Kupujte miNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspesni ENAKOPRAVNOST E Q U A L I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte n VOJNE BONDE! II The Oldest HSyKTOin' Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 192 volume XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 18, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 192 %l PRED BRiJANSKIM NA BE-% 10,000 NACIJEV UBITIH Wenziva Rdeče vojske pred Harkovom in Smoljenskom dobro napreduje NEMci javljajo novo rusko ofenzivo pri vjazml Rdi rila ti?v je včeraj uda- ziic trdovratnemu odpo- irei čet štiri milje na- napredovanju proti Bri- % nnj® izboljšala ^ ofenzivah proti 3ensku in Harkovu. iz Moskve, Včerajšnjega dne- '""i Ha polnem umiku Nei N, iia brijanskem sektor-iTugg z ene pozicije na ' Ha t ° vesteh se Ru- sektorju nahajajo sa- lo se 15 'entra ^Uj vzhodno od veli-^Gmškega obrambnega ;ov K 'edenih m je bilo nad 60 tr- Nemci, ki so bili-vr-Poglavitne linije, so po vesteh iz Moskve na polnem u-miku. Napadi na vlake Sovjetska letala so v ponedeljek zvečer in v tgrek zjutraj pri Brijansku našli več nemških vojaških vlakov in koncentriranih čet ter jih močno bombardirali. Rusi mesto ogrožajo tudi od severovzhodne strani, kjer so čete Rdeče armade 24 milj od mesta. Od Nemcev kontrolirani radio v Vichyju je včeraj javil, da se je opazilo zelo važne koncentracije ruskih čet in oklopnih sil severno od Vjazme in Smo-Ijenska. V najkrajšem času se pričakuje, da bodo Rusi v Beli pokrajini, 80 milj severno od Smoljenska, razvili veliko novo ofenzivo. ft) iff "Ji, y Rickenbacker poroča o vtisih, ki jih je dobil na obisku v Rusiji utegne po vojni postati največja demo-^ ®vetUv Nemčija se ne bo tako brž kapitulirala. j® Capt. Edward V. ,Delovne razmere v Rusiji »>'"■ vojnem položaju, od- f"" " "" 1° - - •* dnu, m za nadaljne tri ure dela se plača čas in pol. To je ob vezno za vse razen za poročene ženske in otroke. nekaj dnevi vrnil iii obiska - o...:.*.,.: .. v Sovjetski u- ker% iG tem bolj značil-'"•'Sefvai.'^^^^^acker velja za ^^Gga človeka. Pred Poseb^ Rusijo, kamor je šel voi^^ opazovalec ameriš- obsol ^zjav, v kate-k ^ ajvio Jv ^Poradične zasto- i"usko armado je izjavil, da ^ ^ armada ogromne ifHnoap čigar borbene ^ So tako očitne, da •^oftientar industriji Ogromna zračna zmaga nad Japonci IMEL JE SREČO Zavezniki so presenetili in zdrobili nič manj kot 170 japonskih letal. Z zavezniškega glavnega stana v severozapadnem Pacifiku se poroča, da so zavezniške sile nad Novo Gvinejo pridobile odločilno nadvlado v zraku, ko so v torek presenetile več kot 225 japonskih bojnih letal, ki so stala v formaciji na letalskem polju v Wewak pokrajini. Pri napadu je bilo uničenih ali resno poškodovanih najmanj 170 japonskih letal in pobitih je bilo do 1,500 "mož letalskega o-sobja. Na japonska letala je bilo vrženih deset tisoč vžigalnih bomb, ki so povzročile paniko med posadko. Druge bombe so uničevalno delo dokončale. Letala so bila očividno na poti, da pomagajo japonskim silam, ki se na Novi Gvineji umikajo skozi džungle pred ameriškimi in avstralskimi četami. Vkljub toči 500 krogljev, se je neko ameriško letalo srečno yovrnilo na svojo bazo po napadu na Sicilijo. Nared7iik Henry B. Hicks pregleduje poškodovano krilo letala. Ameriški bombniki globoko v Nemčiji MESSINA JE PADLA! Pismi slovenskih vojnih ujetnikov Mr. Vinko Coff, 17802 Dela-van Rd., je prejel pismo od vojnega ujetnika Janka Klinkou, v katerem se vojak iskreno zahvaljuje za dar, ki ga je prejel, Ves odpor osišča na Siciliji je zlomljen. Zavezniki pripravljeni za upor proti Italiji ameriške čete so prve dospele v zadnje veliko mesto na siciliji kT]mve, k&ose ^ Včeraj je padla Messina, zadnje veliko mesto na Siciliji, s ^ , , , .. čemur je zaključeno eno po- (:iai, ko da ^avemnškecdanzivc proti n^aki Skrnmci awrzelL za sb-j^aagu. i^-ihodn* korak ocivid-Tnaoalce Ginte, ki s*: nahiijajo itajjjanske celhie. dahjandkmu Amenškečekao pn* dosp,- gova, kot(Mtalih ujetnikov, razd%pao Nbas^ Naši fantje-vojaki Včeraj so ameriške leteče trdnjave na poletu iz Anglije v severno Afriko napravile rekorden napad na industrijske na^ prave v osrčju Nemčije. Napadi so bili izvršeni kot običajno pri belem dnevu. Ameriška letala so bombardirala aeroplansko tovarno v Re-gensburgu, sev^erovzhjodno od Monakova blizu avstHjsko-češ-ke meje. Po bombardiranju nemških mest so bomljniki pluli dalje ter po preletu .A|lp in Sredozemskega morja pristali v Se- o njih nepo- kot dobe manj ^mpak hrana ^ Povoljno telesno ^ stanje. ^ opisal aeroplan ^ ®bisk v ruski tovar- _ovanje Stormovik edijio j® tam g. o ^ ^o^pletno oklopno a 2 j^^je tankov, ki ,^^^^koli zračna si- «»nj kot 500 {ev-V ^icU demokrm ija" Stalin je zaposlen Z ozirom na kritiko, ki se je često sliši, češ, da premier Josip Stalin iz posebnih političnih razlogov ne pride na nobeno izmed vojnih posvetovanj z Roosevel-tom in Churchillom, je Capt. Rickenbacker rekel, da je to povsem umljivo. Pomniti je treba, da Rusija vodi totalno vojno proti naci-jem, in da je Stalin dejansko vrhovni poveljnik vseh ruskih oboroženih sil, vsled čemur mu ni mogoče zapustiti Rusije. Izrazil je željo, da bi Roosevelt in Churchill prišla v Moskvo in tako omogočila konferenco treh sil, ki so v borbi proti osišču. Polom Nemčije ni blizu Kar se nemškega poloma tiče, je rekel znameniti avijatik iz prve svetovne vojne, da istega ni pričakovati preje kot proti koncu prihodnjega leta, in pomniti je treba, da bo potem treba zdrobiti še japonsko silo na i Daljnem vzhodu. I Vse nade na skorajšen mir so sedaj neupravičene, je dejal Rickenbacker. Je rekel, da ^ Rusiii h ^ v Ameriki. Sov Proti Čedalje bolj na zlasti tekom IkS h. 3-j8et Mesecev. slo i-eltei smeri da- ^^0(iiti . ^^kenbacker, "se ^ Rusija prišla et\i» ®Čja demokracija Pred kratkim se je najiajal na sedem dnevnem dopustu pri svoji materi in sestrah, Joe Stemberger, iz Crosby, Pa. Nahaja se pri mornarici, kjer se mu zelo dopade. Njegov naslov je: Joe Stemberger, Co. 475 XF — 17, U. S. N. T. S., Sampson, N. J. Njegov brat Anthony se pa nahaja v oficirski šoli, in njegov naslov je: Anthony Stemberger, 129th Bn. Co. Inf., Camp Sibert, Alabama. ★ ★ Za pet dni je prišel na dopust Raymond, Kocjan, sin Mr. in Mrs. Andy Kocjan, 15926 Whit-comb Rd. Njegov naslov je; Raymond Kocjan, S—C, U.S.S. Baltimore, c—o Fleet Postmaster, Division L, New York, N. Y. ★ ★ V Avstraliji se nahaja Edward F. Jazbec, sin Mr. in Mrs. D. Jazbec, Neff Rd. Njegov naslov je: Edward F. Jazbec, F 3—C U.S.S. Pelias Div. 5, c—o Fleet Post Office, San Francisco, Calif. ★ ★ T—Sgt. Frank J. Kuret se že od januarja meseca nahaja v Angliji, odkoder piše, da se mu dopade. Pred dobrim mesecem je tja dospel tudi poročnik Albert Batich, ki je Franka, s katerim se nista videla že leto in pol, poiskal, in snidenje je bilo veselo. Njegov naslov je: T—Sgt. Frank J. Kuret, A.S.N., 15069418, 320th Service Sqdn., 304th Service Grp., A. P. O. 534 C—o Postmaster, New York, N. Y. druga največja tovarna bojnih letal Messeschmitt tipa. Ame-rikanci so bombardirali tudi velike jeklarske naprave v Schweinfurtu blizu Frankfourta. Da je bil napad izvršen v velikem stilu, je razvidno iz na-naznila, da so Amerikanci izgubili v obeh napadih 36 bombnikov. verni Afriki. V Kegensburgu- ^. ^i^^Mžamčajgjb. " Težko pr^tajadib terih je skupaj 22, je da bi A-merika čim preje priborila zlato zaželjeno svobodo za vse. Mr. Andy Sosič, toča j v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., je takisto prejel pismo *)d enega izmed slovenskih vojnih ujetnikov, namreč od njemu nepoznanega Franca Sedmaka. Njegovo pismo se glasi: "Spoštovani mi gospod, prej