetdnevne pri- j prave na Otoku pri Veliki Nedelji pod vodstvom trenerja Goršiča iz Celja. Že prvi rezultati prijateljskih tekem so pokazali, da so igralci zelo dobro pripravljeni na novo prvenstvo. V četrtek, 27. avgusta 1964, je v Ormožu gostovala ekipa MTT Rokomet iz Maribora. Trening tekma je pokazala, da so bili domačini posebno v prvem polčasu odlično razpoloženi in dokazali, da v prvenstvenih srečanjih ne bodo z lahkoto prodajali točk na domačem terenu. ORMOŽ - MTT MARIBOR 36:20 (17:6) V nedeljo. 30. avgusta 1964 je gostovala domača ekipa Ormoža na Ravnah na Koroškem. Rokometni klub »Fužina?« je praznoval 10-letnico svojega uspešnega delovanja. Na turnirju je poleg Ormoža in »Fužinaria« nastopila tudi ekipa »Rndaria« iz Velenja. Ormož je bil boljše moštvo in je zasluženo osvojil pokal in zastavico RK »Fužinar«. Rezultati tekem: Ormož — Rudar (Velenje 16:9 (10:2) Ormož — Fužinar (Ravne) 15:12 (8:5) Ekipa Ormoža je nastopila v sredo, 2. septembra 1964. na turnirju v Mariboru, proti MTT in Kovinarju, v nedeljo. 6. septembra 1946. pa se bo srečala v prvi prvenstveni tekmi z ekipo »Drave« iz Ptuja. V novi prvenstveni sezoni želimo ormoškim rokometa šem mnogo novih uspehov in športne sreče na domačem in tujem terenu. Odbor »Partizana« Ormož Turistični kotiček Scharnov — potniška agencija je precej znana mednarodnemu potujočemu občinstvu. Na glasu je kot strokovno solidna in ne predraga ustanova z dobrimi zvezami po vsem turističnem sve,tu. Po oglasih v me.inarodnem ti^ku sodeč je osredrtečila letos svoje torišče dela predvsem na turistična področja: Costa Brava, francoska riviera, italijanska riviera, otok Ischia, italijanski Jadran in jugoslovanski Jadran. Interesantna je primerjava pavšalno odmerjenih cen za posamezna področja z vožnjo iz Frankfurta in s popolnim penzi-onom za 14 dni. Najvišjo konico dosega Ischia, namreč 467 DM, italijanski Jadran s 440 DM, Costa Brava s 322, jugoslovanski Jadran 257 DM, italijanski Jadran 238 DM in italijanska riviera z 224 DM. Kakor v:dim3, so kalku-lirane najvišje cene za Ischio, najnižje pa za italijansko jadransko obalo, medtem ko je pavšal za jugoslovanska jadransko obalo v razmerju do italijanske sosede za 9 Dfa višji. Turistično prometni urad je izsilil stopiranje cen v hotelskih in penzionskih obratih Madrida. Španski gastronomiji je prepovedano ob zagrozitvi občutnih denarnih kazni, če bi nastavili letos višje cene kot lani. Taka je Švica danes. Propagandne pohvale ie vrste beremo v inozemskem tisku. — Kaj pa pohvale o Sloveniji in Jugoslaviji? Nismo jih še dosti brali — vsaj posrečenh in duhovitih ne Avtor: Jožke Sottler Ljubljana, Prbinova ulica 21 Žiro računa nima. ker ga po veljavnih predpisih ni dolžan odpreti. j. s. CEPLJENJE OBVEZNIKOV (Nadaljevanje z 2. strani) 13. uri za letnike 1956 do 1962; Markovci šola, 15. 9. 1964, ob 11. uri za letnike 1956 do 1962; Zetale, šola, 17. 9. 1964, ob 9. uri za letnike 1956 do 1962; Gruškovje šola, 17. 9 1964, ob 10,30, za letnike 1956 do 1962; Sela, šola 17. 9. 1964, ob 11.30, za letnike 1956 do 1962; Ptuj, šole — po sporazumu. Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube žene, mame, hčerke, sestre m tašče Marije Drevenšek roj. Metlič ar iz Gereleje vasiS3senajtopleje zahvaljujemo vsem, ki sc z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, počastili z venci in cvetjem ter jo spremili na zadnji poti v prera-ni grob. Posebna zahvala g. duhovniku in pevcem za ganljive žalostinke pri odprtem grobu. Žalujoči: moz, hčerka Marica z družimo, sin Franc, hčerka Sla-vica. mama, sestre, brati ter osta- lo sorodstvo. Otijatfe On CftOaM. UCITELJICA NUJNO IŠČE PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. Fanika Hrovat, pri Siebenreichu. Ptuj, Ljutomerska 20. HRANO IN STANOVANJE nudim pridnemu dijaku, Viča- HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJE^.,?#n 1 ha zemlje ob glavni <*!ti v bližini Ptuja ugodno prodam. Naslov v upravi. TRETJO KOŠNJO poceni prodam. Karla Polanec, Ptuj, Mlinska 6, proti Koroščevem mlinu. PRODAM DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OMARO. Ptuj, Mariborska cesta 6. KUHINJSKO MIZO za 6 oseb prodam. Naslov v upravi. HIŠO z 1,50 ha zemlje v Vidmu prodam. Anica Ulaga, bivša gostilna Koletnik. DOBRO OHRANJENO SOBNO OMARO prodam. Kralj Tone, Lackova 5/17, Ptuj. PRAZNO SOBO v Zg. Hajdini 54 oddam. Marija Cartl, Zg. Hajdina 54. va 22. SPREJMEM DIJAKA na hrano in stanovanje. Naslov v iiprav^. MLAJŠO UPOKOJENKO vzamem na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Spodnja Hajdi-I na 111. ■ USLUŽBENKA išče prazno ali I opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi. USLUŽBENKA išče prazno sobo v Ptuju. Naslov v upravi. KUPIM KUPIM DOBRO OHR ANTEN ŠTEDILNIK NA DRVA. Hov-nik, Videm pri Ptuju. KUPIM PSA. najraje volčjaka. Franc Petelinšek, Ha jdoše 42. p. Hajdina. Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo ŠP0RTSKIH NOVOSTI za Slovenijo. Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov vse o športu v Sloveniji. Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo ŠP0RTSKIH NOVOSTI za Slovenijo.