ko vam pišem, vas prav lepo iz srca pozdravim, vas in vaše vse domače. Dragi gospod, naznanim vam, da sem dobil vaše poslane cigarete, za katere se vam najsrčnejše zahvalim. Sprejel sem jih z velikim veseljem. Gospod, kot ste slišali, tu nas je 22 Slovencev, ki si zapojemo vsak dan slovenske pesmi, in se zmenimo kaj o suženjstvu, ki smo ga morali prenašati pod I-talijanom. In tudi tu sedaj nas NOV GROB med njimi. Vsak dan pričakujemo rešitve. Petindvajset let je, kar smo zavidani od tega naroda. Koliko ljudi je pomrlo po nedolžnem — fantje in dekleta — nikdar jih ne bomo več videli; koliko so prestale uboge matere. Tudi moja mati, ne vem kaj začne, ker sva dva po svetu. Predragi gospod, jaz imam tukaj dve teti, pa ne vem nič kje se nahajata". no, in ameriška artilerija je brez odlašanja začela obstreljevati obalo italijanske celine, ki leži dve milji severno od mes-sinske morske ožine. iSenici evakuirani z otoka Berlinski radio pravi, da so se vse nemške in italijanske čete z opremo vred o pravem času umaknile z otoka in da je s tem borba na periferiji "evropske trdnjave" končana. Gen. Hube, nemški poveljnik, je bil eden izmed zadnjih, ki so zapustili Sicilijo, pravi nemški radio. Artilerijski napad Kot uvod k padcu Messine se je v ponedeljek ob treh zjutraj začel strahovit, topniški napad na mesto, ki je omehčal zunanji rob utrdb okrog Messine ter pripravil pot za ameriški na- m zadnji^cent^L osiščnega odpora. V ponedeljek ob 8. uri zvečer je ameriška tretja divizija z bliskovito ofenzivo prišla pred vrata mesta, in včeraj zjutraj so Amerikanci zasedli mesto samo. Angleži z druge strani Ob istem času je bila angleška osma divizija samo nekaj milj južno od Messine, potem ko je izvršila drzen komando napad na obalo osem milj južno od mesta in samo devet milj od Kalabrije na drugi strani mes-sinske ožine. Zavezniški glavni stan poroča, da je ves osiščni napor snoči prenehal. Invazija Italije? Rimski radio je snoči poročal, da se je v bližini Catanije ob vzhodni siciljski obali opazilo zbiranje silne zavezniške vojske, ki očividno pripravlja invazijo italijanske celine. Nemci v paniki razstreljujejo vojaške instalacije na južnem koncu italijanskega "škornja", v očitnem strahu, da se invazija Italije prične brez odmora. Obenem so pričeli obstreljevati Messino iz 15-palč. topov. Amerikanci so odgovorili, s svojimi najtežjimi togovi^ ii^ sedaj Je v teku topniški dvoboj. Borba za Sicilijo je trajala dober mesec, oziroma 38 dni. Roosevelt se je pridružil premierju Churchillu v Kanadi Včeraj okrog poldne je preminila na svojem domu Helen Paljevic, stara 64 let. Stanovala je na 14610 Thames Ave. Po-kojnica je bila doma iz Bokovine na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča žalujoči hčeri Ann, poročeno Ray, in Goldie. Njen soprog Bolto je preminil pred dvanajstimi leti. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče. Bodi ji lahka ameriška zemlja! Predsedniku je kanadsko ljudstvo priredilo navdušen sprejem KONVOJE VODI Kultura Ml.ADINSKI PEVSKI ZBOlt S. D. D Pevske vaje Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se bodo pričele začetkom septembra meseca. Starši so vabljeni, da prijavijo svoje o-troke pri tajnici zbora, Mrs. Sever, 435 E. 156 St., in jih vpišejo. Kdaj se bodo vaje pričele, bo objavljeno v listu. SODNIK BELL UMRL Včeraj je nenadoma umrl mestni sodnik Oscar Bell, ki je bil 62 let stai*. Bil je republikanec in skozi zadnjih dvajset let na mestni sodniji. SEJA Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja društva Waterloo Grove št. 110 W. C. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da se udeležijo. BERLIN BEBECE O "PRAVIČNEM MIRU" Neki berlinski radijski komentator je snoči izjavil, da so "najnovejši dogodki omilili eks-tremistične elemente v Nemčiji, in da baš vsled svoje resnosti morejo napraviti pravičen mir bolj sprejemljiv." Isti govornik je rekel, da to ne pomeni, da se DO Nemčija "brezpogojno podala." Priznal pa je, da bo nemški odpor prej ali slej zlomljen, in potem je vprašal, če je potrebno z vojno nadaljevati do trpkega konca. Govornik je suge-stiral "zmerom, pravičen in pošten mir, ki omogoči stopnjeval-ne politične spremembe, ki so v novi Nemčiji neizogibne." Snoči je bil predsednik Roosevelt navdušeno pozdravljen od prebivalstva Quebeca, kamor je dospel, da se posvetuje s pre-mierjem Winston Churchillom glede nadaljne strategije zavezniških sil za zlom sil osišča. Tako se je začela zaključna faza vojne konference v Que-becu, šestega posvetovanja med tema dvema voditeljema združenih narodov, ki sta se prvič sestala leta 1941 na Atlantiku, ko je bilo obzorje demokracij prepreženo s skoro ne-prodirno črnimi oblaki. Položaj je drugačen Danes je položaj zavezniških sil totalno drugačen. Danes je osišče v ognju, ker ne ve, kdaj in kje bodo udarile sile zavez- Adm. Sil- Max Horton, član oddelka hritskih mornariških operacij, ima pred seboj mapo, ki kaze pozicije konvojev, ki se ■nahajajo na potu v Anglijo. To delo je zelo zaupno in majhna pomota bi znala prinesti smrt mnogim mornarjem. SMRTNA KOSA Snoči je preminila po kratki in mučni bolezni v Glenville bolnišnici Katherine Badalich, rojena Kuljat, stara 68 let, stanujoča na 19713 Mohican Ave. Doma je bila iz Oseka na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 37 let in je bila članica društva Zavedni sosedje št. 158 S. N. P. J. Pokojnica zapušča žalujočega soproga Vincenia, sina Jo-sepha, hčer Angelino, poročeno Taylor, brata Louisa in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče. nikov. Nocoj se je v gradu, ki se nostna večerja, kjer sta bila visoka gosta sprejeta od kanadskega governer-generala Earla Athlone-a. Navzoč je bil tudi kanadski . premijer McKenzie King. Problemi na konferenci Jutri se Roosevelt in Churchill lotita problemov, o katerih so strokovnjaki obeh narodov pripravljali materijal skozi več tednov. Med drugim bosta reše-tala silni problem prevoza čet in materijala na fronte, ki so v razmahu ali v pripravi sirom zemeljske. oble. Da bo to vprašanje stalo v ospredju, je razvidno, ker sta navzoča ameriški municijski u-pravitelj Harry Hopkins, lend-lease upravitelj v Londonu Ave-rill Harriman in drugi strokovnjaki za transport in direkcijo dviga nad mestom, vršila slav- vojnega materijala War bondi - vaša najboljša investicija Vsem onim med vami, ki danes zaslužijo več kot prej, katerih zaposleni člani rodbine so danes številnejši kot kdajkoli prej, pač ne more biti zdaj težko kupovati več Victory War Bondov. Drugim zopet bo morda kupovanje dodatnih bondov težava in žrtev, toda nobena teh žrtev, katere prinašamo doma, se ne more primerjati z onimi, naših vojakov, ki dnevno tvegajo za Bodi pokojnici ohranjen blag'nas svoje življenje! spomin, preostalim pa naše so- Vaša vlada nujno poziva vse jalje! , Amerikance doma, da investira- jo vsak posamezni dolar, katerega ne potrebujejo za svoje vsakdanje izdatke, v Victory War Bonde. Dodatni dohodki, ki gredo na črni trg ali katere porabite za nepotrebni luksuz, podaljšujejo vojno. Spravljajte torej od danes prej svoje dolarje tja, kjer bodo najbolj koristni, namreč v War Bonde. Povečajte znesek, katerega porabljate za War Bonde, bodisi z pridržki od plače, bodisi z neposrednim nakupovanjem. Povečajte svoj doprinos k vojnemu naporu . . , otran 2. enakopravnost I 18. avgusta, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI •^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; , rax AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sunday# and Holidays BUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) Sy Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: UPo raznaialcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto)________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)________________________________________3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _________________________________________2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pofitl V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); Por One Year — (Za celo leto)____ Por Half Year — (Za pol leta)----- Por 3 Months — (Za 3 mesece)___ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 dovolj, potrebuje pa dobrih sosedov in iskrenih prijateljev, na Balkanu, v Ameriki in drugod. Pošten in informiran slovenski urednik bi moral to vedeti, ne pa navijati dan na dan isto staro lajno o "komunistih." Zakaj bi ne pustil ta posel raje Goebbelsu v Berlinu, ko je vendar pesem o "boljševizaciji Evrope" gov. padec oznanja vsem, da so njihove ure štete. Precej posledic se je že pokazalo. Generalisim Francisco Franco, ki se ima Mussoli-niju največ zahvaliti, že mesece in mesece živi v večnem strahu Reševanje potopljenih ladij For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inoaemeke države): Po>.' Ono Year — (Za celo leto)________ Por Half Year — (Za pol leta) -------------------------------------------- _$a.oo _ 4.60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. VEČ ZRELOSTI PROSIMO! Svet se nahaja v vrtincu epohalnih dogodkov, katerih razplet in oblikovanje bo črtalo pot narodorh v daljni in megleni bodočnosti. Nič ni bolj naivnega in kratkovidnega kot postavljati se v pozo modrijana, ki vse ve in razume, ki radodarno deli nauke na levo in desno, kakor da je pojedel vso učenost sveta. Ako bi živeli v takozvanih normalnih časih, bi bilo tako postopanje smešno. A naša doba je vse prej kot normalna. Je to velika, pretresljiva in tragična doba, ki bo zadala civilizaciji globoke rane, katere se v najboljšem slučaju ne bodo dolgo zacelile. Zato tako ravnanje ni smešno, temveč zelo žalostno. . "Ameriška Domovina" je te dni objavila dolg članek, ki navzlic množici besed ne more zakriti plitvosti, ki odseva iz vsake njegove vrste. Že sam naslov: "Ali se vam bodo zdaj vendar odprle oči?" predstavlja višek ba-halnosti in cenene senzacijonalnosti. Trezno misleči, zreli ljudje, ki čutijo moralno odgovornost za svoje besede, ne pišejo v tonu, čigar posledica ne more biti drugačna, kakor da se peščica Slovencev v Ameriki — edini drobec našega tako nialega in tako strašno bičanega naroda, ki uživa svobodo besede in dejanja—še bolj razdvoji, zmede in omlači za katerokoli st,varno in smotreno delo, ki bi v tej težki uri mogk prinesti žarek upanja naši rodni domovini. Mi ne vemo, kaj vse se danes godi v grozni ječi, vla-dani od okrutnih nemških in italijanskih fašistov, v katero je danes spremenjena vsa slovenska zemlja. Natančno tega tudi nihče drugi ne ve. Kar pride v svet skozi špranje te ječe je malo, marsikaj je nejasnega, marsikaj tudi navidezno nasprotujočega, vse kar je vpričo razmer razumljivo. Ampak eno je vendar jasno in neuporekljivo. Namreč, da med Slovenci v domovini obstoji borbeno gibanje pod imenom "osvobodilna fronta," ki bije boj na življenje in smrt proti zločinskim italijanskim in nemškim okupatorjem, prav kakor se postavi v bran s poslednjo mišico v svojem telesu človek, ki je napaden od krvoločne zverine. Če se ti borci tudi nazivljajo partizani in če jih kdo v daljni Ameriki z varnega zmerja s komunisti, ne pomeni popolnoma nič. Slovenski kmet ali delavec, ki mu je nemški ali laški fašist požgal dom, poslal sina na suženjsko delo v Nemčijo, hčer v vojaški bordel, mu ubil ženo, dojenačka pa pustil, da je od gladu umrl, ne potrebuje nobenih naukov iz Moskve. On se bije. To je nagonsko, ementarno. Zelo verjetno seveda je, da bi pri tem tako naši Slovenci icot tudi ostali Južni Slovani zrejo z zaupanjem na Rusijo. To ni vendar nič zagonetnega. Prvič so Rusi Slovani, ki so jim vsled tega bližji kot kdo drugi, poleg tega pa vedo, da je Rusija vsaj do danes doprinesla večje žrtve za ugonobitev istega fašističnega prokletstva, ki jo Slovenijo privezalo na mučilno kolo, kakor pa vsi drugi narodi skupaj. Odstraniti je treba samo očala predsodkov, ki so popolnoma tuja naravnim nagnenjem povprečnega Slovenca in Južnega Slovana, pa je vse jasno. Mar se "Ameriška Domovina" res tako boji, da bo Stalin okupiral Slovenijo in ostalo Jugoslavijo? Človek, ki kaj takega verjame, enostavno neče videti faktov, ki so na dlani. Največja mesta Rusije so v razvalinah, njene najbolj rodovitne pokrajine opustošena, od štiri do pet milijonov njenih mladih mož je obležalo na bojnih poljih, nič manj kot 60 milijonov njenega prebivalstva—toliko kot pol Amerike—je že dve leti na natezalnici okupatorskih rabljev. Da, Rusija je silna in močna, ampak strašne žrtve, ki jih doprinaša v tej vojni, sekajo globoke r?.ne v njeno telo. Kar bo Rusija, pa naj ji vlada Stalin ali kdorkoli, po vojni potrebovala, je mir, dolgo let miru, da zopet zgradi porušena mesta in industrije, izravna razdejana polja, da od vojnih grozot telesno in duhovno rma. Bodimo hvaležni, da imamo moža kot je Louis Adamič, ki si je s svojim talentom in delavnostjo pridobil zaupanje v krogih, ki naš? stvari lahko mnogo koristijo. Ni potrebno, da vsi zmerom enako mislimo, ali da se glede vsake potankosti strinjamo. Ko se je ustanovil SANS, je bil napravljen konstruktiven korak, da Slovenci v Ameriki storimo toliko za naš narod v domovini, kolikor se v danih razmerah pač more. Enak je bil namen politične konference, sklicane na prizadevanje Adamiča, na kateri so bili menda prvič zastopani vsi Južni Slovani, ne samo Slovenci, Srbi in Hrvatje, temveč tudi Bolgari in Macedonci. Komur kaj ne ugaja pri eni ali drugi organizaciji, ima pravico do kritike, ampak tista stara pesem o "komunistih" naj že enkrat neha. Časi so preresni za take neslanosti. Več zrelosti in možatosti prosimo! V\TG Mussolini in njegovi posnemovalci Napisal Peter Lipa Washington (ONA) — Zdaj, ko je že videti z večjo jasnostjo, kaj se skriva za Mussolini-jevim "odstopom", postaja oči-vidno, da bodo posledice njegovega padca mnogo bolj daleko-sežne in globoke nego one, ki so se pokazale takoj v prvih dneh, neposredno {io njegovem odstopu. Svojo kontrolo nad položajem v Italiji, je bil Mussolini že davno predal v roke svojim nacističnim gospodarjem. V zadnjih par mesecih pa se je tudi njegovo zdravje postopoma slabšalo, tako da je celo odstopil svojo oblast nad fašističnimi prvaki sekretarju stranke Carlo Scorzi. To vse je res, toda Mussolini je bil kljub temu vendar še vedno simbol sistema vladanja, ki se poslužuje nasilja in zatiranja, sistem, ki je imel svoje občudovalce in posnemovalce v vsej južni Evropi. Vsi ti Mussolinijevi učenci so skoro vso svojo oblast poverili Adol-fu Hitlerju — toda zdaj, ko je moral Mussolini oditi, so brez-dvomno ^si spoznali, da so tudi njihovi dnevi že šteti. Radi tega spoznanja morda še ne bodo takoj prestopili na stran zedinjenih narodov in sil demokracije, ki še obstojajo v njihovih deželah. Ravno nasprotno, upoštevati je treba možnost, da bodo poskusili s kar največjo energijo poraziti te sile in obdržati oblast v svojih rokah. Kmalu za tem, ko je maršal Pietro Badoglio prevzel pred-sedništvo vlade v Rimu, je izbruhnil upor v Milanu, zibeljki italijanskega fašizma. Ena od hiš, katere je ljudstvo najbolj srdito napadalo, je bil urad časopisa Popolo d'ltalia. Hiša je bila obkoljena od vojaštva. O-brnč vojakov pa je obkoljevala množica razjarjenih milanskih meščanov. Neko švicarsko poročilo pravi, da je demonstrantom v trenotku, ko je razburjenost nekoliko polegla, uspelo približati se zgradbi Popolo d'ltalia toliko, da so oblegane! mogli slišati in razumeti njihovo klicanje. zadnja bilka, katere se oprijemlje krvaveča nacijska zve-1 monarhističnega preobrata. Nedavno je kaznoval skupino španskega "Cortes" (parlament), ki se je bilo drznila podpisati poziv, da se vrne kraljeva rodbina, ki je stvari zedinjenih narodov naklonjena. Toda svojega ambasadorja v Veliki Britaniji, vojvode Alba, katerega ime je bilo podpisano na pozivu na prvem mestu, ni mogel kaznovati. Alba se je še pred kratkim raz-govarjal z Eden-om, vsled česar nevtralni diplomati z zaupanjem govore o povratku Dona Juan-a — prestolonaslednika — tako, da bodočnost generalisima Franco-a ni baš videti svetla. Na Madžarskem so bile mrzlične seje ministrskega sveta. Christoph de Kallay, sin ministrskega predsednika je baje odšel v Carigrad, da bi mogel takoj začeti posvetovanja v slučaju italijanske predaje. Znano je že, da je Madžarska pripravljena vrniti Jugoslaviji vse zasedene kraje in se odpovedati vsem svojim zahtevam na Balkanu. V Rumuniji je začela policija preganjati vse one, o katerih sumijo, da so vladi neprijazni. V Bolgariji so v teku priprave za izstop iz osišča in za padec ministrskega predsednika Bogdana Filova. V Jugoslaviji se vprašujeti o-be kvizlinški vladi, kaj se bo z njima zgodilo, ako bi se italijanske čete umaknile iz njihovega ozemlja. Širom vse južne Evrope je jasno videti, kaj se pripravlja. One skupine, ki so bile pripravljene služiti nacizmu in pobirati drobtinice z njihove mize premišljujejo — skoraj na glas: kako se bomo, iztrgali iz Hitlerjevih krempljev in obenem preprečili, da nas narod prežene? Zedin jeni narodi in njihova politika brezpogojne predaje, ki jamči vsem narodom pravico, da si sami izberejo svojo vlado, jim odgovarjajo: ne bo šlo . . . ZOPETNA ZAPOSLITEV IN NAMEŠCENJE VETERANOV fašisti odstranili, ker jim je bil nevaren nasprotnik. K tej zgodbi je nekdo napravil naslednjo modro pripombo: "Bog ve, ali je to dobesedno res ali ne — na vsak način pa je lepa in globoka podoba tega, kar se danes dogaja na italijanskih tleh". Globlja misel te pripombe je ta, da so vladarji I-talije pod pritiskom svojega ljudstva in grožnjo armad zedinjenih narodov zašli v prav tako težek in nevaren položaj kot je situacija bila nevarna in neprijetna za branilce poslopja lista Popolo d'ltalia spričo grožnje milanske množice. V obeh slučajih poskuša armada ščititi zatiralca pred maščevanjem zatiranih. Toda ljudstvo zahteva kazen voditeljev — dočim oni, ki so bili tako dolgo delali za Mussolinija, niso hoteli žrtvovati ničesar razven njega samega — Mussolinija — hoteč tako uiti grozečemu navalu. Kralj Victor Emanuel, Badoglio in nešteto manj važnih uradnikov, ki so dobivali iz Mussolinijevih rok pohvalo in nagrade, pa so še vedno na .odločilnih mestih. Predsednik Roosevelt, premier Churchill, državni sekretar Cordell Hull in minister za zunanje zadeve Anthony Eden so vsi, ponovno izjavili, da so naši pogoji za Italijo še vedno brezpogojna predaja. Ako zares mislijo kar pravijo — a o tem mi ne smemo dvomiti — se bodo pogajali s kraljem in Bado-glio-em izključno le v toliko, da sprejmejo to predajo. Nato pa bodo uvedli Britanci in Ameri-kanci vojaško upravo, dokler ne pride čas, da bodo mogli Italijani sami izvoliti svoje demo-I kratične predstavnike. V biv-i stvu pa so kralj, Badoglio in vsi okoli njiju ravno tako naši so-I vražniki kot Mussolini sam. O-ni zdai poveljujejo vojaštvu, ki se bori proti našim četam, in o-ni so tudi sodelovali ob priliki nasilne okupacije Abesinije in Albanije. že samo dejstvo, da je Mussolini odletel, nam jamči za to, da se bo upor Italijanov kmalu končal. Mussolini, ki je strmoglavil Italijo v vojno, je bil sam "Predajte nam vaše vodje in \ trdi najmočnejši zagovornik na-])ojdite domov", so jih poziva- j daljevanja vojne. Dejstvo, da je li. bil vržen ven, avtomatično ob- Očividno je nato nastal pre-, soja to politiko za bodočnost. ])ir in boj med dvema skupina-1 Toda v tej styari je še mnogo ma v notranjosti hiše. Ze par drugih važnih momentov. Usod-minut pozneje se je pojavila na! ne besede na steni zrejo v očem strehi gruča ljudi, ki je vlekla s vfeem malim diktatorjem, ki v peboj moža, ki je z vao silo ote- najkrajšem času ne bodo imeli: ne izgube v teh okrajih od me pal okoli sebe, ter ga strmogla-: vrč ničesar v svoji oblasti — [ sec a juniia 1941 — tako poro- O- Vojna komisija za delavstvo in komite za skupno politiko delodajalcev in delavcev sta o-dobrila program za popolno in resnično zaposlitev ameriških veteranov po njihovi vrnitvi, čim bodo v redu odpuščeni iz oboroženih sil, bodisi radi po-habljenj dobljenih v boju, bodisi iz drugih vzrokov. Javljeno je, da bosta s posredovanjem War Manpower Commission izdelala Urad za zaposlitev, oddelek za zaposlitev veteranov, in Urad nabornega service-a, vse potrebne načrte, da bo dobil delo vojak takoj po svojem povratku, ali pa, da bo primerno vežban v cilju zopetne zaposlitve. v boju proti grožnji podmornic zidata ameriška in britanska vlada poleg drugih sredstev . posvečenih varnosti pomorskih potov, tudi precejšnje število posebnih ladij za reševanje torpediranih in potopljenih trgovskih in vojnih ladij. Naloga takih rešilnih ladij je, da dvignejo poškodovane ladje na površje, jih na licu mesta kolikor pač mogoče popravijo ter jih nato odvlečejo v pristanišča, v katerih se nahajajo ladjedelnice s potrebnim suhim dokom. Posadke rešilnih ladij so sestavljene skoraj izključno iz špecijalistov in strokovnjakov izurjenih v tem posebnem poslu. Rešilna ladja je torej nekakšna kombinacija plavajoče mehanične delavnice in naprave z izredno močnimi sesalkami. Mehanična delavnica je podobna tovarni, ki razpolaga z vsem potrebnim za izdelovanje posebnega orodja in celo manjših strojev. Sesalke, ki so vzidane v rešilno ladjo, pa so tako močne, da presegajo povprečno kapaciteto sesalk za vodo, ki delajo v vodovodih srednje velikega mesta. Rešilne ladje morajo biti pripravne za plovbo na visokem morju, morajo biti pa kljub temu plitkega dna, tako da se morejo približati tudi ladjam, ki so nasedle na pesek. Reševanje potopljenih ladij je ena najvažnejših nalog vojnega napora — trdo in nevarno delo, o katerem je javnost mnogo premalo poučena. Kapitan rešilne ladje ima pod seboj vse upravne posle in je seveda edini odgovoren za ladjo, dokler plove na morju. Kakor hitro pa dospe ladja na lice mesta, kjer je treba začeti rešilno delo, prevzame poveljstvo takozvani šef reševanja — (salvage master), ki je vedno starejši človek z bogatimi izkušnjami. Njegova naloga je, da reši poškodovano ali potopljeno ladjo s tovorom vred. Vse dokler vrši rešilna ladja ta posel reševanja, je on edini odgovorni poveljnik. Razven tega pa se nahajajo na rešilni ladji seveda še najrazličnejši strokovnjaki, špeci-alisti za lotanje, strojni inženir ji, izvedenci za sesalke in potapljači. Poleg šefa reševanja je naj važnejša oseba na ladji po tap Ijač. V toplejših vodah ogr"^ njegovo življenje morski v( vi in druge pošasti globine' no rhu grozi nevarnost, ' pokvarijo dovodne cevi za ali pa, da ga pokopljejo do deli tovora. Ako Oiu ^ del raztrganega železa ^ kla preluknja potaplja^šk" bleko, bo začel iz nje "M komprimirani zrak in % pritisk vodne globine bo P"* Ijača stri in zdrobil. Tudi mu spodrsne pri poslu, tak pade, akoravno le za P®''" Ijev globlje, je to dovolj, ubije. V velikih morskih J nah je razlika vodnega P'^ od čevlja do čevlja tako da taka nenadna spremni"'' groža človeško življenje. Toda potapljaču, ki del) f boko pod vodno gladino še druge nevarnosti. Tako "bendi" ga morejo za vedno ali pa celo p®^'' njegovo smrt. "Bendi" ^ tapljačeva poslovna povzročajo jo mehurčki ki nastanejo v žilah ^ ha van j a komprimiranega Dokler ostane potapljal J j bočini, ga to ne moti, to ^ mora iz kateregakoli po^ vzroka hitro na površino, varnost zelo velika. V te® čaju preneha pritisk miranega zraka na njeg®, lo nenadoma in onienjeD\ hurčki dušika povzroče s vite krče, v katerih P" po navadi izgubi zavest-krči dosežejo srce, je ogibna. Najmodernejše rešilo® majo zato posebno opr® ^ kozvane celice za P" s zmanjšanje pritiska. Ako tapljač prisiljen, da g''® vršino nenadoma in ga spravijo najprej v to za dekompresijo, kjer po^ lagoma zmanjšujejo P^' | normalnega. Po navadi ^ potapljač iz globine ^ površino polagoma v do stopnjah. Na vsaki stop^^ ra počakati določen čas, . vol ju je organizmu, da goma in postopoma spremenjenemu pritisku- Na starejših rešilnih kjer celic za dekompr®®'^" morajo potapljača, ki tome "bendov" poslati Malokatera poškodovana ladja bi mogla odpluti nazaj v ladjedelnico, ako je potapljač ne bi pomagal popravljati. On mora zamašiti luknje, ki so pod vodno gladino, on odstrani poškodovane in polomljene dele ladje, pritrdi jeklene kable, s pomočjo katerih dvignejo in potegnejo poškodovano ladjo. To delo je silno naporno in zahteva ljudi neobičajno trdnega zdravja. Potapljač je redko starejši od 40 let — večinoma so to možje srednje rasti, a železne konstitucije. Debeluhar sploh ne bi mogel obleči potapljačeve obleke, , a tudi njegovo srce najbrže ne bi moglo vzdržati strašnega napora pri tem poslu. Povrh tega pa mora biti potapljač prvovrsten in spreten ITALIJANI IMAJO TEŽKE IZGUBE NA BALKANU Washington. — Seznami izgub za mesec maj, katere je izdalo italijansko vrhovno poveljstvo, so zopet pokazali, da je Balkan fronta ze|o velikega obsega — vsaj za Italijane. Izgube, katere Italijani priznavajo za mesec maj, štejejo 3,394' mehanik, mora poznati vse mrtvih, ranjenih in pogrešanih, I skrivnosti lotanja in znati delator so skoraj dvakrat tako vi- ti tudi v temi, s pomočjo tipa-soke kot katerekoli prej prizna- J nja. Ako je premalo prostora, JU so Šti ve up ne dn na I roi 19 N( od sti kr D( sti ti vil Sl( 19 lei nj sk Vs sli ke m šč al la V( ki % n-k( V( Si 61 bi Vi Qi t< j ti t 2 t S C S Cesto se dogodi, da poškodovane ladje P" mora delati sključen, čepe in ves zverižen. Strokovnjak mora biti za delo z dinaniitom in raz- vila doli na cesto. Množica ga je j razven da gredo za njih in od-1 čajo vesti, katere je prejel poteptala in pohodila do smrti, stopijo. Kot ustvaritelj prve fa-|WI. Skozi zadnji dve leti je' streljevanjem. Toda preko vse Ta žrtev ni bil nikjn drugi ■ šistične doktrine je užival Mus- j vsak mesec vojna na Balkanu ga ie potrebno, da je mož hlad-kot Amerigo Dumini, eden od solini skozi zadnjih 20 let ob- zahtevala težkih in neprestanih nokrven in miren. upropaščene milijonske mase zopet spravi na normalni j morilcev znamenitega Giacomo 'čudovanje vseh evropskih — in žrtev od italijanske vojne maši-j Potapljačev posel ni le težek, tir življenja. Zemlje ona ne potrebuje, ker te ima sama , Matteoti, katerega so leta 1924 [ amerikanskih — tiranov. Nje- ne. I temveč često tudi zelo nevaren. pa' vodo, ter ga potem iz ne, v kateri je delal, zopet potegniti na Delo pri reševanju vsakem slučaju i'azlič''^| da ni nobenih splošnih ^ ali navodil za ta posel- ^ skoraj vedno odvisen ^ katero le treba jDodpi'^ dim in napornim deloi^ jo in smelostjo. so tako, da jo je treba tem slučaju sta rešilna nanjo s kablom priv®** škodovana ladja ideal^. povražne podmornice. ko misliti, kako velik® čaranje na rešilni ladji-dene poškodovano in "di ladjo nov torpedo, bil ves trud in požrtvo^' ^ stonj. Včasih se tudi P jekleni kabli, ki ladjo in njen plen. ^ .[jiit' čaju ie moštvo na veliki nevarnosti, kaj^\ ni kabel udari po nj®J strahovito silo, da P' in kar pomete po krov^"' Življenje posadke ladji ie trdo — tudi u®P ^ lo ne prinaša zasluž® Poleg nevarnosti, ki zvezana z niihovim ' ''J izl so zdaj, v Času vojne, Ijeni še minam in drug' nim predmetom v vod'- 18. avgusta, 1943 enakopravnosi Iztrebljenje Slovencev na Koroškem . v buletinu št. 134 z dne 14. Smo prinesli poročilo o ger Wassertruedingern, Hopfen-gaeschen 79; Lager Frauenau ®odni obravnavi proti velikemu rach, Post Erlangen,. Mittel- ® ®^ilu zavednih koroških Slo-^®ncev. Zdaj smo pa prejeli za-"Pio podtalno poročilo o straš-preganjanju slovenskega na Koroškem, datirano z ® 24. aprila 1943, katero pri-■^^samo v izvirnem besedilu: ktrebljenje Slovencev na Koroškem Po krivičnem plebiscitu so ko- lQ9n živeli od leta dalje v nemški Avstriji. ° ^ od avstrijskih režimov ...',^^20 do 1938, niti sociali-režim dr. Rennerja, niti scansko-socialna režima dr. st ™ Suschniga ni-^ oroškim Slovencem dala ni-1 kulturnih niti vic, političnih pra-' ^^'^Pali so jih celo ostanka šolstva. Z letom ] . zasedbi Koroške po hit-Nemčiji pa se z og-./o mečem uničuje sloven-^vlje na Koroškem. vsn^i° l^ta 1941 deportirali Slovensko inteligenco in vse Ife duhovnike in redovni-dežele in jih poslali delo- ^ koncentracijska ' tabori- ma šča franken; i. t. d. Vso kmečko posestvo teh ljudi — okoU 10,000 koroških nacionalnih Slovencev — so Nemci brez odškodnine zaplenili in dodelili nemškim priseljen-1 cem. Izseljene Koroške Slovence pa so vrhu tega mobilizirali in sicer moške za vojsko in delo v tovarnah, isto sinove od 16 let starosti dalje, ženske pa za dekle in služkinje. Vsled slabih prehranjevalnih razmer u-mira v teh lagerjih veliko koroških Slovencev, posebno starejših ljudi. Razumljivo je pri teh razmerah, da so se mnogi koroški Slovenci sedaj ob totalni mobilizaciji odločili, da gredo- raje v gozdove in se odtegnejo hitler janski vojaški in delovni službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeh in jih privedli v zapore Gestapa. v Celovcu. Ta-kozvani "Volksgerichshof" v Celovcu je pod predsedništvom dr. Freislerja, bivšega državnega sekretarja, sodil 37 sloven- la skih nacionalnih Koroščev in dne 9. in 10. marcsi 1943 ' konfinaoiir^ obsodil 12 fantov in eno dekle na smrt. Poleg tega pa so bili še na skupno 125 let in 9 mesecev ro-bije obsojeni številni koroški Slovenci. Sodba je bila "javno objavljena šele sredi aprila. Vsi so bili odločni nacionalni koroški Slovenci, člani slovenskih prosvetnih in pevskih društev. Vsi imenovani kraji ležijo v plebiscitnem ozemlju na Koroškem. macijo. slovenska madina ttiobilizi ka fronto, ^l2^.1ove„ske je bi- 'irana in poslana v pr-tako da iz-občiiie per-aiptiiu največ padlih in ra-• Kmečka občina Sv. Ja-^ Rožu ima dosedaj že 70 žrtev padlih, občina H bojnih Str Podkloštru okoli ta so ustavili o- "Koroški Slo-De "Nedeljo" ter vse čla- in upravništva in-spO(j^'" Zaplenili so vse go-je 1 in denarne instituci-Slovencev ter cen-cij iir, ^°®Podarskih organi^a-^ ^^^-adružno zvezo" v Celovcu Sofjjj^^P^^nioženjem in isto iz-sltjjjj . ®tticem. Nad 60 sloven-cefijv so zaplenili^jvso Ojg nepremično premože-ski(vi izročili v last nem- l^^^f^jencem. kih g, ^^še preganjanje koroš-pa se je začelo s ^yevanjem (5 'ife^p^ksora figAting moRmrnomr!. 0 kijj koroških krneč 194% j^?!^ ^ masah od aprila ^ruji ^ Okoli 2.000 kmečkih Prilg^ člani so od a- do danes izselili v si-Nu- Cfif; J ^ razne lager je in Weihsenburg, rasse 29, Bayem; La HBVATI SO ZOPET USTANOVILI VITEŠKI RED Washington. — Glasom neke nedavne oddaje radio Rakovica, katero je slišala OWI, je bil hrvaški viteški red zopet ustanov- Mmms THIS MODERN-STYLE British Naval officer's duties include daring nigh raids on enemy-held coasts. He is in charge of British Naval Beach Parties one of whose jobs is to land ahead of invasion troops,-wade ashore with armi linked to discover any mines or underwater traps, then signpost the beachc! tor the troops to follow. It is little wonder that he bristles with firearms. Thii picture was taken during preparations for the invasion of Sicily. MLADA BREDA POVEST spisal dr. ivan pregelj (Nadaljevanje) "Kaj je?" je šepetaje vprašal. "Umrla bo!" je.istotako šepetala Jerica. "Kdo?" je vprašal fant. Ona je odkimala z glavo, češ, da naj molči. Nekaj hipov je Ahže motril začuden dekličin obraz. V hipu pa mu je postalo nekako silno' tesno pri srcu. Ko da je šinil spomin mimo njegove duše: davno, davno je bilo to. In tako, ravno tako jutro je bilo, in ravno tako se je prebudil, in so rekli: Umrla bo! Ijen v Karlovcu. Ta red je pod: in to je bila tedaj njegova ma-vodstvom dr. Franja Dojac, žu-: ti in res je umrla! Anže je za-pana tega mesta; članstvo v čutil, da mu silijo solze v oči, tem redu je očividno vaba za in se je domislil svojih besed ljudi, ki naj skrbe za ceste, tla-1 tedaj, in kakor v sanjah je za-kovanje in druga mestna dela čel šepetaje prositi: v Karlovcu, ki so bila močno zanemarjena. dozdaj "Mati je, naj ne umrje!" ne umrje, naj fiND THE MAN WITH THE MOST WAR BONDS Pri tem je Anže venomer motril Jeričino lice pred seboj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj vse njeno bledo lice, je šinil hipoma ob njegovih besedah žarek sreče in zaupanja. Anžetu se je zazdelo, da čita njene misli: "Res je, o Bog, ti si pravičen, usmili se je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje! I'! »«»t. WHS 722A Courtesy Syracuse Post-Standard In otroka sta nevede Skupno prosila: ' "Naj ne umrje, naj ne umrje!" Tedaj se je razlilo morje svetlobe in solnčne luči vseokrog po Peči. Hip pozneje sta se otroka prebudila iz zamišlje-nosti in molitve in se začudila, ko da sta sanjala. * * =s Okna v Aničini sobi so bila skrbno zastrta, da je bilo dodobra mračno. En žarek se je vendar od nekod vkradel v sobo, obvisel za nekaj hipov na malih steklenicah s čudnimi napisi in skrivnostnimi zdravili. In zdelo ■se je, da se je žarek začutil užaljenega, češ, tu notri v teh temnorjavgh stekleničicah naj je zdravje. Res, lepo zdravje v tem ostro zaudarjajočem ozračju, v tej temi! In nekako brzo in sočutno je skočil žarek k Anici na posteljo, pobožal ji bledo lice in oči, trudne in nemirne. In za hip se je zdelo, ko da hoče bolnica res zagrabiti za rešilno svetlo nitko iz kraljestva svetlobe in zdravja, in s trudnim glasom je tožila: "Tema je, tema je." In zopet je roka iskala po odeji, in nemirno se je hotelo mlado, bolno telo premekniti,' in znova je zatožila Anica: "Vse! je črno, vse ..." • | In Anica ni mislila, ni čutila nič drugega, nego brezmejno bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi, hitela. Ven, ven v zrak, v morje luči. In zopet in zopet mrzlo, ongav-no čustvo po vsem telesu, ko da leži v jami samih rjavosivih kač. In ena leze, leze. Zdaj jo okleplje z mrzlim telesom krog srca, zdaj bo zasekala svoje zobe vanje. Anici se vzbujata gnus in groza, nemirno sega roka proti srcu. O Bog, o Bog, kako je šibka. Saf niti roke ne more geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema krog Anice, in zdaj je tema, tema in padanje v neznano kam. Krog in kiog šumenje, ko da ji počiva glava v uljnjaku, in potem nenadoma mir, mir . . . Ob Anici se je zgenila Za-plotarica, iz sosednje sobe vstopita zdravnik in Katra. Anica ne čuje ničesar. "Saj je umrla!" šepeta babica. Zdravnik tipa Anici roko in posluša, posluša. "Stotrideset," šepeta sam za se in se nagiblje nad Aničina usta. Marjanica je stopila v sobo z vročim vinom. ' Zdravnik odstopi. "Pokličite jo!" pravi proti ženskam. Marjanica pristopi. "Anica, ali spite? Anica, vina sem zavrela. Anica, ali sliši-te." Anica je zopet odprla oči, ali zdi se ji, da ni treba odgovoriti. Nekaka nevolja na Marjanico, na Zaplotarico, na taščo in zdravnika jo napolnjuje. Čemu ji ne dajo miru? Zdaj je bilo tako lepo, tako lepo. In zdaj jo gredo budit za nov strah. "Anica, božji otrok, recite, da boste pili!" kliče Marjanica in ji pritisne vina na ustnice. In Anica pije. Pije! Oh, saj je žejna, žejna, tako žejna, da bi sko-ro piti ne mogla. Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali. Ali, kaj imajo venomer: bum, bum, bum! Zakaj razbijajo? Ali je čevljar v hiši? Zakaj ne miruje' kot bi ne vedel, kako hudo ji de ta večni: bum, bum, bum. Kot bi hotela pritožiti se, da ne po-' svarijo" črevljarja, gleda Anica| na zdravnika in Zaplotarico in j taščo. Niti zmenijo se ne za[ njo. Oh, Katra! Tej je gotovo j še zelo všeč, da ji more prizadevati sitnosti. Kako razbija, in tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti čevljar, tudi mlatiči ne morejo biti, to mora biti nekak stroj. In res je bil stroj. Do skrajnosti hitro delujoč stroj, od razpaljene krvi gnan, sto-tridesetkrat v minuti. "Srce, srce!" misli napol, napol šepeta Anica in zaman išče odgovora, ali je to njeno srce, ali je katero drugo. In zakaj tako hitro? To ne sme biti. To ni' dobro. Stoj, stoj! Toda srce ,divja dalje, divja huje, stotri-desetkrat v minuti. In Anici se zdi, da drži to svoje srce v roki. Prav nežno je in drobno ,kakor mala srebrna urica ,ona, ista, katero ji je bil kupil mož za njen god. Nekega dne pa se je nekaj utrgalo v malem stroju, in zdaj divja mala reč kar tako. In Anica čuti sedaj zopet ono bledomrzlo senco, ki je lega na oči, na prsi. In drhti in drhti, in bsinele ustnice šepečejo: "Skritje me, strah me je!" Kaj je to? Nenadoma brezkončno tišina. Ali se je kolesje izteklo? In če se je, naj se! Tako je bolje, o silno,bolje. Dobro, dobro, dobro. Bloden smeh kroži porodnici na ustnicah; kdo ve, kaj sanja Anica, kaj čuti: morda nebesa, morda smrt, morda nič. Zdravnik plane k oknu in ga razkrije. Morje luči sine hipoma v sobo. Marjanica zatuli divje, skoro boječe plane Katra iz kota kvišku in stopi par korakov k bolnici, ali prav k postelji ne stopi. Kdo ve, zakaj ne stopi? Ali čaka, da se sodnik-zdravnik obrne in pripomni: 'Umrla je t" (Dalje prihodnjič) BONDS KID SALVAGE fOC OVJI je naslov novi knjigi ki jo |e spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ r Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. v BLAGOHOTNO OBVESTILO "Enakopravnost" že od svojega postanka podpira kulturna in podporna društva, deluje na celi črti za povzdigo in napredek slovenske javnosti in naselbine. "Enakopravnost" se tudi v sedanji vojni krizi neumorno trudi, da prinaša svojim somišljenikom in čitateljem resnična poročila. "Enakopravnost" se zaveda svoje dolžnosti napram Ameriki in ji nudi svojo moralno in gmotno pomoč na različen način; obenem pa se tudi vztrajno bori, da bo našim zatiranim rojakom in rojakinjam, ki danes trpijo pomanjkanje in čutijo bič zatiralca, zasijalo solnce svobode. "Enakopravnost" vrši svoje delo po svojem najboljšem prepričanju. Za seboj ima zaslombo vse zavedne javnosti, ki čuti v svojem srcu ljubezen do bližnjega, • Da bo "Enakopravnosti," kot glasnici ljudske pravice, piogo-če služiti v dobrobit napredku, je potrebno, da je deležna tudi gmotne podpore v obliki oglasov in novih naročnin, zatorej se priporoča društvom, da ji ob priliki, ko prirejajo svoje piknike, • izlete in zabave, poklonijo tudi oglas, poleg dopisov, trgovcem in obrtnikom ter profesijonalcem pa da se je spomnijo z oglasom, ko dobijo v svojo zalogo kaj novega, itd. "Enakopravnost" tudi izvrši vsakovrstne tiskovine, listke, vstopnice, letake, itd. Delo je lično in po zmerni ceni. ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK 6231 ST CLAIR AVE. HEnderson 5311 -5312 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 18. avgusta, 1' ,9^ ![! # i m i i. PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK ;# ili (Nadaljevanje) v Meczi Laborcu se je vlak ustavil za razbitim, požganim kolodvorom, iz čigar sajastih sten so molele zvite traverze. Nova, dolga lesena baraka, ki so jih bili v hitrici zgradili namesto pogorelega kolodvora, je bila pokrita z nalepljenimi plakati vseh možnih jezikov: "Podpisujte avstrijsko vojno posojilo!" V drugi dolgi baraki je bila tudi stacija Rdečega križa. — Pravkar sta prišli iz nje dve strežnici, ki sta se na vse grlo smejali debelemu vojaškemu zdravniku, posnemajočemu njima v zabavo razne živalske glasove. Pod železniškim nasisom ob potoku je ležala razbita poljska kuhinja. "Poglej, Baloni.," je rekel Švejk, "kaj nas čaka že v kratkem! Ko so tu pravkar nameravali deliti menažo, je priletela granata in jo takole zdelala." "Strahota!" je vzdihnil Ba-loun. "Bog me kaznuje za moje grehe in nesramnosti. O. koliko nesramnosti sem storil v mlinu! Kako sem zmerjal svojega očeta in mu grenil zadnja leta na kotu! In kako sem sekiral svojo ženo!" Švejk pa je dejal: "Baloun, dobro storiš, ako se narn zdajle izpoveš nekoliko podrobneje, kakšne nesramnosti si počenjal v svojem mlinu." A izkazalo se je, da je uganjal Baloun s kmeticami nesramnosti samo na ta način, da jim je mešal moko. Najbolj razočaran je bil nad tako nesramnostjo telegrafist Chodounsky. Ponovno ga je vprašal, mar res ni imel sicer ničesar s kmeticami v mlinu na vrečah moke, a Baloun je mahal z rokami in dejal: "Za kaj takega pa sem bil' preveč neumen." Moštvu so naznanili, da bo o-bed za Palato v Lubkovskem prelazu, in v Meczi Laborcu so obenem odšli bataljonski računski narednik s kuharji vseh stotnij in s poročnikom Cajt-hamlom, ki je imel na brigi bataljonsko gospodarstvo. Kot pa-trola so jim bili prideljeni štirje možje. Vrnili so se v slabi pol uri s tremi praseti, s kričečo rodbino ogrskega Rusa, kateremu so p r a s e t a rekvirali, in z debelim vojaškim zdravnikom iz barake Rdečega križa, ki je nekaj vneto razlagal poročniku Cajthamlu. Ta pa je le zmiga-val z rameni. Pred štabovim vozom je dosegla vsa pravda svoj vrhunec, ko je vojaški zdravnik začel trditi stotniku Sagnerju v obraz, da so ta praseta določena za bolnišnico Rdečega križa. O tem pa kmet ni maral vedeti ničesar! ter je zahteval, naj mu praseta | vrnejo, češ, da je njegov posled- j nji imetek in ga torej nikakor' ne more dati za plačano ceno. OPOMINI ZA RACIONI-RANJE SLADKOR Znamka št. 14 iz War Ration Book je stopila v veljavo dne, 16. avgusta in velja za 5 funtov i sladkorja do konca oktobra. j RDEČE ZNAMKE (za meso, maščobo, olje in sir) j Rdeče znamke T in U so veljavne do 31. avgusta. Rdeča znamka V stopi v veljavo 18. avgusta in bo veljavna do 31. avgusta. , MODRE ZNAMKE (za konzerve in hrano iz ledenic ali dehidrirano) Modre znamke R, S. in T. o-stanejo v veljavi do 20. septembra. Obenem je potiskal v roko denar Sagnerju, ki ga je držala kmetica za drugo roko in mu jo polubljala s ponižnostjo, s katero se je ta kraj zmerom odlikoval. Sagner je bil od vsega tega ves zmeden, in precej časa je trajalo, preden se mu je posrečilo, da je odrinil staro kmetico. A bilo je vse zaman, zakaj na njeno mesto so stof)ile mlajše sile in mu znova začele lizati roke. Poročnik Cajthaml pa je poročal čisto trgovski: "Ta človek ima še dvanajst praset in je prejel plačilo popolnoma v redu po divizijskem povelju, številka 1420, gospodarski oddelek. Po tem povelju, paragraf 16., je kupovati prašiče po krajih, ki jih je vojna ni zadeli, ne dražje nego po 2 kroni 16 vinarjev za kilogram žive vage;'v krajih, ki jih je zadela vojna, je na vsak kilogram žive vage doplačati 36 vinarcev, torej je plačati za kilogram 2 kroni 52 vinarjev. K temu še pripomba: Ako bi se zgodilo, da bi v krajih, prizadetih po vojni, ostala gospodarstva z nezmanjšanim stanjem praset, je plačevati za rekviri-rano svinjo toliko, kolikor se plačuje v krajih, po vojni neprizadetih, a s posebnim doplačilom 12 vinarjev.za kilogram žive vage. Kjer bi položaj ne bil jasen, naj se takoj na licu mesta sestavi komisija iz intere-santa, poveljnika vojnega oddelka ter iz častnika ali računskega narednika, ki mu je poverjeno gospodarstvo." Vse to je prebral poročnik Cajthaml iz kopije divizijskega povelja, ki ga je nosil vedno s seboj, in skoraj je znal že na pamet, da se na rontnem ozemlju zvišuje cena za kilogram mrkve za K 15.3 in za karfijolo po K1.70 za kilogram. Modrijani, ki so na Dunaju krpucali take odredbe, so si pač predstavljali, da je na fronti mrkev in karfijol za cele vlake. Poročnik Cajthaml je seveda razburjenemu kmetu odredbo čital nemški in ga prav tako po nemško vprašal, ali razume; ko je kmet zmajal z glavo, je zatulil nanj: "Torej hočeš komisijo?" Besedo komisija je kmet razumel in zato prikimal. Tako so medtem, ko so njegova praseta že davno odgnali k poljski kuhinji, da jih zakoljejo, obstopili kmeta rekviziciji dodeljeni vojaki z bajoneti, in komisija se je odpravila k njegovi domačiji, da dožene, ali naj prejme za praseta po 2 kroni 52 vinarjev za kilogram ali le po 2 kroni 28 vinarjev. A niso še dospeli na cesto, vodečo v vas, ko se je od poljskih kuhinj oglasil trojni smrtni vrisk praset. Kmet je zdaj razumel, da je vsemu konec, in obupan je vzkriknil: "Davajte mne za kaž-duju svinju dva rynskija!" Vojaki so ga obkolili tesneje, a vsa rodbina je stotniku Sagnerju in poročniku Cajthamlu zastavila pot, pokleknivši na cesto v prah. Mati s hčerkama jima je objemala kolena in jih nazivala dobrotnika, dokler ni kmet zakričal nanje v ukrajinskem dialektu ogrskih Rusov, naj vstanejo in naj si vojaki praseta požro ter poginejo od j njih. Ker se je kmet razburil in zagrozil s pestjo, jo je dobil s kolbo, a vsa rodbina se je po-križala in pobegnila z očetom vred. Tako je bilo komisije konec. Deset minut nato sta se že naslanjala računski narednik in bataljonski ordonanc v svojem vagonu na svinjskih možganih, stotnik Sagner pa je odredil za iimmiyymmm mmm YANKEE AMBASSAOOR — Yanks quickly won the eternal gratitude of the French in North Africa through acts of kindness. Here Private John Geshel, of Whitehaven, Tenn., shows a little French girl the mysteries of ice cream, provided by the American Red Gross at a party for French war orphans in a Red Cross Service Club in Algiers. častništvo: "Izbrati najlepše meso, a ne.premastno!" Tako se je zgodilo, ko se je razdajala menaža, da je našel vsak vojak v svoji porciji juhe le po dva koščka mesa, a kdor se je narodil pod še nesrečnejšo zvezdo, le košček kože. V kuhinji je vladal običajni vojaški ne-potizem, ki je dajal prednost vsem, ki so bili blizu ukazujoče klike. Pucfleki so imeli mastne gobce, vsak ordonanc je imel trebuh trd kot boben, in godile so se reči, ki so kričale do nebes. Okoli pa so se povsod valjale še prazne patrone, prazne konzervne škatlice, cunje ruskih, avstrijskih in nemških uniform, deli razbitih vozov, okrvavljeni dolgi pasovi gazovih obvez in vate. Povsod so bile videti črepinje granat, a nekje v bližini so bila pač le plitko zakopana trupla vojakov, ker je strašno smrdelo po mrličih. In ker je tod prehajala vojska in taborila tod okoli, je bilo videti povsod kupe človeškega blata mednarodnega izvora, od vseh narodov Avstro-Ogrske, Nemčije in Rusije. Blato vojakov vseh narodnosti in vseh veroizpove-danj je ležalo tu, kupec tik kupca v dolgih vrstah, in se ni prav nič prepiralo med seboj. Napol razrušen vodnjak, lesena železniška čuvajnica in sploh vse, kar je imelo kakršnokoli steno, je bilo prevrtano od krogel kakor rešeto. Da je bil dojem vojnih radosti še popolnejši, so se za neda-lekimi vrhi dvigali oblaki dim^a, kakor bi ondi gorela vsa vas ali bi bilo ondi središče velikih vojnih operacij. Toda tam so seži-gali le barake, za kolero in grižo. Sežigali so jih na veliko radost gospodov, ki so pod pro-tektoratom nadvojvodinje Marije bili dali zgraditi tisto boU nišnico ter so kradli in polnili žepe s predlaganjem računov tudi za barake, ki jih sploh ni bilo nikdar nikjer. In Alsace-Lorraine even the family names have been taken from the residents and Germanized names substituted. Century-old French streets of Mulhouse, Strasbourg, Metz have been given Nazi names. In their effort to destroy all French culture in these prov- Za postajo na skali so bili Nemci iz rajha postavili spomenik padlim Brandenburgovcem z napisom; Den Helden vom Lubkapass, z velikim bronastim orlom nemškega rajha. Na podstavku je bilo izrecno pripom-njdno, da je orel ulit iz ruskega topa, zaplenjenega pri osvoje-nju Karpat po nemških polkih iz rajha. V ti čudoviti iti doslej neobičajni atmosferi je bataljon počival po obedu po vagonih, a stotnik Sagner in bataljonski adjutant se še zmerom s žifri-ranimi brzojavkami nista mogla dogovoriti z brigadno bazo glede nadaljne vožnje. Odgovori so bili namreč tako nejasni, da je bilo razumeti, kakor da bi se bataljon sploh ne bil smel pripeljati do Lubkovskega prelaza, nego bi bil moral potovati v povsem drugi smeri od Novega mesta pod Šatorom, kajti v brzojavkah je bil govor le o krajih Cap. Ungvar, Kis-Berezna— Užok. Končno se je izkazalo, da je štabni častnik na brigadi mislil, da govori z 8. maršbataljonom 75. polka, in je poslal naposled brzojavko: Maršruta neizpre-menjena, na Lubkovski prelaz — Sanok, kjer nadaljnje povelje. Ko se je stotnik Sagner vrnil v štabov vagon, se je ondi razvila debata o brezglavosti v bri-gadnem poveljstvu, in namiga-valo se je, da če bi ne bilo raj-hovskih Nemcev, bi bila vzhodna vojna skupina popolnoma brez glave. Poročnik Dub je izkušal braniti brezglavost avstrijskega štaba ter je čenčal, da je tukajšnja krajina bila pač silno opu-stošena po nedavnih bojih in da zato brzojavne zveze še ne morejo biti v podrednem redu. (Dalje prihodnjič) V blag spomin ob tretji obletnici, odkar je, umrl naš ljubljeni soprog in dragi, dobri oče inces _ the Germans are burning libraries—even the privately owned French cook books. In Strasbourg alone nearly 20,000 homes have been damaged in this war but the residents still pray for allied bombers to come over again with their block busters. In America our war efforts are tranquil, but nevertheless they must be determined if we are to defeat Hitler. Buying War Bonds every_ pay day is one good way to exhibit our determination to aid in the war effort. wsa 7412 a & rmmrv pat. Joseph Reboly ^atisnil je svoje oči dne 18. avgusta, 1940. Sladki spomini ostali bodo za vedno, Čas jih ne more spremeniti, Leta, ki prihajajo, ne morajo razdružiti Ljubeče spomine na Tebe! Danes je za nas žalosten dan, ker med nami več ni ljubljenega soproga in dragega očeta, na katerega danes mislijo oni, ki so ga najbolj ljubili! Žalujoči ostali: Frances, soproga; Joseph v., sin; Ida in Dorothy, hčerki Cleveland-Collinwood, 18. avgusta, 1943. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Mali Oglasi Mali oglasi STROJNE OPERATORICE in UČENKE Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. TEŽAKI za SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. HOTEL STATLER ima odprto delo za: ČISTILCE—izkušnja ni potrebna— podnevi ali ponoči; za vsakovrstno snažen je v hotelu. Tedenska plača. Uniforme. 2ENSKE ZA PRIPRAVO JEDIL. — Izkušnja ni potrebna. ŽENSKE za pecivo, kuhinjsko in delo pri counter ju ter za kuhanje. Tedenska plača, obedi in uniforme. Zglasite se pri EMPLOYEES ENTRANCE, E. 12 St., soba št. 335, 9-5 dnevno; 9-1 ob sobotah. DEKLETA 18 do 45 let obrambna industrija Izkušnja ni potrebna Plača od ure Državljanstva se ne zahteva The Geo. Worthington Co. 802 West St. Clair Ave. Priložnost imate kupiti poceni hišo s 8 sobami za dve_ družini; 2 garaže, blizu East 185th St. in Mohawk Ave., za $6,000. Takoj $2,000. Podrobnosti vam lahko da FRANK PREVEČ, 96.0 E. 185 St., KE. 5030. Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 Proda se poceni 25 akrov prazna parcela zemlje na County Line Road, blizu jezera v Geneva, O. — Nahaja se med slovenskimi farmarji. Zelo lep potok teče čez parcelo, in ima 17 akrov lepega gozda. Cena približno kot za en mestni lot, namreč $1,800. — Poizve se na 960 E. 185 St., KE. 5030 — FRANK PREVEČ. Naprodaj je lota, nahajajoča se na Park-grove Ave. — Za podrobnosti pokličite KE- 5434. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Mix lemon juice ||7 AT HOME TO RELIEVE yURHEUMATIC PAINS Money Back—If This Recipe Fails Good newi tr»velB Jait^many of the thou-kddlnE iwo tBbJespoonfuls of Allenru to one bn'yVi urr""."erM."r "AV, 15 vear old formula Ho relieve rheumatic Ocl Allenru today at any live OruggUt. Only 89 cents—Do It NOW. « *. HIŠNE Izkušnja ni potrebna Tedenska plača Proste ob nedeljah Ugodne delavske razmere Zglasite se pri hišniku Hotel Westloke IŠČE SE MOŠKE za delo v mlekarni; izurjeni ali pe-izurjeni. UNIJSKA PLAČA. STALNO DELO HILLSIDE DAIRY Warrensville Center Rd. vogal Mayfield Rd., Cleveland Heights, O. FA. 9100 Zanesljivi moški in ženske za obrambno delo z bodočnostjo v mirnem času za Sprayers, pomočnike in težake Morate imeti izkazilo državljanstva.—Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 LONDON RD. Zglasite se med 9. in 12. uro ter 2. in 5. uro. MOŠKI 18 do 60 let STROJNI OPERATORJI in UČENCI Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. VOZNIKI TRUKOV Težaki za zunanje delo na PREMOGOVNEM JARDU STRAŽNIK Visoka plača na uro in "overtime" Stalno delo Sprejme se nedržavljane GOFF-KIRBY CO. 1718 COLLAMER AVE., od Euclid Ave. East Cleveland MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/20 na uro Ženske 62V2C na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. -^ Mali oglasi C Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Mlekarniški pomočniki Dobra plača od ure za tek; povišek v 30 dneh, 90 dnek 6 mesecih in 1 letu. TELLING BELLE-VERNON CO. 3740 Carnegie Ave. UČITE SE slovenščine angleščine s pomočjo Dr. Kernove Angleško-slovensko berilo English-Slovene Reader Cena $2.00 ^ HIŠNIK IZKUŠNJA NI potrebna TEDENSKA PLAČA PROST OB NEDELJAH Ugodno delavsko razme^® Zglasite se pri oskrbnik^ Hotel Westlakc m S] Vel da V( M mu pok je-Itaz jalc B. J. RADIO service 1363 E. 45 St. HE seb Prvovrstna popravila na vi vrst radio aparatih Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladansl"'' zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Farmers Poultry Mark Vogal SUPERIOR in E. 43rd » KOKOŠI, RACE, GOSKE* „ FURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za in priredbe. du I lop slui Vi Can 'aac je ' % lije sta, Bfe zvei Cev, K % Pol-Av; Hsj N Voj-CL TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarn^ Izkušnja ni potrebna ,1 Plača na uro, poleg "overti ^ če ste sedaj zaposleni P''^ rambnem delu, morate m žiti izjavo, da lahko spr®^"" drugo delo. The Draper Mfg. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union^^ Hiša naprodaj ^ 8 sob, v zelo dobrem 3 spalnice, obednica, room", "sun room", sprejo » ca in velika kuhinja; na vročo vodo, "tile" kop^^^' % klet skozi celo hišo. —- I'® 5 lotov, 2% akrov zemlj®' \ na drevesa in % akra da. Tlakovana cesta je pj^ Vprašajte pri MIKE STEVENS BLVD., LOUGHBY, Ohio. Oblak Movcf ^^ Se priporoča, da ga te vsak čas, podnevi aH noči. Delo garantirano i® ^ tra postrežba. Obrnite vstm zaupanjem na k, 1i(] Soi PO; S »»j Je: starega znanca John OblaK* 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Av« HE 2730 mE